čevljar občinska knjižnica o TRŽIČ letnik xvii ■ september 1977 glasilo delovne skupnosti tovarne obutve tržič NAČELA DELITVE PRI DELU V DO PEKO Zakon o združenem delu nalaga med drugimi določili vsem organizacijam združenega dela tudi dolžnost, da do konca letošnjega leta izboljšajo ali po potrebi tudi na novo postavijo svoje sporazume in pravilnike o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. V prejšnji številki »Čevljarja« smo obravnavali vprašanja okoli sprememb v samoupravni organiziranosti naše delovne organizacije in o medsebojnih dohodkovnih odnosih med našimi TOZD ter prikazali dosedanje razmere, danes pa želimo obravnavati enako tudi probleme pri delitvi osebnih dohodkov. Začnimo z orisom razvoja in sedanjega stanja pri delitvi osebnih dohodkov. DO »PEKO« je pričela s sistematičnim delom na področju delitve po delu že v 1956 letu. Takrat nas niso navajali k temu razni predpisi in družbene akcije, temveč predvsem slab ekonomski položaj delovne organizacije in s tem tudi nizki osebni dohodki, kar je seveda negativno vplivalo na prizadevnost delovnega kolektiva in povečalo tudi nadnormalno fluktuacijo delavcev. Delovne priprave so bile v takratnem času zastarele in s tem tehnologija na predvojnem nivoju. Temu primerna je bila splošna organiziranost delovne organizacije, ki je prav tako dopri-našala svoj negativni delež k slabemu stanju. Da bi se odprla pot k napredku, so stekle istočasno akcije v treh smereh, in isicer: — izdelan je bil temeljit načrt za rekonstrukcijo tovarne — vzporedno je bila posodobljena splošna organiziranost — po svojih sposobnostih in spoznanjih smo pričeli z uvajanjem delitve po delu Namen tega sestavka ni, da bi obravnavali tehnološke spremembe v okviru rekonstrukcije in jih omenjamo le kot pogoj za uspešno izpeljavo ostalih dveh akcij, ki pa sta med seboj neposredno povezani. Brez dobre organizacije in delitve po delu pa še tako dobra organiziranost počasi popusti in opeša. Prav ti dve komponenti pa lahko zelo uspešno rešujeta samoupravljanje, ki v tem najde tudi del svoje materialne osnove. Posvetimo najprej nekaj besed organiziranosti: Osnovno načelo, ki nas je pri tem vodilo in je sedaj našlo svoje mesto tudi v ustavnih določilih in v Zakonu o združenem delu, je bilo približanje poslovnih interesov in rezultatov delavcu. Povsod, kjer je bilo možno posebej načrtovati in meriti poslovna dogajanja smo ustanovili delovne enote, ki so v kasnejših dogajanjih predstavljale tudi trden temelj za formiranje TOZD. Te delovne enote so vseskozi samostojno formirale in delile sredstva za osebne dohodke po doseženih rezultatih dela. Tudi skupne službe so bile že takrat organizirane po istem principu in so bile dohodkovno odvisne od rezultatov proizvodnih enot. V taki obliki organiziranosti so delovni ljudje našli svoj ožji materialni in tudi samoupravni interes. Tudi v kasnejših obdobjih vse do danes so predstavljale delovne enote temeljno celico za planiranje in merjenje rezultatov dela, na tej osnovi pa se v celoti tudi formirajo sredstva za osebne dohodke. Ker DO »Peko« vključuje tudi trgovske poslovne enote, moramo omeniti, da tudi vsako prodajno mesto predstavlja samostojno delovno enoto, ki sama formira svoja sredstva za osebne dohodke v odvisnosti od doseženega blagovnega prometa. Sredstva za osebne dohodke nastajajo v osnovi iz vkalkuliranega dela osebnih dohodkov v enoti proizvoda in iz prihrankov pri materialnih stroških, ta pa se povečajo ali zmanjšajo iz doseženih dohodkovnih rezultatov pri realizaciji. Rezultati dela se torej odražajo na nivoju delovnih enot že pri formiranju sredstev za osebne dohodke, kar pomeni, da jih lahko istovetimo ali vsaj vzporejamo z neke vrste skupinskega merjenja rezultatov dela. Kot predpogoj za tak način delitve morajo biti seveda izpolnjeni naslednji pogoji: — primerna organizacija tehnoloških postopkov — smotrno operativno planiranje — možnost določanja časovnih in materialnih normativov — tekoče merjenje rezultatov in — urejeni samoupravni odnosi. Vse našteto pa se postavlja v odvisnost na tržne prilike, ki morajo biti v takih pogojih obvladane, za kar mora biti organiziran dober marketing. Pri Peku vse operativno planiranje temelji na dejanskih naročilih po vnaprej znanih prodajnih cenah tako, da se proizvajajo dejansko le izdelki, ki so že praktično prodani. Ugotovili smo torej, da že organizacijske oblike same po sebi vsebujejo tudi del delitve, naslednjo fazo v delitvi pa predstavljajo potem individualna merila za delitev osebnih dohodkov. Ob prehodu na tak sistem delitve individualna merila še niso bila dognana na podlagi današnjih spoznanj. Obstajali so sicer izkustveni časovni normativi za merjenje individualnih učinkov v proizvodnji, vsa ostala razmerja pa so urejali tarifni pravilniki, ki so bili rezultat medsebojnega sporazumevanja in dotakratnih ustaljenih