53. številka.
V Trstu, v sobnto 2. julija 1892.
__
Tečaj XV
i
„E D I N O S T"
ithftja dvakrat na teden, THako tredo in loboto ob 1. uri popoludnA.
.Edinost" stane:
za rte leto gl. <*.—; izven a vit. 9.— gl. is potu leta , 3.—; „ „ 4.56 „ ■a četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Posamične Številko se dobivajo ▼ pro-dajalnicah tobaka v Tritu po nov.,
v Gorici in ▼ Ajdoviilni po « nov. Na naročbo brez priložene naročnina apravništvo na oiira.
EDINOST
Oglasi in oinanila ne račune po 8 nov
vrniica v petitu ; za DMlovt z debelimi črkami ho plačuje prostor, kolikor bi ga
obHcglo navadnih vrstic. Poslana, javne zahval«, osmrtnice itd.
se raću ne po pogodbi.
Vsi dopisi se pošiljajo uredništvu Piazza Casoriua št. 2. Vsako pismo mora biti i'rankovaiio ker nofrankovana se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema upravnlitvo P i a/za Caserma št. 2 Odprte reklamacije o proste poštnine.
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko.
>V .dlan.t ]. moč«
Vabilo na naročbo.
Ob začetku tretjega Četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, ćasi bo resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-vajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo.
Naša narodna organizacija.
V sredo smo bili v Divači. Zbralo se je v prijaznem tetu selu lepo število rodoljubov iz Trata in z drugih stranij.
Veseli smo bili, oddahnili smo se ne* kuko, videči, da amo svoji mej svojimi. Prsa so se nam širila, kajti dihali amo neokuženo, cisto, slovensko atmosfero. Angelj miru in sprave plaval je nad natni; duli spravljivosti in mejse-bojne ljubezni obvejal jo nas vsoh.
Pri veselici v Divači čuli smo razne akorde, a vsi so bo lepo vezali v harmonično skupino žarkega rodoljubja: ljubezni do slovenskega rodu, ljubezni do napredka in narodne svobode. Da : uprav to je bilo značilno pri veselici v Divači, da so se skoro vsi govorniki bavili z jednim in istim predmetom — i nujno potrebo, da smo zložni mej seboj.
—--------------- } ------------------------------------------
Pregovor pravi, da sila in nevarnost učita človeka moliti. Nas Primorske Slovence pa Bta t r d boj, ki ga moramo biti z nasprotnimi elementi, in pa nevarnost, preteča naši narodni ekzisten-ciji, poučila z neizprosno logiko, da se moramo ljubiti mej seboj.
Morda še pri nobeni priliki ni prodrlo tako elementarno silo na površje spoznanje, da narodna društva Tržaška trebaj o mejsebojnih vezi, da morejo vspešno vršiti nalogo svojo, namenjeno jim pa njih osnovateljih.
Zelo različna so naša društva po Bvojih pravilih, po svojih namenih in po svoji sestavi. A vzlic temu zahteva korist naša kategorično, da nam je vsem jedno in isto vodilno načelo: napori vseh naših društev meriti morajo le na to, da se ž i v e 1 j naš krepi od dneva do dneva duševno in gmotno. To je naš veliki cilj. Ne treba, da hodimo vsi po jedni in isti poti, a to treba absolutno, da korakamo vsi jednemu in istemu cilju nasproti. Ako pa posamičniki hočejo delovati za jeden in isti cilj, treba jim nepretržnega »porazumljenja, da morejo pospešovati — sicer vsak po svoje — skupne smotre. Tako bodi mej narodnimi društvi Tržaškimi. Vsako delaj v Bvoji stroki — po evoje ; toda z a skupni cilj po skupnem načrtu. Delovanje za skupni cilj in po skupnem načrtu pa zahteva, da so društva naša v nekakem kontaktu mej seboj. To treba absolutno. In uprav zato širila so se nam v Divači prsa same radosti, videčim, da je začelo prodirati blagodejno to spoznanje. Vse tržaške Slovence mora prešiniti zavest prevelike važnosti naših društev, d tudi Bpoznanje, da morajo biti ta društva v nekaki zvezi mej seboj.
V tem pogledu spregovoril je v Divači g. dr. Gregorin markantne, zlate besede. „Zaslomba naša tiči v or-
PODLISTEK. Spomini
na znamenite može slovenske.
Čital Vatro8lav Holz v Čitalnici Tržaški dno 9. aprila 1892.
(Dalje)
Prvi je sledil umeteljni&kemu očetu v prerano skopani grob, predno jo preteklo pet let, najstarejši njega sin:
Šubic Janez. Ž njim sva se osebno spoznala spomladi ). 1884. Na poti skoz Poljane zasačil mo je nagajivi aprilski dež, da boid moral ondu vedriti celo tri dni. Zatekel nem se v zavetno gostilno „Pri Vidmarji" in tu mo dobi naš umetnik. Povabi me na svoj dom, kjer je takrat izdeloval sliko sv. Antona Padovanskoga, katero je oče Šubic podaril kapucinskemu samostanu v Škofji-loki. Pa očetom kapucincem je bila slika bojd a — r,pieposvetna" in na umetnikovo zahtevanje so mu jo zopet vrnili. In zdaj, kakor čujem, visi taista v frančiškanski cerkvi v Ljubljani nekje za oltarjem. . .
Z Janežem Šubicem sem preživel takrat v Poljanah blažene ure ter se navžil v njegovi družbi navduševalnih esto-tiških slaBtij. Občeval sem dotlej sicer že
četrt stoletja, t. j. od I. 1860. z različnimi umetniki: slikarji, kiparji in glasbeniki; ali dotičniki so bili večinoma zgolj inorodci, bodisi Nemci ali Italijani, da sem moral govoriti ž njimi le v tujem jeziku; tu pa sem našel naposled pristnega domačega umetnika, s katerim sem se mogel razgovarjati ob omiljenem mi predmetu; o slikarstvu, neposredno v materinščini. Morete si misliti, da je to oživelo v meni iznova vse moje sanje in spomine o poe tiskom življenji svobodoljubnih umetnikov, med katerimi sem prebil najsrečnejše dni svoje mladosti. Nasprotno pa je veselilo tudi Janeza Bubica, kakor se je sam izrazil, da je imel s komur pomenkovati so tii med domačini o svoji umetnosti, o kateri je doslej razpravljal tudi ponajveč le b tujoi. Posebno se je vzradoBtil, ko sem ga tekom najinega razgovora poprosil za životopisne podatke njegove, kakor tudi <a one iz umoteljniškoga življenja in delovanja njegovega očeta in mlajšega brata Jurij a, češ, da bi rad napisal o tem nekoliko vrst v svojih potopisih, ako mi dovoli.
„Kaj dovolim — še prosim Vas, da to storite!" vzkliknil je živahno vrli umetnik, ponudivši mi sedež ob slikarskem Bvojem stojiilu. „Glejte, prijatelj!" na-
ganizaciji naših društev!" Ve-lecenjeni starosta „T rž. Sokola" podal nam je tu jedino pravo direktivo in mi smo mu od srca hvaležni na njega tem vzkliku: naglašal je, kar je bilo že od nekdaj tudi naše prepričanje. Izvcstuo pa ni mislil gospod doktor se svojim vsklikom le na notranjo organizacijo vsacega posamičnega društva, ampak tudi na primerno organizacijo vseh društev mej s e b o j.
