Električna energija in razdelilno omrežje
Anketa, ki je bila opravljena "v 26 lnestih*, je pokazala. ila znaša dolžina razdclilne električnc mreže 5.51 m na prebivalca. Povprečje skupne dobave clektrične energijc je doseglo v tpj skupini mest v 1.1956 540 kilovatnili ur. Splošni) povprečje dobnv električne energije liovečujcjo inditstrijski kraji, ki absorbirajo največji dcl dobav po mestih. Kolikor izlocimo količine oddane industriji in ustanovam ter l«osebej izknžemo povprečjc elcktrične energije pofrošene po gospo-dinjstvih, dobimo povprečje 160 kilovatnih ur na prcbivalca.
Zanimivo je, da skupina petih največjih mest (Beograd, Zaprcb, Skopljc, Ljubljana in Sarajcvo) kaže manjše povprečje dolžine razde-lilne mreže in skupno dobavlj"ene električne enerpije kakor vsa sku-jiina onkeliranih mest. Edino poraba po gospodinjstvih je večja za 10 kilovatnih ur.
Ta podatek kaže, da so komunalni problemi v vclikih mestili tcžji in bolj os<ri kakor v manjših krajih. Kajti normalno bi bilo pričako-vati, da sta razdelilna mreža in napajanje z električno energijo na prebivalra znatno vočja v veiikih mestih, kakor so povprečja mestnih naselij. Potrošnja električne energije na prebivaloa v gospodinjstvih je prav (ako neznatno večja, kar dokazuje, da je uporaba električnih aparatov še vedno majhna.
Najdaljšo razdelilno mrežo na prebivalca ima Karlovac, in io 12.61 mctra. knr je skoraj štirikrat več od splošnejia povprečja. Industrijski kraj Zenica zaseda s 5120 kilovnfnimi urami prvo mesto po skupni količini porabljene električne pnergijc. medtem ko vmli v potrošnji flektrične encrgije dobavljcne gospodinjstvom Split, ker sprejema 480 kilovatnih ur na prebivalca.
• Beograd, Zagreb, Skoplje, Ljnbljana, Sarajevo, Krap;ujevac, Niš, Novi Sad, Pri-ftina, Subotica. Z/cnjanin, Dubrovnik. Karlovac, Osijek, Pulj, Reka, Splii. Celje, Maribor, Banja Lnka,  Mostar, Tuzla, Zemica, Bitolj, Nikšič in Titograd.