razmerij. Bistvena prelomnica je bila dosežena v letu 1965, ko smo opravili prvo analitično oceno delovnih mest in uredili tudi sistemizacijo. Ta ukrep je spremenil takratna razmerja in omogočil še boljše planiranje, vse to pa je bilo možno' le na podlagi že doseženih boljših poslovnih rezultatov, ki jih je prineslo s seboj predhodno obdobje. S tem hočemo poudariti, da je spreminjanje razmerij v delitvi občutljiva zadeva in da je brez pretresov možno le tedaj, če so za tako operacijo zagotovljena potrebna sredstva. Prva analitična ocena je bila seveda tako kot povsod rezultat takratnih gledanj. Poudarek je bil predvsem na formalnih kvalifikacijah potrebnih za delovno mesto, kar je imelo kot pozitivno za posledico željo po dodatnem izobraževanju zaposlenih. To analitično oceno smo v kasnejših letih stalno izpopolnjevali in jo končno v letu 1975 povsem zavrgli in sprejeli novo. Temeljni cilj nove ocene je bil, da se uveljavi dejansko potrebno znanje za posamezna opravila in količina potrebnega znanja, s čimer smo želeli določiti ceno posameznih opravil, ki naj bi glede na dejansko opravljeno delo predstavljala udeležbo posameznika v delitvi. Merjenje količine v proizvodnji ni bilo posebno težavno, saj smo razpolagali z vsemi tehničnimi in izkustvenimi normativi, težje pa je to doseči pri opravilih, ki se opravljajo v skupinah. V teh primerih smo uvedli osebno oceno, ki se opravlja po vnaprej določenih kriterijih in pravilih v skupini sami. Poleg navedenih kriterijev pri individualni delitvi je uvedena povsod tam, kjer so pri opravilih možni pomembnejši merljivi prihranki, tudi dodatna delitev iz prihrankov. Delitev osebnih dohodkov iz minulega dela ureja za sedaj posebna formula, ki kombinirano upošteva skupno delovno dobo in stalnost v delovni organizaciji. To formulo želimo v bodoče dopolniti še z doseženim čistim dohodkom, ki bo razporejen za zboljšanje in razširjanje materialne osnove dela in s stopnjo rasti produktivnosti kot posledico naložbe. Delitev osebnih dohodkov usmerjajo v Peku torej : —• cena posameznih opravil po analitični oceni kot obračunska osnova — količina opravil, preračunana na čas prebit na delu — dodatna delitev na nivoju delovne enote iz ostvarjenenih sredstev za OD v posamezni enoti — dodatek za minulo delo — dodatna delitev na nivoju TOZD iz ostvar-jenega dohodka TOZD po realizaciji V tem orisu smo sistem delitve v Peku prikazali dokaj poenostavljeno in smo izhajali le iz glavnih elementov. V ta sistem so seveda že v fazi planiranja in nato pri dejanski delitvi vgrajeni tudi dodatni kriteriji kot kvaliteta, izostanki, priučevanje ipd., kar vse v dejanski delitvi najde svoj odraz. Med letom se zaradi tekočega uravnavanja formirajo rezervna sredstva za osebne dohodke, za kar so dogovorjeni posebni kriteriji .Ta sredstva se formirajo po delovnih enotah in te z njimi tudi razpolagajo. Ob koncu želimo še enkrat poudariti, da opisani način delitve v Peku živi in se dopolnjuje že dve desetletji. Delovna skupnost ga je sprejela za svojega in ga dobro pozna, ker je grajen na principu, da mora vsebovati vsi tiste elemente, na katere vsak posameznik s svojimi prizadevanji in hotenji lahko vpliva, vse to pa se neposredno odraža v poslovnih rezultatih, ki smo jih v vsem tem obdobju dosegli. Ta sistem bo v tem letu potrebno uskladiti še z načeli Zakona o združenem delu. Prepričani smo, da je to zahtevna naloga, istočasno pa verjamemo, da nam bo to uspelo, ker so že v dosedanji delitvi vgrajeni važni elementi delitve po delu, predvsem pa tudi zato, ker nam to omogoča primerna organiziranost. Za nadaljne razvijanje sistema delitve osebnih dohodkov za celotno usnjarsko predelovalno industrijo je Izvršni odbor združenja TOZD te industrije pri Godspodarski zbornici imenoval posebno petčlansko delovno skupino, ki pripravlja na podlagi analiz dosedanjega stanja izboljšanje dosedanjih metod in načinov delitve. Dognanja in predlogi te komisije bodo služili kot osnova za dopolnitev dosedanjega samoupravnega sporazuma naše panoge, tega pa bo potrebno uveljaviti tudi v sporazumih, odnosno v pravilnikih v vsaki TOZD. Omenjena delovna skupina je že pripravila predlog spremembe za uskladitev dosedanjega sporazuma z Zakonom o združenem delu. Predlagana sprememba je obravnavala na svoji seji tudi skupna komisija podpisnic sporazuma, ki se je z njimi v glavnem strinjala s pripombo, da je nekatere posameznosti potrebno še natančnejše opredeliti. Ta predlog je bil poslan tudi Gospodarski zbornici Slovenije in komisiji za presojo pri republiškem odboru sindikatov. Ko bodo znana stališča teh dveh forumov, ter izdelan dokončen predlog bo dan v razpravo v vse TOZD. O vsebini predloga sprememb bomo poročali v naši naslednji številki in po potrebi tudi sproti v »Čevljarskih obvestilih«. Janez Kališnik PROIIVODNJA V ODDELKU 524 Tehnološke postopke dela so zaposleni v oddelku