K vprašanju ženske emancipacije. vplivu spola na dušno življenje in 'vzgojo sploh je nedavno govoril v društvu medicincev v Londonu Sir James Crichton Browne. Ta učenjak pravi, da se pridružuje vsem, ki imajo pomisleke in se ustavljajo nad vedno rastočim povekšanjem duševne delavnosti pri ženski niladini boljših stanov, pri katerib tplesne nioči že itak ne vspevajo, kakor bi bilo želeti. Ni nikaka fraza, temveč psihologična resnica je, da ima niož več volje, srčnosti in samozavestne stanovitosti glode sklepov in delovanja, ženska pa je zopet nasprotno bolj obcutljiva, trpežna in mirna. Te umstvene (intelektualne) razlike zabtcvajo pa tudi bistveno različno odgojo in delavnost obeh spolov. Prizadevati se tedaj, deklico in dečke jednako vzgojevati, izobraževati in bistriti, upira se odloeno naravi in vodi k osodopolnemu popačenju ženske individualnosti. Izjeme ne delajo pravil. Browne je zdravstveno preiskoval stanje gojenk angleškega vseučilišča za ženske in našel to stanje tako žalostno, da mora človeka obiti strah. Od 187 gojenk jili je bolehalo 137 za kroničniin glavobolom, kratkovidnib je bilo 37, 4 so iniele vidovico (Veitstanz). Deklice, ki se iinajo ]>ripravljati za znanstven poklic, morajo duševno največ delovati ravno v času, ko se pri njih vrši najkrepkejši telesni razvitek, med tem ko vidimo moške že v utrjenem telesu. Sedaj opažamo organične živčne bolezni največ le pri moških, a Browne trdi, da se bodo jednake bolezni tudi pri ženskah jele zelo množiti, ako bodo stopile v ,,boj za obstanek". Žalosten naraščaj, pravi Browne, ki bode rojen od takih niater. Oskrbite nioške z boljšimi plačami in zaslužki, in to bode tudi v blagor in k pridu ženskega spola! J. Okorn.