To spoznanje jelo so .je probujati in probujenje tega Bpoznanja bilo je signatura veselice v Divači. V Divači prepovedovali so zastopniki posamičnih društev evangelij svete, bratske ljubezni. Ta ovangelij je naša rešitev, v tem evangeliji izražena je garancija naše bodočnosti. Kdor je veren rodoljub, ravnaj se po tem nauku !
Da smo ae toli veselili pojavov pri nedeljski veselici v Divači, imeli pa smo svoj poseben vzrok. V Divači še le odvalil se nam je kamen od srca, iznebili smo se moreče skrbi.
Večina Tržaških Slovencev niti še no sluti, kaj se godi za kulisami ; niti no sluti da v trenotku, ko razsodni in vneti rodo-Ijubje svetim ognjem naglaaajo potrebo in važnost tesne organizacije naših društev, da so v istem trenotku zastavile s 1 o v « n-ske roke s o k i r o , da bi rušile to organizacijo, da bi jej izpodko-pale življenja koreniko. Motivi herostrat-kemu temu početju so nam predobro znani in postaviti je hočemo na sramotni oder, ako dotičniki ne opuste od svoje nakane, zavajati našega poštenega dolavca v tabore, iz katerih ni več rešitve in vrnitve k n&rodnemu življenju. Gospoda si sicer ne upajo še prav v javnost, pač pa delajo intenzivno po konven-tiklih. Sreča naša, da smo jih zasledili pravočasno.
Slovenski podporni društvi so jim v prvi vrsti na poti ; seveda : tu so
daljeval je z razvneto zgovornostjo. „Saj tega baŠ pogrešamo v Slovencih, namreč zanimanja za lepo umetnosti. Pri nas plešo, rekel bi, malodane vso zgolj okrog tistega papirnatega teleta, kateremu pravijo : „politika," dočim se za umetnost in za njene proizvode ne zmeni nobeden Človek! Tu bi baš naši pisatelji, zlasti pa vi feljtonisti in potopisci mogli mnogo koristiti za probujenje umeteljniškega čuta in pogleda, kakor to delajo dotični pisci drugih narodov !tt
„Dfl, gospod Subic !* pritrdim mu jaz. „Dalo bi se mnogo storiti v tem pogledu. Ali kakor sto rekli: tista nesrečna politika — ne samo, da prouzročuje med nami tolikanj nepotrebno zdražbo in Bvajo, temveč ona je tudi kaj zapeljiva Sirena, ki nam pogubi toliko pisateljskih talentov. Jedva se prikaže n. pr. na slovstvenem polji ta ali oni za pesniško uzore navdih-nen mladenič, hajdi ž njim v zborniško arono, kjer se mu potem ob duhomornih strankarskih prepirih zaduši vsako leposlovno čuvstvo. In ako tu in tam kakšen posamičnik ostano veren svojim prvotnim idealom, razpostavljen je glupim dovtip-nežem kot fantast in nopraktičen sanjalec. In kar nas jo naposled jednodnevnih pod-liBtkarjov in potopisnih tekačev, uprežoni
široke mase, tu treba begati in razdvajati, da bodo mogli mirno spati „prijatelji* naši. Najžalostneje pri tem pa je to, da tudi za take podle, grde in nerodoljubne namene mora služiti v pretvezo sveti pojem konservatizma: da se hoče zlorabljati katolicizem v p r o t i n d-rodne namene. Koliko žrtev, koliko truda, koliko dela jo trebalo, da sti se vtrditi naši podporni društvi ter vBpeli do sedanjega razvitka. Ti podporni društvi zadoščati našemu delavskemu stanu popolnoma — in to v gmotnem, kakor duševnem pogledu. Za organizacijo našega dolavskega stanu je preskrbljeno ; trebalo bi le, da se popolni na sedanji podlagi. V čem ste se pregrešili ti društvi ? Kateri je vzrok, da nekaterniki vabijo naše delavco iz narodnega kroga v puščave ndrodnega indife-rentizmu P Komu na ljubo naj bi se to zgodilo P Kje jo gonilni motor naporom za osnovitev nekakega mejnarodnog« delavskega katoliškega podpornega društva? Komu na korist naj bi se osnovalo tako društvo? Različna so ta uprašanja, a mi bi žo danes lahko odgovorili nanje. Toda za danes bodi dovelj to svarilo; morda se dotičniki vender iz-modre tor ostavijo naporo, koji ne m o-rejo koristiti katoliški, pač pa škodovati n & r o d n i stvari.
Delavci ! ne dajte so motiti od nikogar, nikari sesti na limanice! „M e j-narodno" društvo hočejo osnovati, tako pravijo; mi pa imamo uprav v Trstu izgledov dovolj, kake pravice uživa naš jezik
—	o gojitvi n&rodne zavesti niti ne govorimo — v takih „mejnarodnih* društvih
—	če tudi so večina članov S 1 o-venci! No mislite, da so v takem „uioj-narodnem" društvu posadili naš jezik ▼ kak kot — in tudi to ne bi bilo posebno častno — ampak kar na ulico so ga pehnili, tako, da bi moralo revše okolo tavati kot zapuščena sirota in slednjič poginiti, da ne najde nekoliko zavetja tam, kjer bi
smo zopet več ali manje vsi v jarem kruhoborskih skrbij, ki so itak smrt vsa-keršnemu pesniškemu poletu . . . Nego vi umetniki sami mogli bi najbolje pospeševati probujenjo in razvoj estetiških čutil v ljudstvu", rekol sem konečno, da krenem z govorom v drugo tir. „Poglejte okrog po domovini, kako je lepa in slikovita, da se človeku potujočemu po njej, dozdeva, da se izprehaja po kakšnoj galeriji pokrajinskih slik. Ko bi se vsa ta pokra-jinska slikovitost slovenskega ozemlja predočila našim ljudem v umetnih posnetkih slikarskih, odvrnil bi se jim BČasoma pogled od pritlikovih malikov puli tiških na božanstveno veličastnost prirode, ob kateri bi se jim vzbudila oblažujoča ostetiška čuvstva in ž njimi ljubezen do „lepe naše domovino . .
„Prijatelj, vi govorite kaj poetiški !• prestrižo mi besedo tu naš slikar. „Ali kaj koristi! Tudi mi umetniki smo — kruhoborci, in so moramo obračati po vetru! No mislite, da no vidim očarujoče slikovitosti slovensko zemlje, Haj bi drugači ne zaslužil imena: slikar! Ali, prosim vas: kdo bi dan danes kupoval dragoceno ročne posnetke pokrajinskih slik, zlasti na Slovenskem, ko imate na vsakem oglu vso polno fotografskih prizorov iz vseh pro-
hoteli sedaj rušiti „prijatelji" naši neslovenske in slovenske krvi.
V očigled tem zlobnim nakanam je vseh rodoljubov tem večja dolžnost, utisniti si t spomin zlate besede, govorjene v Divači: da zaslomba naša je v organizaciji naših društev. Branimo to organizacijo proti očitnim napadom očitnih drugorodnih nasprotnikov, še bolj pa proti zavratnim napadom zapeljanih rojakov naših!
DOPISI.