proizvodnje obutve z direktno nabrizganimi PUR podplati spoznali. Nekatera delovna mesta še niso dokočno zasedena. Posamezne grupe delavcev bodo imele različni delovni čas. Skupina priprave zgornjih delov in dokončava-nja delata v dveh izmenah. Pri nabrizganju podplatov na zgornji del se bo delalo v treh izmenah. Do konca leta mora oddelek obratovati s polno zmogljivostjo. Operativni plan proizvodnje se bo postopoma dvigal. Vsi zaposleni se morajo resno spoprijeti s problematiko proizvodnje in slediti izvrševanje dnevnih operativnih planov. Kvaliteta in količina bo odvisna tudi od zunanjih faktorjev. Proizvodnji režijski delavci so dolžni, da organizirajo delo na posameznih delovnih mestih, preskrbijo potreben material in polizdelke. Predelava PUR komponent v gotove poliuretanske podplate na stroju za direktno brizganje je zahteven proces, na katerega vplivajo različni činitelji kot so: — pravilno sestavljena komponenta poliola — nemoteno delovanje stroja ter pravilno doziranje in mešanje A in B komponent * — precizno vzdrževanje in čiščenje stroja — čiščenje orodij — dosledno izvajanje delovnega postopka Predvsem zavisi celotno delovanje stroja od znanja, volje, natančnosti, čistoče in vzajemnega dela zaposlene skupine delavcev ob stroju. Ko bodo do potankosti znani vsi vzroki, ki zavirajo normalen potek dela in jih bodo zaposleni znali odpravljati sami ali s pomočjo vodilnih delavcev v oddelku, obratnih mehanikov, elektrikarjev in kemikov — tehnologov, bodo napake hitro odpravljene in zastoji minimalni. Na pogled izgleda celotni tehnološki postopek preprost, vendar so izkušnje pokazale, da se zahteva natančnost pri izvajanju delovnih operacij. Površno delo se maščuje, vpliva na kvaliteto in izvrševanje količinskega plana. Vsak delavec sam naj kontrolira kako so izvedene operacije dela pred njim. Na slabo opravljeno delo na polizdelkih naj opozarja in polizdelke vrača. V septembru preneha poizkusno delo, začne se delati in nagrajevati po učinku. Zaposleni v tem proizvodnem oddelku so do sedaj v glavnem pokazali interes, da se naučijo in osvojijo postopke dela. Prve najtežje ovire so premagane. Vsestransko prizadevanje bo pripomoglo k doseganju planskih nalog in dviganju kvalitete dela. Jože Gros Stroj za direktno brizganje podplatov 0DST0IEČI SISTEM ZA OBDELAVO PODATKOV V ERC PEKO Obstoječi sistem sestavljajo: — centralna enota 360/20, 12 K notranjega spomina — MFCM 2560 (Multi Function Card Machine) — Printer 1403 — dve tiskovni enoti 2311 in stroji za zajemanje podatkov na luknjanih karticah — alfabetski luknjač — dva numerična luknjača — alfabetska verificirka — numerična verificirka — dva alfanumerična luknjača — alfabetski luknjač/verificirka Sistem je zastarel in skromnih kapacitet. Zaseden je z obdelavami prodajnega področja, materialnega poslovanja (delno) in osebnih dohodkov. Mesečna zasedba centralne enote (po števcu) je blizu 300 ur v poprečju. Sistem je zaseden in v obstoječih razmerah tako kadrovskih kot strojnih ni zmožen obdelovati novih področij. Dopustne so kvečjemu manjše razširitve obstoječih obdelav. Naša dolgoročna naloga je vzpostavitev integralnega informacijskega sistema, dovolj gibljivega in dostopnega za poslovne in druge odločitve na različnih nivojih. Naloga je obsežna in razvejana. Uspešna rešitev je pogojena z mnogimi dejavniki, med njimi so tudi naslednji: — ustrezna sistemska oprema — racionalna organizacija dela — usposobljeni in primerno stimulirani kadri — normalno delovno okolje Ob izpolnitvi naštetih pogojev bi informacijski sistem deloval še vedno zaprto, izolirano. Zato je najpomembnejša naloga vgraditev informacijskega sistema v vsakodnevno dihanje delovne organizacije. Informacijski sistem je namreč pogojen z življenjem in delom v organizaciji ter hkrati s povratnimi informacijami oplemenituje življenje in delo. Zato naj osnovna skrb velja tudi pripravi temeljnih organizacij, strokovnih služb, oddelkov, posameznikov za učinkovito uporabo informacij in hkrati graditev informacijskega sistema. Naštete pogoje bomo težko izpolnili. Nakup računalniške opreme je zaradi veljavnih predpisov v kratkem času skoraj onemogočen. Iščemo različne rešitve, kako bomo uspeli, bomo še poročali. Učinkovita organizacija dela je naloga samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij in strokovnih služb, podobno tudi izobraževanje in kadrovanje ter ustrezno delovno okolje. Najtežja naloga pa je vendarle vgraditev informacijskega sistema v vsakodnevno življenje in delo. Nad izpolnitvijo te naloge naj se zamisli sleherni član delovne organizacije. Edvard Košnjek BO IMELA VSAKA TOZD SV0| ŽIRO RAČUN? V času vsklajevanja samouprave organizrano-sti in dohodkovnih odnosov z določili ZZD, je med ostalimi tudi pomembno vprašanje, ali mora imeti vsaka TOZD svoj žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva? Z odgovorom na to vprašanje, smo bili seznanjeni že preko informacij v dnevnem časopisju, in sicer, da mora v skaldu z ZZD vsaka TOZD imeti svoj žiro račun pri SDK. Seveda bodo v pogledu tega potrebna še dodatna tehnična navodila, vendar je moj namen v tem sestavku predvsem v kratkem opisati, kakšen je sedanji način poslovanja z denarnimi sredstvi TOZD združenih v DO Peko. Ko so bile konec leta 1973 organizirane TOZD in sprejet SS o združitvi TOZD v DO Peko, je bilo z omenjenim SS poverjeno finančno poslovanje skupnim službam. Pri SDK imamo torej skupen žiro račun, ki se vodi pri SSSS, interno v DO pa se mesečno poravnavajo medsebojne obveznosti med TOZD in tako ugotavljajo tudi finančna razmerja. Torej mesečno razpolagamo s podatki koliko sredstev je posamezna TOZD koristila od drugih TOZD, oziroma koliko jih je prispevala za potrebe drugih TOZD. Pri tem poslovanju je izjema TOZD Budučnost, ki ima svoj žiro račun, vendar po določilih SS o združitvi prosta denarna sredstva prenaša na skupni žiro račun. Prednost denarnega poslovanja preko skupnega žiro računa so predvsem v pogledu hitrejšega obračanja denarnih sredstev, kar pomeni tudi smotrnejše gospodarjenje v pogledu potrebne vezave denarnih sredstev, pa tudi stroškov plačilnega prometa. Prav te prednosti pa ne smemo zanemariti, ko bomo prešli na žiro račune po TOZD-ih, torej bo potrebno promet z denarnimi sredstvi organizirati tako, da zaradi spremembe ne bo potrebno več denarnih sredstev oziroma, da bi se poslabšala plačilna sposobnost. Franc Grašič PRETRGANA NIT Lanskoletna analiza poslovnih rezultatov je pokazala, da sta bila meseca julij in avgust kritična tako pri izpolnjevanju planskih obveznosti, kot tudi po finančnem uspehu, saj sta izkazovala celo negativen rezultat. Slabo poslovanje smo utemeljili predvsem z objektivnimi vzroki, slabe kvalitete materiala in iztrošenosti strojne opreme pri izdelavi poliuretanskih in gumijastih sestavnih delov obutve ter premajhnih kapacitet izdelav zg. delov vključno s kooperanti. Letos smo bogatejši za lanskoletno grenko in drago izkušnjo pripravljali, da bo teklo proizvodnja nemoteno. V TOZD Poliuretan smo generalno popravili dotrajano opremo in si zagotovili kvalitetnejše poliole, v TOZD Gumoplast smo namestili povsem nove hidravlične preše in v izdelavah zgornjih delov izdelali precej visoke prehodne zaloge. In vendar nismo uspeli. Rezultati so podobni lanskim. Za razliko od lanskega leta, pa letos ne moremo reči, da gre za splet objektivnih okoliščin, ampak moramo naše neuspehe pripisati predvsem notranjim slabostim, kot so: slaba organizacija, neodgovorno delo, šibka priprava v najširšem pomenu to je od izbire prodajnega programa, priprave tehnološkega postopka, planiranja do preskrbe materialov. Te kritične ugotovitve so izvlečki iz diskusij v osnovnih organizacijah ZK, ki so ob tem neugodnem stanju sprejele stališča za takojšnje ukrepanje, ki temelje na že začetih akcijah posameznih služb, ki pa morajo izdelati trajnejše programe za normalizacijo in izboljšanje poslovanja. Ob naštetih težavah, ki jih ni moč premagati čez noč in ob iskanju trajnejše rešitve mora sodelovati vsak delavec, kajti naš skupen rezultat je le mozaik uspehov vsakega posameznika, ki morajo biti trdno povezani v samoupravni organiziranosti in dobrih medsebojnih odnosih. Do konca poslovnega leta bomo lahko marsikaj, čeprav ne v celoti, nadoknadili z organiziranim in odgovornim delom. Predvsem bomo morali v prihodnosti več razmišljati, kako več in bolje ustvarjati, kot pa na kakšen način deliti, tako, da se ne bo več tako drastično »pretrgala nit« našega dela. Božidar Meglič V letošnji šolski akciji so naši prodajalci razdelili mladim kupcem po 20.000 nalepk, posterjev, pivnikov in umikov. KDAI NOVA TRZISKA VPADNICA ? Gradnja, oziroma posodobitev ceste vpadnice v Tržič se je končno premaknila z mrtve točke. V prihodnjih dneh bodo začeli s pripravljalnimi deli za gradbišče. Za letos je predvidena izgradnja mostu preko Tržiške Bistrice. Priključek na obstoječo traso ob »Sokolnici« na eni strani in dokončanje cestišča ob že skoraj zgrajenem pločniku do vhoda v tovarno BPT na drugi strani, je predviden v prihodnjem letu. Izgradnja mostu in priključkov je najzahtevnejši in najdražji odsek ceste vpadnice. Investicija teh del je ocenjena na milijardo starih dinarjev. Sredstva so zagotovljena iz investicij republiške skupnosti za ceste in sicer so to preusmerjena sredstva iz golniške ceste, ki so bila planirana za leto 1979, za letos pa so predvidena kot posojilo, ki ga bo odplačevala republiška skupnost za ceste: dalje sredstva, ki jih je skupščina občine Tržič že odobrila, ko je razpravljala o negospodarskih investicijah, nato presežek javnega posojila za ceste na kar bo dal izvajalec kredit in sredstva sofinansiranja, ki jih namenja republiška skupnost za ceste v letošnjem letu. Most in priključek