Iz Spodnje okolice koncem junija 1892. [Izv. dop.J — Iz Ljubljane, to je glavnega mesta one dežele, kjer bi morali mi vedno in v vsakem obziru ukazovati, došla nam je minole dni vendar-le vesela vest: trgi in ulice imenovane naše stolice dobe edino-le slovenske napise, a sedanji slovensko-nem-ški se odstranijo. To je popolnoma prav, in veseliti mora vsakega poštenega rodoljuba, da je začela kazAti Ljubljana odločnejše — narodno lice. — Mi, tu ob ■krajni meji živeči Slovenci se nismo prevelikim veseljem ozirali v „našo Ljubljano" ; zdela se nam je stolica ta še vse premalo narodna, premalo odločna. Na raznih kavarnah in gostilnah ter raznih prodajalnicah nahajajo se edino-le nemški napisi, „narodna" naša gospoda govori med seboj prerada v nemškem jeziku, kakor bi se uprav sramovala slovenščine !
Sodba ta ni preostra, in želeti je pač, da se slednjič s prekrstom Ljubljanskih ulic in trgov prekrsti deloma nemčursko se kazajoča Ljubljana v popolno slovensko, istinito našo Ljubljano!
Naši bratje v Kranjski so še vedno prepopustljivi, premehkočutni nasproti nem-dknmu in nemčurskemu življu. — Kako treba delovati zares „narodno", kažejo nam bratje naši po Istri. Opazujoči narodni boj po Istri, vemo kaj je moral vse prebiti narod, predno si jo mogel izbrati svojimi poslanci lastne može, može, ki so vredni zastopati borni svoj narod v deželnem sboru! — Delovanje teh deželnih poslancev nam je lep vzgled, kako moramo delovati „narodno" v pravem pomenu besede, kako treba trgati nasprotniku kos za kosom naše zemlje iž njega pesti !
No, in uprav vsled tega vrlega delovanja istrskih naših dež. poslancev nastajajo nam uprašanja o razmerah v deželnem sboru, odnosno deželnem odboru Kranjskem. Naši slovenski poslanci kažejo se tu v vsakem obziru prekrotke ovčice, z Nemci bi hoteli ti ljudje postopati več nego bratski, dočim menda znajo, kako se godi Štajerskim in Koroškim Slovencem ! — Čudili smo se mi pred časom — re-
delov sveta in barvotisnih reprodukcij vseh najslavnejših slik. In ker tu domd ni zaslužka za nas, moramo iti tudi mi slikarji po svetu s trebuhom za kruhom med tuje, imovitejše narode. Sicer pa specijalno izdelovanje pokrajinskih slik ni moja stroka, temveč jaz sem si izbral za predmet: zgodovinsko-dekorativno slikarstvo!"
In na to mi je umetnik opisaval prvotni početek in naravni razvoj nagnjenja in sposobnosti za omenjeni oddelek slikarske umetnosti v njegovi rodbini. Pri-povedal mi je najpoprej o svojem očetu: kako da se je on, na temelji primitivnih navodil dedovih, uril in vežbal sam v cerkvenem slikarstvu in podobarstvu ter potem poučeval v istih strokah njega in brata Jurija, kakor tudi ostale tri mlajše svoje sinove. Tu bo mi je odprl predra-žesten retroperspektiven pogled v življenje te izredne umeteljniške obitelji doli do tretjega pokolenja, kako se je namreč v njej razvijala ljubezeu do lepih umetnostij od deda-samouka do akademiški naobra-ženih vnukov njegovih, katera sta slavo imena Šubičevega razglasila daleč na okrog po širnem svetu.
(Dalje prih.)
cimo ob priliki zadnjih volitev v državni »bor — bratom na Kranjskem, kako J., \ rejo dopuščati, da v velikem posestvu Volijo „Nemci" oba poslanca, a naši nimajo niti toliko poguma, da bi postavili protikandidat«.
lii Slovenci smo vedno prekrotki. Mi bi se radi včasih pobahali z našo Kranjsko, češ, vsaj v tej-le deželi smo mi gospodarji, tu je slovenski jezik gospod ! A menenje moje je, da dokler bodo zastopali Nemci veleposestvo te „uzorne naše dežele" v deželnem in državnem zboru, in dokler si ne priborimo tudi te trdnjave, ne smemo se preveč veseliti svojega gospodstva v Kranjski.
Nedavno je prinesla „Edinost" čudno vest iz Skednja. Tej vesti se ni bilo čuditi, kajti dotični gospod je poznan kot ud an služabnik vrlih magistratnih gospodov. No, „Edinost" pa je v dotičnem poročilu še vse premalo povedala. Molčati pa v enakem obziru zdi se mi popolnoma greh! — Vrli m narodnim deklicam, katere so nabrale za trak z napisom „Sveti Lovrenc prosi Boga za nas", odgovoril je dotični gospod, da so mu morale rajši prinesti nabrani denar, češ, da bi bil že on sam preskrbel za stvar kakor bi bilo treba. Gled& slovenskega napisa ra traku omenil je, „d a s o m i n u 1 i stari 6 a s i", da tukaj ni smeti več tako počenjati, to naj bi veljalo tam v Bosni !
Vrla narodna Škedenjska dekleta bila so kar osupnjena po tem odgovoru. Odločen odgovor jedne izmed teh vrlih Ške-denjskih deklet poučiti je moral gospoda, kaj utegne roditi enako njegovo neumestno počenjanje !
Cuje se, da je gospod tako ravnal največ vsled prigovarjanja kake sedanje moderna gospice ali gospe", ki je pa še do pred malo leti nosila domačo narodno obleko, podeč po vasi „uhljata živinčeta!" — Vse to sem poizvedel od najverodo-stojnejše strani in poročalo se mi je tudi, da je vsa Škedenjska vas razburjena vsled enacega počenjaja.
Tako 'postopanje škoduje tudi verskemu ugledu, in vsled tega bi opozarjali na to prečastiti ordinarijat.
Doznalo se je tudi, da kompetentni krogi vse preveč poslušajo nekatere, od drugod v Skedenj došle ljudi, kateri Bi so tam opomogli, a so sedaj najstrastnejši la-honi. V cerkev pa prihajajo ponajveč trikrat na leto. In takim ljudem na ljubo naj bi prezirali stare cerkvene običaje in želje celokupnega vernega domačega ljudstva!
Zato bi pa prav lepo prosili te kroge, naj nikar ne vzbujajo nejevolje mej svojimi vernimi, na željo par strastnih laho-nov, ali kake Škedenjske renegatinje 1 ____,X."
Iz Kozine, meseca junija 1892. (I z moje popotne torbice.) (Konec.) Gosp. urednik, zašel sem. Zabil sem skoraj, da mi je posla z Vami. Zamislil sem se, in že sem menil, da Bem pred onimi slovenskimi stariši, da otresem nad njimi v Kozini nabrani prah; a dovolj zgodaj sem se „zbrihtal", da nisem povedal vsega. Tedaj, prosim še malo posluha.
Kakor sem že omenil, poslušal sem te slavne izletnike še nekoliko, potem sem pa zlezel iz svojega kota, vrgel še zadnji pogled na oni kraj, ko mi ubodeta v oči „Gasthaus Bierdepot". (Vse to za slovenske kupce) in slednjič mahnil jo v Ilerpelje. Tam aem se nekaj oddahnil in preskrbel, da ne umrjem lakoti in žeje in krog petih popoludne vbrišem jo na postajo, da se odtegnem temu vsaj danes nezdravemu zraku, da jo pihnem domov. Prišedši na postajo poprosim g. kasirja prav ponižno listeka, a revež ni me razumel. Skoraj vstrašim se, ko mi odgovoii „Bos boles i feršte net". Počesal Bem se za ušesi in pomagal si do listeka s ptuj šoino, kakor Bem vedel in znal; kaj hočete, da naredim ? naj ostanem še dalje v tem kraju? Vsaj danes ne, ko bi me pribil. Tedaj, vidite, gosp. urednik, ai vse
na svetu tako, kakor bi moralo biti. Prezgodaj ste se pobahali z Vašo slovenščino pri c. kr. drž. železnici v Istri. Obljube, prazne obljube in čisto nič druzega. Tedaj vidite, gosp. urednik, tudi tukaj je smola za me danes. Ko odidem — prevaran tudi tukaj — od blagajne, se srečam zopet z onimi izletniki iz Skednja. In glej, kakor bi ravno meni godli, ali hoteli voditi me za nos, zasvira slavna godba naš slovenski „Naprej" !
0	ti vbogi, ti pokvarjeni rod ! O, ti dvakrat pobeljeni grob !
Gosp. urednik ! Verujte mi, še nikoli mi ni zvenčl slovenski „Naprej" tako hudo, tako sarkastično na ušesa, kakor danes. Zakaj pa? porečeste. Gosp. urednik! Ne vidite-li ironije, britke ironije v tem nedolžnem, morda edinem, od te godbe danes zasviranem komadu ?! Ne videte-li, kako se Vam vsak posebej smeje v obraz, meneč: no revče, sedaj si pa tudi ti lahko z nami zadovoljen. Naj pride takemu muzikantu kak „nobel", ali še tega ni treba, le poznan lahonček v tem trenutku pred oči in odtrgal Vam bo rog ali trompeto, kar žo ima, od ust in obrnil ae v stran, kakor bi on ne bil pomagal pri slovenskem oglasju; sram ga je. — Budečica me je oblila, ko sem slišal besede: „Mati mi je očetnjava — hajdmo, hajdmo za n jo v boj!" Rudečica me je oblila, pravim, in najrajši bi s Simsonovo močjo pograbil prvega in z njim otepel vse druge. A je ni bilo in tako sem zlezel, zelen od jezo in sramote, ter meneč, da vse kaže na-me, v prvi voz in zaloputnil vrata za seboj. Hudo mi je bilo !
Gosp. urednik! sedaj pa roko sem, in pregaziva skupaj še enkrat vse mojo denašnje dogodke; potem pa vzdihnite tudi Vi z menoj in Horacijem „O cives, cives, quaerenda pecunia primum est: virtus post nummos! (ep. I v 53) — saj slovenski denar tako nič ne velja! — — —
Gosp. urednik! Danes, menim, bilo bi dovolj. Drugikrat povem Vam še kaj; torbe tako nisem še Bpraznil. Tedaj, ako Vam bode ljubo*), videva se ie kedaj, če že tega ne spravite v Vaš nesrečni koš. Tedaj na svidenje.
1	bi ubi 22/6/92.	K 1 a č.
Različne vesti.
Njegovo veličanstvo vrnilo se je iz Brna na Dunaj dne 30. p. m. ob ure zvečer. Na Dunaju so priredili vračajoč emu se vladarju navdušene ovaoije.
Poroka. Dne 22. pr. m. se je poročil na Dunaju gosp. Aleksander M a-hor'čič, posestnik iz Matavuna, z gospo Marijo Ano L u d w i g, roj. Dobro-v o 1 n y, hišno posestnico na Dunaju. Čestitamo !
Iz državnega zbora. Odsek za uravnavo valute je dovršil svoje delo : vsprejel je vseh 6 postavnih načrtov. V seji dne 30. junija je izjavil poslanec Steinwender, da bode nemška nacijonalna stranka iz politiških razlogov glasovala proti postavi. Istega dne bila je na večer poslednja seja tega odseka. K tej seji niso došli vsi poslanci združene nemške levice. Poročevalcem o preosnovi valute je izvoljen Poljak Szcepanowski.
Postopanje članov nemške levice kaže, da se goBpoda še niso pomirili radi „koncesij", podeljenih Slovencem. „Neue Fr. Prease" žuga Taaffe-u, da se utegne država pretresti politiški in gospodarski, ako ne ugodi „skromnim" zahtevam Nemcev. O da: skromnost Nemcev je že davno znana! Grof Taaffe ae pa menda ne bode splašil, kajti abaistinencija levičarjev v valutnem odseku je zgolj komedija in ni dvomiti, da ne bi levica Blednjič glasovala za uravnavo valute. Vsaj ta uravnava je nje lastno maslo. In kako je to hinavstvo: popred so kričali na vso Bapo, da je urav-
*) Prosimo, prosimo !
Op. nred.
nava valute državna potreba, sedaj pa bi jo hoteli strmoglaviti zgolj zato, ker je — g. A b r a m postal referent v pravosodnem ministerstvu. To vam je „državna stranka", da jej ni para !
To fla značl! Poroča se nam iz povsem verodostojnega vira o piramidalnem izreku nekega gospoda poslanca, okoli katerega ae suče vsa državnozborska delegacija slovenska — o izreku, da bi bilo bolje da je bil v Istri izvoljen dr. Vergottini mesto dr. Laginja. Zdaj pa veste, vi istrski junaki, Čemu ste se borili tolikim pogumom, čemu ste postavljali v nevarnost cel6 svoje življenje in svoj život. Zagrešili ste se prav za prav, kajti izvolili sto moža z neizbris-Ijivim madežem: moža se svojo g 1 a-v o, zmožno samostojno misliti. Kako malenkostni so vendar včasih ljudje: rnjšo bi imeli neizprosnega nasprotnika, nego brata, ki ima tu pa tam svoje lastne misli. Dobri genius naroda slovenskega, zakri si le svoj obraz !
V proslavo Imendana posl. Splnčića
priredili so hrvatski dijaki na Dunaji sijajen komers. Komersa so ho udeležili tudi ruski, slovenski in češki dijaki.
Izlet „Slovanske Čitalnice" v Divačo
obnesel se je tako, da se bolje ni mogel. Ob 2 uri 30 minut popoludne odpeljalo se je nnd 100 izletnikov iz vseh slojev slovenstva tržaškega. Vzlic tropiški vročini in neznosni soparici po železniških vozeh, razlegali so se vender radostni vukliki na vsej poti in pesem se je vrstila za pesnijo. V Ilerpeljah so se nam pridružili nekateri rodoljubje isterski, koje smo pozdravili iskrenim veseljem. IzstopivSe v Divači pozdravil je izletnike tamošnji župan, g. Obersnel, a zahvalil so mu je predsednik „Čitalnice", g. Anton Truden. Odpevši na peronu „Liepa naša domovina", odšli smo skupno v vas — na vrt g. Ma-ganje, kjer smo se združili z onimi izletniki, ki so že zjutraj odšli v Senožeče. Ti poslednji so kaj hvalili izborno postrežbo v gostilni M u š i fi e v i v Senožečah.
Raz hiš v Divači bo vihrale zastave, raz cerkveni zvonik plapolali sti cesarska in narodna.