bomo dobili, še vedno pa ostaja odprto vpprašanje ureditev pločnika Deteljica — Apolo, ki ga bomo morali odložiti v prihodnost, ko bodo zagotovljena nova sredstva in bo urejen odcep proti novi industrijski coni. KAZALCI USPEŠNOSTI POSLOVANJA V prejšnji številki Čevljarja so bili opisani rezultati našega dela za DO in podana je bila tudi začasna delitev dohodka vseh TOZD, SSSS in DO na podlagi podatkov polletnega obračuna. V poslovnem poročilu, ki se je obravnaval na samoupravnih organih in zborih delavcev vseh TOZD in SSSS so bili že podani tudi kazalci uspešnosti, ki jih predpisuje Zakon o združenem delu. Pri teh kazalcih je kot poprečno število zaposlenih upoštevajo poprečno število delavcev izračunano na podlagi poprečnega števila zaposlenih za vse mesece prvega polletja. V 40. številki Uradnega lista SFRJ pa je bilo Z odlokom Zveznega izvršnega sveta določenih še dodatnih sedem kazalcev za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja vseh organizacij združenega dela. Pri izračunu teh kazalcev se je po definiciji upoštevalo poprečno število delavcev izračunano na podlagi kalkulira-nih ur obračunskega obdobja. Kazalce uspešnosti navajamo v tabeli posebej za vsako TOZD, za SSSS in DO brez TOZD Bu-dučnost, ter posebej še za TOZD Budučnost in to I. polletje letošnjega leta in za isto obdobje preteklega leta. V obliki indeksa je prikazana tudi primerjava letošnjih rezultatov z lanskimi. Ker bi bilo preobširno razlagati posamezne kazalce in indekse po posameznih TOZD, navajamo za boljše razumevanje in ocenjevanje rezultatov le nekaj značilnosti po posameznih kazalcih. Dohodek na delavca je osnovni pokazatelj uspešnosti poslovanja TOZD. Po novih predpisih je v dohodku vključena tudi amortizacija nad predpisanimi stopnjami in del za delovno skupnost skupnih služb. Za DO brez TOZD Budučnost je dohodek na zaposlenega v letošnjem letu večji za 13,3 %. Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi nam pove koliko din dohodka smo ustvarili na 100 din uporabljenih sredstev. Pri- merjava tega kazalca po TOZD in za DO v primerjavi s preteklim letom nam kaže slabši rezultat kar izvira iz večje vezave sredstev v zalogah materiala, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov in trgovskega blaga. čisti dohodek na delavca nam pove koliko din čistega dohodka, ki vsebuje osebne dohodke, osebne prejemke, razporejena sredstva za skupno porabo in zboljšanje ter razširitev materialne osnove TOZD pride na zaposlenega. Za DO je indeks 120. Kazalci akumulacije nam povejo koliko din akumulacije je bilo dosežene pri 100 denarnih enot dohodka, čistega dohodka in poprečno uporabljenih sredstev. Akumulacija zajema sredstva namenjena za sklade TOZD, to je sredstva za zboljšanje in razširitev materialne osnove dela in za ustvarjanje ter obnavljanje rezerv v TOZD. Kazalec o osebni in skupni porabi na delavca nam pove koliko din sredstev je bilo razporejenih v TOZD in v DO za osebno in skupno porabo na enega zaposlenega. Kazalec čisti osebni dohodek na delavca nam prikaže koliko din čistega osebnega dohodka, to je osebnega dohodka brez vseh prispevkov, je bilo izplačano v obračunskem obdobju na delavca. Posebej za vse analize in za poslovna poročila računamo še poprečni čisti osebnii dohodek za 182 ur za enega zaposlenega. Prvi pokazatelj po odloku ZIS nam poda vrednost plačanih prispevkov in davkov iz osebnega dohodka na enega zaposlenega, drugi pokazatelj pa nam prikaže vrednost vseh prispevkov in davkov iz dohodka za SIS, za SLO in samozaščito ter ostalih pogodbenih obveznosti na delavca v posameznih TOZD. Celotni prihodek v pimerjavi s poprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi nam pove koliko din celotnega prihodka je bilo ustvarjenih na 100 din uporabljenih obratnih sredstev. Kazalec o poprečno uporabljenih poslovnih sredstvih na delavca kot tudi ostali kazalci kjer so uporabljema poprečna sredstva nam po posameznih TOZD dajo zelo različne rezultate, to pa zato ker vse zaloge materiala vodimo pri SSSS, zaloge gotovih izdelkov pa pri TOZD MREŽA. Pravo sliko o poprečno uporabljenih sredstvih nam da kazalec za celo DO. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi nam pove koliko celotnega prihodka je bilo ustvarjenih na 100 din porabljenih sredstev, ki vključujejo vse poslovne stroške in amortizacijo po predpisanih stopnjah pri TOZD Mreža pa še nabavno vrednost trgovskega blaga. Pri pokazatelju doseženi dohodek napram planiranemu dohodku je planirani dohodek vzet iz LPS vendar je korigiran za amortizacijo nad predpisanimi stopnjami tako, da je primerljiv z obračunskim dohodkom. Pri pokazatelju doseženi osebni dohodek v primerjavi s planiranim osebnim dohodkom za letošnje leto po posameznih TOZD in za DO ni bistvenega povečanja, ker se je pri planu osebnih dohodkov v LPS upoštevalo povečanje osebnih dohodkov na osnovi boljših rezultatov. Kazalec uspešnosti navajamo v tako obširni obliki zato, ker ZZD določa, da morajo biti rezultati dela delavcev in poslovanje TOZD izkazani in podani tako, da jih lahko vsi delavci in organi upravljanja obravnavajo in ocenjujejo. Nataša Meglič OBUTEV 1976 1977 Index 77/76 POL 1976 IU1EIA 1977 N Index 77/76 G U 1976 0 P L A S T 1977 Index 77/76 T R 1976 BI KAZALCI USPEŠNOSTI PO ZZD Število zaposlenih 966 — 970 100 177 171 97 97 134 138 329 1. Dohodek na delavca v din 54.829 64-. 