Vhod v vrt g. Maganje bil je okrašen prav ukusno ; nad vhodom pa sta nas pozdravljala napisa: „Dobro došli!" in „Na z d a r !" O vrtu, odičenem zastavami, smemo reči mirno vestjo, da je bil to kraj za naš namen, da si primernejšega nismo ni mislili ni želili. „Prosta zabava" bila je zelo animirana, na čemur gre zahvala pevcem „Slovenskega pevskega društva" in vrlim tamburašem „T rž. Sokola". Tamburaši in pevci vršili so svojo nalogo posebnim veseljem, osobito se je odlikoval g. J. pl. M a s n e c se samospevom v prekrasni „Naši Zvezdi*. Seveda se je tudi „govorilo". Prvi je zahvalil g. predsednik Čitalnice vse izletnike in potem še posebno „Slovensko pevsko društvo" in tamburaše na blagohotnem sodelovanju. Odgovarjala sta mu g. prof. dr. Glaser v ime „Slovenskega pevskega društva" in dr. Gustav Gre-gor in v ime „Trž. Sokola".
Poslednja govornika sta naglašala nujno potrebo skupnega delovanja in vzajemnosti. Na zahvalo g. Trudna občanom Divaškim odgovoril je gospod nadučitelj B a n o izrekajoč veliko veselje, da smo si izbrali uprav Divačo za ta izlet. Gosp. prof. Glaser je napil središču „Slovenije", mestu Ljubljanskemu, a zahvalil se mu je g. dr. M a j a r o n divnim govorom, proslavljajoč blhgo vzajemnost, ki druži in veže vse Tržaške Slovence. G. dr. P r e t n e r se je poklonil županstvu Divaškemu, vsem občanom in slednjič neumorno delujočemu g. K. (Glodo tega gospoda smo pa v veliki zadregi, ker ne vemo : naj bi ga li vvrstili mej Tržačane ali Divačane). Poslednji se je zahvalil na napitnici g. Protnerja zabelivsi svoj govor (mož OBtane izvestno „večni humorist") z jako umestnimi dovtipi.
Proslavivši vrline narodnega ženstva Tržaškega izvršil je mal salto mortale do najnaravnej&ega zaključka, da tako odlična slovenska družba vender ne sme pozabiti krasne nase družbe sv. Cirila in Metoda. Ta argument je izdal : gospo-dičini Kobalova in Sušanova nabrali sti kar v hipu lepo svoto 40 gld. I kr. S tem lepim činom završili smo lepo alavnost na vrtu Maganjeve gostilne. Pripomniti bi še bilo, da smo videli goste iz Ljubljane, Sežane, Podgrada, Pulja, Lokev, Savinjske doline itd., ter da je bila postrežba dobra fn cene povsem primerne. Pomudivši se še nekoliko v gostilni gosp. Oberanela podali smo se na kolodvor. Mej burnimi pozdravi domačinov in pri benga-liškem svitu ostavili smo prijazno s 1 o-vensko Divačo.
Našim trgovcem v južnih pokrajinah v blagohotno uvažanje. Često čitamo pritožbe proti našim trgovcem, češ, da zanemarjajo v svojem poslovanji hrvatski ali slovenski jezik, ter se rajše poslužujejo italijanskega ali nemškega.
Kje tiči uzrok temu indiferentizmu P Jedni trde, da so trgovci naši vzgojeni v tujem jeziku ter da se ne morejo osloboditi tuje navlake; drugi pravijo zopet, da večina izmej njih nimajo pravega narodnega ponosa, da bi se mogli postaviti na čisto narodno stališče. Žalostno je jedno in drugo.
Ti trgovci imajo veliko posla z raznimi tvrdkami tržaškimi. Pri tem so pa poslužujejo Ih nemškega ali italijanskega jezika, vzlio istini, da imamo tu v Trstu mnogo odličnih slovauskih trgovcev. Tudi nekatere laške in nemško tvrdko imajo naiaše hrvatske in [slovenske korispondente, ali ti nimajo skoro nič posla b hrvatskim in slovenskim dopisovanjem. Človeka pokrije rudečica, ko mora čuti od ptujcev očitanje: „Čemu bitrosil za slovenske ali hrvatsko uradnike, ko ne dobivam ni hrvatskih, ni slovenskih pisem; izhajam prav dobro z nemškim ali italijanskim urad-nikom]"
Ai ni to sramotno za vas, slovenski trgovoi, sramotno za vea slovenski narod P Kje je vaša zavest, kje narodni ponos P Vrzite vender od sebe ta nesrečni narodni indiferentizem, kar se dostaje našega jezika F S tem Jbodete koristili narodnemu ugleda našemu, zajedno pa otvorite mlademu trgovinskemu naraščaju pot do slu-žeb in bodočo sreče. Klicali bodo naše ljudi v službe, ker jih bodo potrebovali. Ko se ti mladeniči Beznanijo s produktivnimi posli trgovinskimi, postanejo lahko lastni gospodarji, vsled česar jim bode mogoče koristiti narodnemu blagostanju.
Iz Trsta se nam piše: Govoril sem te dni z nekim strokovnjakom v šolskih zadevah. Dotaknila sva se tudi zadeve slovenske osnovne šole v Trstu. Ha opombo mojo, de se magistrat vedno izgovarja na slovenske šole po okolici — osobito pa, kar se dostaje prosilcev pri sv. Jakobu, na šolo v Skednju—, pripomnil je dotični gospod, da so s I o v o n s k i razredi v Skednju prenapolnjeni že po domačih otrocih. Tako je n. pr. v I. razredu nad 100 otrok. Kam naj bi dejali še mostne otroke, ako niti domači nimajo dovelj proBtora. Vredno je omenjati, da se je dotični strokovnjak izrazil jako nepovoljno o uredbi slovenskih šol po spodnji okolici. Obsojal je talijanske oddelke kot nepotrebne, ker ae žnjimi ne doseza druzega, nego to, da bo otrooi ne priuče ni jednemu ni drugemu jeziku.
Za družbo sv, Cirila in Metoda je daroval gopp. Ivan V i I i č i d iz Zagreba 2 gld.
Za Cirilo-Metodijski dar nabira se prav pridno v Trstu. Nadajamo se, da tudi dežela ne zaostane.
Loka ali Predil? Mej tržaškim most-nim zastopom in trgovinsko zbornico vnel se je hud boj v zadevi železniške zveze Trsta z notranjimi deželami. Mestni zaBtop
je za Loko-Divačo, dočim se je trgovinska zbornica nedavno izrekla za Ture na zapad. Tržaški listi, stoječi na strani mestnega zastopa, očitajo trg. zbornici, da izpodkopuje se svojimi neumestnimi sklepi ugled občine. nCittadino" označuje po vsej pravici kot veliko sramoto, da merodavne korporacije po tolikoletnem prepiru ne vedo, kaj hočejo v vprašanju, ki je postalo za Trat pereče, vitalno. „Kako hočete zahtevati od vlade — vsklika „Cittadino" — da kaj stori, ko niti sami ne veste, kaj hočete".
Tako je tudi res. Trgovina v Tratu propada, tvrdka za tvrdko umika se s tržišča, tako, da se je bati hudega poloma, ako ne pride pomoč kmalu, prav kmalu. Tako pomoč nam more dati po občej sodbi le primerna železniška zveza z notranjimi deželami. A mi trebamo pomoči precej, brez odloga; za to pa jo obsojati ta mej-sebojni boj in bi bilo najumestneje složno se potezati za tisto progo, glede katere je več upanja, da se izvrši.
Z Dunaja se nam piše : Grdo vreme je, kaj pa nama je početi, prijatelj P Veš kaj — odgovori mi tržaški moj kolega — idiva v čitalnico, kjer lahko čitava razne slovenske liste, ki nam poročajo o naši domovini. Dobro 1 Ker sva Primorca, zanima nas v prvi vrsti „Edinost". Vselej Bem z veseljem prijel v roke ta dragi mi list in vselej najprej pogledal, kaj je med „domačemi stvarmi". To človeka na tujem bolj zanima, nego politika, ki jo tirajo, recimo slovenski poslanci v državnem zboru. Tedaj čitam, a ko preČitam, poberem jezno svoj klobuk ter odidem. Zakaj pa to P za to, ker me je zelo užalilo poročilo iz tržaške okolice in sicer iz prijazne Škedenjske vasi, da se je dal odrezati na traku, kojega so kupila narodna Škedenjska dekleta, slovenski napis : „Sv. Lovrenci}, prosi Boga za nas !"
Sicer pa ta ni prva protislovenska demonstracija od strani dotične škedenjske oblasti! Izvedel sem, da je cerkev škedenjska dobila Krasno prižnico, darovano od ljubljanskih oo. frančiškanov. Po isti logiki morali bi vrniti prižnico, ki je došla iz središča Slovenije! —Zelo žalostno je, da v vasi, v kateri prebiva več nego 4000 pristnih Slovencev, hočejo gospodariti n«-kateri tujci, ki jih človek lahko na prste našteje. Ti laški tujci sovražijo in zalezujejo slovenske škedenjske poštenjake, kamor li morejo. Nekemu rodoljubu, ki je v magistratski službi, reklo se je od me-rodajne oblasti, da ne sme zahajati v družbo pravih Škedenjoev, češ, da oni so p a n-slavisti! Žalostnim srcem moram tudi povedati, da drznost tamošnjih lahonov presega vse meje. Pravi Slovenec niti na cesti nima miru, ker se pljuva za njim in dela razne opazke. Nekaterim tamošnjim tujcem dajajo naši ljudje veliko zaslužka, ter jim polnijo žepe z denarjem, prihranjenim s trdim slovenskim trudom. Slovenske matere t Bodite vender enkrat pa metne in ne zahajajte kupovat k tistim, ki bi v žlici vodo potopili, ako bi le mogli, ves slovenski narod. Saj imate tam dosti narodnih trgovcev, ki vam postrežejo z vsem potrebnim! Spoštujte laško tujce, kakor spoštujejo oni vas in vse kar je slovenskega! — Slišel sem, da hoče gosp. župnik pridobiti pevce „Velesile", da bi zopet popevali v cerkvi. To bi no bilo nespametno, ker bi potem prepiri jenjali. Ali bojim se, da hoče g. župnik omenjene pevce pridobiti samo iz namena, da bi se društvo „Velesila" razšlo. To poslednje bi bila velika nesreča za tamošnje narodnjake in velika sramota za vso Škedenjce. Ve-leailaši! Bodite pametni in oprezni; ne dajte ao ujeti na limanice! Dobro in častno je, ako pojete v crkvi, samo prelepo vaše društvo mora obstati in se naprej delovati za blagor in čast slovenskega naroda, kakor do Bedaj. Premislite, da ne slovite kot dobri pevci in pravi narodnjaki samo v Trstu in okolioi, ampak tudi daleo na okoli. Zatorej bodite vstrajni in skušajte, če mogoče, pridobiti še druge za aveto
vašo narodno stvar! Res je, da je slovenski narod predober in preponižen; trpi in trpi, ali vendar to potrpljenje ne Bme segati tako daleč, da bi ljudje, ki so prišli iz tujih krajev, gospodarili na vaših tleh in vas metali pod noge. Vrh tega imate že tako „predobrega" gospodarja, ki pošilja v slovenske kraje take može, katerih prva dolžnost je, zatirati vaše narodno čuvstvo in premili vaš slovenski materinji jezik. Želeti bi bilo, da bi vendar enkrat konec bil laškega Šopiranja in zatiranja na čisto slovenski zemlji in da ne bi se noki gospodje, ki bi lahko vplivali na slovenskega kmeta, — kojih očetje so bili Slovenci in kojih priimki končujejo na —ič, ali kakor oni hočejo na —ch, — ne bratili z našimi najhujšimi sovražniki v škodo Skedonjcev {in v škodo premilega nam slovenskega naroda!
Vinska carina. Znižana vinska carina za uvoz italijanskih vin v sodeh, stopi v veljavo b koncem meseca avgusta.
Slovenska šola pri sv. Jakobu praznuje dan sv. Cirila in Metoda po sledečem vsporedu : 1. Ob 8. uri sv. maša s petjem šolske mladine; potem veselica na šolskem vrtu ; 2. Pesem sv. Cirila in Metoda ; poje otroški zbor. 3. Življenje bv. bratov; pripoveduje Dobrila Marij, uč. IV. r. 4. „Slovenski mladini; deklamuje Trebeč Anton, uč. I. r. 5. „Angelj Varh", pesem; poje I. in II. razred. 6. „Oj, kako lepo je v nebesih !" Dvogovor, govorijo Švagelj Ana in Gerdol Ana II. razr. 7. Dekliška pesem, poje II. in IV. razr. 8. „Po poti" ; prizor, predstavljajo Kreševič I., Nabrgoj, Zega, Škrjanec otroški vrt). 9. „Vrd"; pesem poje otroški vrt. 10. „Tvoj anglelj" ; deklamuje Švagelj Elizabeta, I. razr. 11. „Vesela tovaršija" ; pesem, poje II. razr. 12. „Sreče dom" ; deklamuje Hvala Albert, III, razr. 13. „Veselja dom"; pesem, poje IV. razr. 14. „Junakov grob", deklamuje J. Vatovec, IV. razr. 15. „Hribček" ; pesem, poje IV. razr. 16. „Slovenec sem"; deklamuje Ban Fran, II. raz. 17. „Župan"; deklamuje, Muha J. IV. razr. 18. „Naš zdravnik"; prizor, predstavljajo Rolih F., Velušček J. in Gombač Miha, IV. razr. 19. Cesarska himna, poje vsa mladina. — Vsi č. prijatelji naše mladine so najuljudneje vabljeni, da se mnogobrojno udeleže vesele slavnosti. Vodstvo društvene šole pri sv. Jakobu.
Pevsko društvo „Adrlja" v Barkovljah napravi v nedeljo dne 17. t. m. svojo veselico z jako lepim, obširnim programom, katerega priobčimo ob svojem času.
Slavjanska Čitaonica v Pulji ima svoj občni zbor dne 3. julija ob 5. uri popo-ludne. Po zborovanju je prosta zabava.
Umrljivost V Trstu. Od nedelje dne 19. pr. m. do vštete sobote dne 25. p. m. umrlo jo v Trstu 70 oaob; 31 možkih in 39 žensk.
Pri kopanju ponesrečil jo infanterist Florian Vouk. Izvlekli so ga iz morja pred gradom Miramar.
Obesil 80 je nedavno v gozdiču pri sv. Alojziju nepoznan mož. Sedaj je dognano, da je nesrečnež identičen s 44 letnim mizarjem Antonom Pavšičem iz Vipave.