74-1 118 83.113 91.076 110 91.330 77.828 .85 36.647 4' 2. Dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi % 215,1 % 168,9 % 78 17,3 % 21,9 % 127 162,3 % 91,1 % 56 14,7 % 3. Čisti dohodek na delavca v din J7.198 48.255 130 4-5.4-07 48.164 106 42.289 44.970 106 28.116 I 4. Akumulacija v primerjavi z dohodkom % 6,6 % 14,4 % 218 12,2 % 6,8 % 56 4,4 % 3,1 % 70 3,9 % 3. Akumulacija v primerjavi s čistim òonoakom % 9.8 % 19,3 % 197 22,4 % 12,9 % 56 9.6 % 5.4 % 56 5,0 % 6. Akumulacija v primerjavi s popreč-* no uporabljenimi sredstvi % 14,5 % 24,3 % 170 21,2 % 15,0 % 71 7,2 % 2,9 % 40 5,7 % 7. Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca din 53.560 38.940 116 35-237 41.935 119 38.227 42.522 111 26.702 ) 8. Čisti dohodek na delavca v din 20.4-19 23.059 113 20.808 22.404- 108 24.186 24.425 101 16.198 1! 9. Poprečni čisti OD za 182 ur din 3.771 4-. 108 109 3.726 4.046 109 4.332 4.259 98 3.174 KAZALCI USPEŠNOSTI PREDPISANI OD ZIS Število zaposlenih 1. Del izplalanega oseb.dohodka del. 919 936 102 114- 177 8.665 169 9.642 95 111 95 10.342 135 10.363 142 100 296 za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb delavca din 8.918 10.169 7.448 2. Sredstva iz dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in za pogodbene obveznosti delavca din 3.956 5.14-6 130 8.763 9.722 111 8.347 8.096 97 1.578 3. Celotni prihodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi obratnimi sredstvi % 1120 % 705 % 63 2079 % 1155 % 56 1682 % 940 % 56 1231 % 4. Povprečno uporabljena poslov.sred. (osnovna in obratna) na delavca v din 26.798 39.731 14-8 48.002 42.147 88 57.436,89 84.799,41 148 27.639 5. Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi % 136,5 % 138,0 % 101 123,6 % 127,7 % 103 186,4 % 166,4 % 89 174,6 % 6. Doseženi dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom % 120,1 % 116,1 % 97 153,1 % 130,9 % 86 140,5 % 117,5 % 84 108,9 % 7. Doseženi osebni dohodek v primerjavi s planiranim osebnim dohodkom % 108,5 % 102,3 % 94 107 % 126 % 118 91 % 117 % 129 99 % IZHODIŠČA ZA KONSTITUIRANJE LB, PODRUŽNICE HRANI V TEMELJNO BANKO Akcijski program, katerega je sprejel 19. zbor Ljubljanske banke v decembru 1976, opredeljuje naloge in cilje za uskladitev in konstituiranje bančne organizacije določilom novega zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Izvršen pa mora biti do 15. januarja 1978. Za izvedbo začrtanih nalog tega akcijskega programa, ki predstavlja nadaljevanje prizadevanj v preobrazbi bančne inštitucije v samoupravno finančno skupnost združenega dela, je bil na nivoju banke imenovan poseben koordinacijski odbor, zbor Ljubljanske banke, podružnice Kranj pa je za pripravo konkretnih predlogov in izhodišč bodoče organiziranosti podružnice kot temeljne banke imenoval iz vrst članov podružnice in družbeno političnih delavcev iniciativni odbor. Odbor je na dveh sejah obravnaval izhodišča in osnutke Samoupravnih sporazumov o združitvi v Temeljno banko in o osnutku Samoupravnega sporazuma o združitvi v združeno banko, ter na osnovi tega izoblikoval stališče za bodočo organiziranost bančništva na Gorenjskem. Stališča iniciativnega odbora in osnutke Samoupravnih sporazumov o združitvi v Temeljno banko in Združeno banko je obravnaval izvršilni odbor podružnice na razširjeni seji z delegacijo za konferenco upravljalcev Ljubljanske banke in izvršilnim odborom za stanovanjsko komunalne zadeve, ki je stališče in gradivo ugodno ocenil in jih z nekaterimi pripombami v celoti osvojil. Dokončno obliko osnutkov pa je obravnavala in sprejela konferenca upravljalcev Ljubljanske banke ter jih posredovala v javno razpravo. Osnovni kriterij za ustanovitev temeljne banke je predvsem sposobnost bodoče temeljne banke, da omogoča združevanje dela in sredstev, s katerimi bo omogočeno uresničevanje srednjeročnih planov njenih članic, kakor tudi uresničevanje srednjeročnih planov družbeno političnih skupnosti, kjer te članice delujejo. Nadalje mora izpolnjevati samoupravni sporazum in družbene dogovore o usmerjanju sredstev, zbranih v banki, izpolnjevati določila kreditno monetarne politike, izpolnjevati obveznosti po zakonu, s svojim dohodkom mora biti sposobna pokrivati stroške poslovanja — vključno s sredstvi za delovno skupnost in dosegati takšen skupen dohodek, ki omogoča formiranje skladov temeljne banke in zagotovi udeležbo članic v delitvi skupnega dohodka. In ne nazadnje, podani morajo biti tehnični, organizacijski, kadrovski in drugi pogoji za kvalitetno, strokovno in tekoče opravljanje bančnih poslov. Članstvo v temeljni banki je odprto vsem temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim interesnim skupnostim ter drugim družbeno pravnim osebam, ki jih povezujejo medsebojni skupni interesi, dohodkovno načelo ali uresničitev skupnih ciljev na določenem območju. Skratka, članstvo je odprto vsakomur, ki izpolnjuje pogoje, ki so določeni v samoupravnem sporazumu o združitvi v temeljno banko. Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko, ki je dan v javno razpravo, je posplošen pregled temeljnih razmerij in institucionalnih vprašanj, ki jih sporazum mora vsebovati. Zato je prav, da osnutek sporazuma konkretiziramo s predlogi in izhodišči, katere so sprejeli samoupravni organi podružnice in iniciativni odbor. Da pa bodo razprave v združenem delu čimbolj konkretne in razumljive vsem članom, v kratkem podajamo prikaz o dosedanji organiziranosti in o upravljanju v podružnici. Ljubljanska banka, podružnica Kranj posluje pod tem nazivom od 1. 1. 1972 leta, ko se je Gorenjska kreditna banka Kranj priključila k Ljubljanski banki Ljubljana. Posluje kot samostojna podružnica z lastnostjo pravne osebe in po kreditnem potencialu zaseda v Ljubljanski banki tretje mesto. Podružnica ima zelo razveja- no mrežo poslovnih enot širom Gorenjske. Tako ima poleg osrednjih poslovnih enot na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču še vrsto ekspozitur .agencij in izplačilnih mest. Razvoj bančništva na Gorenjskem se odraža tudi v načinu poslovanja in v prilagajanju časa poslovanja. Podružnica si je vsa leta prizadevala, da je sledila razvoju bančne tehnologije in na ta način poslovanje banke prilagodila potrebam družbeno pravnih oseb in prebivalstva. V vseh enotah je vpeljano dvoizmensko delo oziroma je delovni čas prilagojen krajevnim potrebam. V zadnjih letih je bil dan velik poudarek tudi načrtni vzgoji kadra preko lastnega izobraževalnega centra. Zato lahko trdimo, da je podružnica kadrovsko in tehnično opremljena za hitro in kvalitetno opravljanje vseh bančnih storitev. Sistem upravljanja in odločanja se je v Ljubljanski banki, podružnici Kranj sproti dopolnjeval tako, kot so to narekovali zakonski predpisi, interesi upravljalcev, predvsem pa nova Ustava in Zakon o združenem delu. V procesu prilagajanja in preoblikovanja Ljubljanske banke in podružnice v samoupravno finančno skupnost združenega dela, je bančna organiziranost na Gorenjskem korak pred ostalimi podružnicami, zato, ker je bila njena organiziranost v LB specifična. Podružnica Kranj je imela v vsaki od petih občin na Gorenjskem poslovno enoto, v okviru katere so poslovale ekspoziture, poslovna mesta in izplačilna mesta. Taka organiziranost pa je omogočila tudi približati upravljanje podružnice bolj neposredno TOZD. Najvišji organ upravljanja v podružnici je bil zbor podružnice, v katerem so bili po delegatskem načelu zastopani člani vseh poslovnih enot. Neposredno so člani uveljavljali svoje upravljalske pravice na zboru poslovne enote, katerega so sestavljali vsi člani poslovne enote. (Nadaljevanje v prihodnji številki) Index 77/76 1976 MREŽA 1977 Index 77/76 1976 S S S S 1977 Index 77/76 DO (brez Buducnosti) Index 1976 1977 77/76 BUI 1976 U Ć N 0 S T 1977 Index 77/76 98 629 660 105 518 550 106 2712 2807 104 536 772 144 124- 62.003 73.106 118 50.075 51.575 103 56.612 64.160 113 31.457 41.161 131 io? 11,5 % 11,3 % 98 17,6 % 13,9 % 79 28,8 % 25,9 % 90 31,2 % 38,3 % 123 155 47.421 55-921 118 41.367 45.373 110 40.037 48.137 120 27.410 35-183 128 305 11,6 % 14,4 % 124 - - 7,0 % 10,6 % 151 9,6 % 14,0 % 146 288 15,1 % 18,9 % 125 - ' - - 9,8 % 14,2 % 145 11,0 % 16,3 % 148 325 1,3 % 1,6 % 123 - - - 2,0 % 2,7 % 135 3,0 % 5,3 % 177 121 40.253 45-377 113 41.367 45.373 110 36.097 41.320 114 24.397 29.440 121 116 22.857 27.4-88 120 23.74^ 27.515 116 21.298 24.516 115 15.743 16.991 108 111 4.282 4.961 116 4.155 4.685 113 3.915 4.363 111 2.585 2.514 97 101 598 618 103 549 561 102 2634 2719 103 536 704 131 113 8.535 11.822 139 10.825 11.533 107 9.098 10.610 117 6.494 7.121 110 137 6.338 9-579 151 3.995 3.460 8? ■4.719 5.907 125 3.242 1.195 37 77 168 % 153 % 91 94 % 70 % 75 218 % 182 % 84 128 % 329 % 257 114- 566.448 690.733 122 268.510 364.025 136 2O2.3I9 256.O99 127 100.667 117.740 117 94- 109,3 % 110,3 % 101 136,8 % 135,6 % 99 121,3 % 122,2 % 101 151,3 % 145,1 % 96 118 89,1 % 103,0 % 116 109,3 % 100,7 % 92 110,8 % 111,5 % 101 78,9 % 90,1 % 88 113 104 % 100 % 96 123 % 103,2 % 84 108,5 % 104,5 % 96 83,5 % 82,3 % 99 NAGRADNA KRIŽANKA rlfrft -J ČEVLJAR .BERI! ZAČETNIK ARIJAN' STVA Tudi arij) RAZTRGAN DEL V0DHE RASTLINE ^EKO* SAIUE NABIRALKA ZDRAVILNIH TRAV VOZELJ ELA KAJNOV BRAT DRES 1. KOLESARJA V ETAPNI DIRKI PEKO' ČEVLJI' T DOPISUJ! PREPOJEM PREDMET REČ PLANINSKA PTICA M' tripli JpFil MISTIČNA Iposodica VULKAN MA ANTARKTIKI VREDNOST NI PAPIR IGRALKA GARDNER TOVARNA V CELJU & 1 '*5 OLGA STROJIH V0L1CEK VOLK? a JECAV JOK SPRIJETA SNOV TUJE ŽEN. IME (IZIDOM) LATINSKA NIKALNICA SILVA ROZMAN JUNAK PRED TROJO NEVENKA OBRADOVIC TOALETNA TORBICA V150KE IGR.KARTE R0WN.DE- NAR.fUOTE CERKVENI SVET V PRAV05U/ NI CERKVI ki ORGANSKO KEMIJSKA INDUSTRIJA IZPEL0VA LEC KRST G0LM1ER ADELA ERBIJ rarnur SASTRI L KAVČUKOV SOK SKLO- PITEV mm \m.m LAÌLUI KLASICIZEM V UMETNOST) S E ČEVLJAR' BEOGRAD. IGRALKA ČEVA) POSTAVITEV NA EKRAN ŽGANJE IZ RIŽA M PRISTAŠI IDEALIZMA ZDRAVILO PROTI MRZLICI PO IMI 1 A ELEKTRAR UA PR) JESENICAH BARVA KOŽE, POLT VLASTA TOMC L1PIJA OSTERC TOMAZIN IRENA RADO ČASI IVANKA REPINC IVANA JANC VEKOV) KLJUKA, KAVELJ K OSTRA TRAVA OZIRALNI ZAIMEK R PEKO' TRŽIČ! IMDU5TRI SKA RASTLINA KRIŽAM UČI IH RAZVEDRI PTIČJE BLATO Poslali ste nam 96 rešitev križanke, žrebal je Puhar Klavdij naš sodelavec iz biroja in nagrade bodo prejeli: 80 din Paplar Alojz, 523 60 din Repinc Ivanka, 512 40 din Tepina Mira, 200 20 din Mikulič Boris, 600 20 din Bečan Ivan, 300 Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo do 1. oktobra. PRIŠLI V TOVARNO: V gumamo: Ljujič Dragič, Mladenovič Miloš, Jakopec Ljubomir, Gajšek Franc, Mikulamdra Danica, Volaj Miroslav, Meglič Stanislav, Prašnikar Jože ZAHVALA Sodelavkam in sodelavcem iz montažnega oddelka 523 se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj. Vsem želim veliko delovnih uspehov. Mirko Lukane ZAHVALA Vsem sodelavcem elektro, mehanične in mizarske delavnice se prisrčno zahvaljujem za praktično darilo, katero ste mi izročili ob odhodu v pokoj. Istočasno se zahvaljujem vsem v kolektivu »Peko«, s katerim sem imel sodelovanje po službeni dolžnosti in so mi bili v pomoč. Lepo smo se razumeli. Ostalo mi je mnogo lepih spominov v Peku. 22 let sem bil v podjetju. Dolžan sem tudi zahvaliti se za nagrado in spominsko knjigo, izročeni po zastopniku uprave podjetja »Peko«. Želim vsem v podjetju lepe uspehe in osebnega zadovoljstva. Milan Zaletel V šivalnico 511: Držanič Lilijana V šivalnico 512: Božič Saša, Valjavec Damijana, Držanič Zlata, Kavčič Jožica, Malkič Damijan, Valjavec Marjeta, Krsnik Marija V montažni oddelek 520: Godnov Mojca, Franko Milena V montažni oddelek 521: Boncelj Valentina V montažni oddelek 522: Obajdin Dragica, Ahačič Jeni, Brkljač Roža V montažni oddelek 524: Meglič Bojana, Poljanec Izidor, Završnik Stanka, Toplak Helena, Smolej Marjeta V poliuretan: Zupančič Marta, Korač Nusret, Viher Franc, Djordjevič Branko, Dobre Janko, Salkič Mustafa V plastiko: Grujičič Vukman, Papier Janez V izdel. zg. delov 550: Volavšek Hermina, Detela Erna V mehanično delavnico: Špiler Robert V orodjarno: Pangeršič Viljem, Koder Vladimir, Krevs Jože, Podrekar Marko V splošni sektor: Zarabec Valentina, Purger Breda, Torkar Jožica, Jančič Polonca Perko Hedvika V prodajni sektor: Bučkal Juraj, Legat Vanja V ERC: Košnjeik Edvard V modelirnico: Veternik Ivan, Razinger Franc V TOZD Budučnost: 41 delavcev V PRODAJNO MREŽO: Beograd III: Ivan Živko Prevalje: Kovač Viktor Tržič II: Meglič Jože Črnomelj: Kobetič Danica Dakovo: Brtan Lucija Metlika: Radoš Marija Kranj I: Tilinger Vladimira Titov Veles: Cvetkova Sultana NAŠI PETDESETLETNIKI BOHNEC FRANJA iz TOZD Budučnost Ludbreg KLEMENC MARIJA — sekalec zgornjega usnja v šivalnici zgornjih delov 512 ŠKRJANC FRANC —• kontrolor v izdelavi zgornjih delov 521 ŠTULAR MARIJA — vbijalka rinčic — strojno v šivalnici zgornjih delov 511 ZIBLER KOZMA — izdelovalec vzorcev v modelimici ODŠLI IZ TOVARNE: Po pismenem sporazumu: Marin Štefan, Du-kič Branko, Dukič Milan, Šparovec Marija, Saje Ivana, Živkovič Roko, Volaj Miroslav, Mohorič Franc, Šparovec Bojan, Kostanjevec Vekoslava Po želji delavca: Razinger Frančiška, Zupančič Marta, Slabe Bojan, Šivic Hedvika, Kogoj Irena, Manfreda Zdenka Upokojitev: Salkič Bare, Levičnik Marija Iz TOZD Budučnosti: 5 delavcev IZ PRODAJNE MREŽE: Maribor II: Ivec Vlasta Zaječar: Marinkovič Živojin Celje I: Rančigaj Stanislava Zrenjanin: Topčov Stanka Ljubljana V: Petelin Slavko Po kratki in hudi bolezni je 3. septembra preminul naš delavec ALBIN ZUPAN rojen 25.2.1926. V naši delovni organizaciji je bil zaposlen od 21.5.1969 kot delavec težak. Svoje delo je opravljal redno, požrtvovalno in zelo vestno. Kot dobrega sodelavca in tovariša ga bomo težko pogrešali in nam bo za vedno ostal v spominu. ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi drage mame MARGERITE STRNIŠA se vsem iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja, sodelavcem iz finančnega sektorja za podarjeni venec in spremstvo na njeni zadnji poti. Lidija Bučinel s sinom Dejanom ZAHVALA Ob bridki izgubi drage mame KATARINE MEGLIČ se sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 511 iskreno zahvaljujem za podarjeni venec. Ivanka Kavčič