Vstvarjenje zamorcev. Prinašamo tu neko brazilijansko pripovedko, kako so bo porodili zamorci. Kadar je Bog vstvaril človeka, namislil je tudi Satan vstvariti človeka ter v to rabiti nekoliko prati kakor je videl delati Boga tor je v tem dobro vspel. Ker pa je satan črn, postane črno tudi vse, česar se on dotakne, vsled česar je naravno imel črno barvo tudi človek, ka-teroga je on zmesil. Videč poslednje, sklenil je satan človeka očistiti ter ga je v ta namen pomočil v Jordanu, da bi ga opral. Ali koj se je voda v Jordanu umaknila in satanov vstvarjenoo jo ostal na suhem, zmočil si je samo podplate in roke od spodaj, radi česar imajo črnci podplate in roke nekoliko bolj bele od OBtalega života. Razsrjen udaril jo satan svojega človeka s pestjo ob nos, ki bo mu je ves
skvečil. T'božec je prosil milosti in, videč, da ta človek sam ni kriv svoje nesreče, sprevidel je satan, da je krivo ravnal z njim in iz usmiljenja ga je pobožal po laseh; ker je bila pa njegova roka prevroča, ostali so lasje zamorca kodrasti !
Slovensko ferijalno irustvo „Sava" n Ljubljani

Onnovalni odbor novopotrjenega društva sprejema pričenši s 1. julijem t. I. Člane po določbi §. 4. dr. pr. lit. b, c, d in e, ki slove :
b)	Ustanovnik postane, kdor plača naenkrat vsaj 10 gld. v društvene namene.
c)	Podpornik je vsakdo, kdor plača vsaj 2 gld. na leto v društvene namene.
d)	Starešino so obsolvo»nni slovenski visokoftolci, ki plačajo vsaj 2 gld. na leto.
e)	Redni člani morejo biti slovenski velikošotci za časa svojih ukov in abitu-rijentje. *)
Kdor želi pristopiti društvu, naj blagovoli to javiti osnovalnemu odboru do 15. julija na Dunaj pod naslovom : VIII. Wickenburgga*se 12; po 15. juliju pa v Ljubljano.
Na Dunaju dne 30. junija 1892.
Osnovaliii odbor.
*) O prispevkih reiliiili članov določa 8. c) Vsak rodni član ima dolžnost, da plača na loto 1 gld. udnine, na novo VHtopivši razven tega fte 1 gld. vstopnino v društveno glavnico. Nadnljno donnsko določa občni zbor.
Hodni član, ki hi hoče naročiti čopico, naj to javi z mero vred.
Zahvala.
Podpisani odbor ae zahvaljuje naj-iskreneje : g. županu Divadkemu, nu prisrčnem pozdravu ; občanom DivaSkiui, ki so okraRli svoje hifte ; vnanjim gostom, ki so so udeležili našo veselice v Divači ; »Slovenskemu pevskemu društvu" in oddelku tamburaškoga zbora „Trž. Sokola" na blagohotnem Bodelovanju; in slednjič vsem onim — osobito pa g. K. —, ki bo na kateri-koli način pripomogli, da jo tako lepo vspel izlet naš v Divačo.
Odbor .Slovanske Čitalnice".
Društvena krčma
Rojanske^u posojilnega In kousuni-nega društva, poprej Pertotova, pri-poroča so najtopluje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna (lomača oko-ličanska vina.	Cl.
Rnetilno ^tAtl" Btaroznana pod imo-UUdilllld „OlUKd. , nom „BolUdonna'', poleg kavarno wFabris", priporoča so Slovencem v mostu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinia izvrstna.	Cl.
Martin Krže,
Piazza 8. Oiovanni, št. 1* j trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc" v Trstu), Piazza
dol.u Ca nrn št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskurska ■ po ugodnih conah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalno tečaju in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 h poštnino vred.	Cl.
Antnn Pnrl#ai mi vosla uIiC0
HIIIUII rUbltaj, Cecilia, toči izvrstno domaČe žganje; v tubukarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovcusko poštne tiskanice.	Cl
B. Modic in Grebene, TfcliS
in Via Nuova. opozarjat« zasebnike, krčinarjo in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Gostilna „Alla Croce <li Malta"
Vi» Valdirivo št. 19 (poleg Piazza della Zonta) priporoča ho najtopleje tržaškim Slovencem in na doželi. Toči izvrstna vina in prirojujo jako okusna jedila. Za obilni obisk prosi gostilničar Covaoioh.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Musoheka, v ulici Sorgente (blizo tohtnice Hosada) toči izvrstnu vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
Anten Krajcer,!,
iazza Hariera vec-cliia, pekarija in trgovina z različnimi jostvinami: moko, rižem, oljem, kavo itd. Priporoča He najudanejo slavnemu občinstvu.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Campanille ▼ hiši Jakoba Brunneria št, 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, »veža (trišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanj« 25 litrov.	Cl.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra. priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal-nega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba vestna in nagla.	Cl.
pekovski
Vekoslav Moder,
mojster „Piazza Caserma11, se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slaščic, čokolade, vaeh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
naslednik .Takob Hočevarja, Via Barriera
Anton Lampe,
v e c c h i a it. 17 pekovski mojster, priporoča krub vseh vrst, moko, riž, soČivje. fino moravško maslo itd.	Cl.
U. Mrev^ja, Vi°st?el:;;dee
Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, tursice, ovsa in raznega kruha po najnižjih cenah.	Cl.
l/ornl Pnlio žgnnjarija in tobakama v INaiUI uuija, Ulici Via Arcata, nasproti hišo Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropijnsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter.	•	Cl.
Anton Sčnka
Via Barriera vecchia št. 19 111. nadstropje, izdeluje motke obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajo se tudi naročila na raznovrstno možko in žensko perilo, koj-j se izdeluje lično in po najugodnejših cenah.	Cl.
Anrlrpi Ka lan ćeTUBr T uIici -Caserma.
nilUl OJ rvaiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. — Najolegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
Ivan Ifannhnl nasProti T0like V0Jafi-
IVall rVclIlUUCI, niče, priporoča Bvojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od S kil. naprej po najnižji c*ni.
Kavarni ,Commercio' in ,Te-
HnCPn' v	t.Casermau, glavni shaja-
UC9uU liJi^i tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Bobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča Anton Š o r 1 i, kavarnar.	Cl.
Ivan Prelog ITAMS
(uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barriera vecehial in v ulici Molln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Josip Kocjančič,
Via Barriera rec-cliia iSt 19,
trgovina z mešanim blagom, inoko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjiini pridelki. Cl.
Tranin Holalr Piazzetta Cordarioli št llCtllJU UClaK 3 blizo novoga trga, prodaja izvrstne jestvine : kavo, sladkor, riž, o 1j e, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Hotel iu restavrant Siškovič K
postaje llrpelje - Kozina ima jako lep razgled v visokosti 490 metrov nad morjem; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobe za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, cene nizke. Voznina po žeeleznici stane samo 20 kr.	9-26
ll#an llmplf čevljarski mojster, Via Ro-IVdll UIIIGRf magna št. 0. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njegu stroko sr ada-joča dela. — Solidno delo, - hitra postrežba — nizke cene.	60--42
Josip Urbančič t Torrente in Via St.
Francosco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo, — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjsko klobase, sir, sladščice itd.	25—48
v i a
Ghoga
Službo društvenega sloge
razpisuje „Slovanska Čitalnica* v Trstu. Letna plača 300 — 360 gld., prosto stanovanje in izdaten postransk zaslužek; nastop službo s 1. avgustom t. 1. Oženjeni brez otrok imajo prednost.
Prosilci za to službo naj se predstavijo osobno pri čitalničnem predsedniku gosp. Antonu Trudnu v Via Ohega št. 8 do 15. julija t. 1.	1—3
V nekem kamnolomu V Nabrežini nastavi se »talno	1—4
administrativno izobražen
kateri ume nekoliko risati in se spozna pri
kamnoBeštvu in kamnolomu. Ponudbe je poslati GuNt. 'l'6nnieN*u v l.jul>l jn rii.
Moja zaloga strojev nahaja se
v TRSTU, ulica Zonta štev. 5,
pod tvrdko
Živie in družb.
(Schivitz & Comp.J
V zalogo prihajajo pogostoma dozdevni kupci, koji si stroje ogledujejo, pa kadar jih so dobro oglodali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, češ, da so si stroje drugod slabo kupili, ker moji so bolji in cenejši. Kupujejo mačko v žaklji, ker ne poznajo blaga, kojega kupijo, ne agent«, po kojim, in ne fabrikanta pri katerem naročujojo. Pride blago slabo ali dobro, marajo je držati, in sreča, če še ne pridejo ob plačano aro.
Prosim gospode posestnike, naj prideje v mojo zalogo poprej, ko stroje kupijo kje drugje; zmenili se bomo, ker moja skrb je, vsem dobro postreći; živim v deželi in od deželanov, zato pa niso v nevarnosti, biti opeharjeni. Prosim narodnjake, naj se držijo načela „svoji k svojim" ! in da ne bi podpirali ljudi, kateri morda nas zaničujejo in nam škodujejo.
Priporočam mlatilnice in čistilnice za žito, pumpe za vsako rabo, cevi, in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada.
Moje škropilnice proti peronospori so se skazale liajizvrstuejše.
Izdelujem vodovode, tovarne i. f d.
V. Mat. Živic,
—4	inženir.
Katoliki!
Pomozite mi zgraditi cerkev za tukajšnjo prav revno Pijevo občino, na mesto sedanje siromašno in podrtljive kapele. S prvim oktobrom bi rad pričel zidanje, a nimam še zbrane niti polovici za zgradbo potrebnega denarja. Dobrodošel je tudi najmanji dar.
io—b Frank
župnik pri sv. Piju. (St. Pius). Berlin. P a 11 i s a <1 e n s t r a s s e 73.
Tinktura za želodec,
katero prireja G. PICCOLI, lekar »pri an^elju" v Ljubljani, Dunajska ceata
je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odprete. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 iu več steklenic. Zabojček z 12 stoki, velja gl. 136, z 56 stoki., 5 kg. teže, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekleničica razprodajajo so v vsili lekarnah v Trstu, Istri in na Gori« kem. 21 — 25
Vozni
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod ,RED STEARN LINIE" iz Antverpena direktno v
Nev Jork & Philadelfijo
koncesijonovana črta, od c. avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovaui zastop 50—21

najboljše je s čajem iz taržentrož (milefiori). kri čistočo in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošlo 5 kr. več. Čuvati se je pouarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 45—100
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoina.
Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringerga8ae 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
Speditionsburea fiir die k. u k. Staatsbahnon in Innsbruck.
Kotranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon St. 334. 39—52 Velika poraba ki jo dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotrnnovega izvlečka iz Norvedčkega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor kotra-novn voda in glavice (Kapsule), lažj* se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. I)a se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdelovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarnici Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah.
mehanik v Trstu
Via Fonlanone t>a*.
popravlja in prodaja stroje za šivanje vsakoršnega zistema, nove in že rabljene, t garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneumatiško
gumo.	11 — 104
1—lol
10-2
Novosti!
Srajce zahribolazce
tkane, iz najbo jših [ snovij, gladke barve ali pisane, s ši-' rokini doli poveše-nim ovratnikom in dvemi žepi na pr-! sili, popolna velikost, izborno delo. ] Komad gld. 1.20
Svileni pasi
1 meter dolgi, 6 cm. široki, h posro-1 brono dvojno kačo-sto znpono. Komad 50 kr.
Klobuk za hrlbolazcel iz 1-a klobučovine se širokim svilenim trnkom ter mošnjič-1 kom za nakite, gl. 2 Ovratnice za hribolazce S komadi gld. 1 razpošilja po pofttnem povzetju
ISmil Stor©5n
Dunaj, 1. Salzgasse Ni*. (»5
Gostilna „Al Gallo d'oro"
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaja »udi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. litor. Razpošilja tudi istrsko vine na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 28 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevaleč kake druge stroške. Vnonjim gostilničarjem so priporoča za naročila Covacich.
5 1—25
Ivan Valenčič,
Via nuova št. 3fl, prodaja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke.	49—24
Kina-železna esenca
proti boleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi za krepčanje krvi. Steklenica 70 kr. — , Marijine kričUtilnu krogljice, tudi čistiven lek. Skatljica 20 kr.. B skatljic 1 gld. Lekarna Fran/oni, Via S. Antonio nuovo 5, poleg cerkve. Zaloga vsa-8—8	koršnih zdravil.
DIURNIST
•L dnino 1 gld. 50 kr. vsprejme se v neko pisarno V 0-radci takoj. Znati mora nemški ln slovenski jezik v besedi in pisavi popolnoma in imoti mora izpisano, lahko čitljivo pisavo. Nadaljni pogoji SO : Biti mora umen in nagel delavec, neomado-ževane preteklosti, ticzadolžen, vojaščino prost, neoženjen in popolnoma zdrav, V slučaji posebno porabnosti in izhornega zadržanja ima dotičnik upanje, da so nastavi stalno s pravico do pokojnine.
Prošnje v nemškem in slovonskem joziku s prepisi spričeval poslati je pod 201.191 V Gradec, poste restante.	1—3
5 do 10 gold.
gotovega zaslužka na dan brez kapitala in riziku ponuja neka močna bančna hiša vsa- j kateremu, ki se hoče baviti s prodajo postavno \ dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbo J je pošiljati pod „Lose" na: Aiinoncen-Expedition von I. Danneborg, "\Vien, I., Kunipfgasse. 10—10 i
D ROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-3 TRST 4-12
Corso, Piazza della Legnu št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočijo, z Angloškega, iz Francije Nemčijo itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrolcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvopljanjc trt.
Vsi stroji sa
vinarstvo in
kmetijstvo
moštarstvo mlatilnice,
, čistilne mline za žito, izbiralnice,
rezalnice za krmo, mline za sadje,
11 a ć i 1 n i c e za sadje, tlačiluice za grozdje ni vino,
kakor tudi vsakovrstno drugo maline in razni »troji za kmetijstvo, vinarstvo in sadjarstvo itd. itd. novo izvrstno konstrukcijo razpošilja najceneje
IG. HELLER DUNAJ
2/2 Praterstrasse 78.
llustrovani katalogi in zahvalna pisma v hrvatskem, nemškem, italijanskem in slovenskem
jeziku se pošiljajo na željo zastonj in frankovano. Stroji se dado na poskušnjo — jamči se zanje — pogoji so ugodni.
Cene so se znova znižale!!!	8-so
1-20
Domače sredstvo olajšujoče bolečine, ki je izkušeno
že mnogo let.
Kwizde m
fluid proti protinu.
Cena '/i steklenice 1 gld., 7» stek 60
Pravo se dobiva v vseh lekarnah.

F H A N IV. K W1 Z I) A
COH. kr. avstr. in kralj, rumeuski dvorni založnik Okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič.
Tinkama Dolenc T-dtu.