P^feA. ..... — ........ j j V V V A aV	»
,, __	^^H	W_____-J a.1____* •	_____
i j	^^ l>Mt >il<it<hiin iMiliaHi Is 2	^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ UfM UMI A W6IK, iT
__■._NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMEfllKL___
NO. 31. I 'I CLEVELAND, OHIO, MONDAY, MARCH i8th, 1918. '	' LETO XI. — VOL XI
Delavske organizacije zahtevajo povečanje plač.
—Med unijskinii delavci v Clevelandu se je pojaivila zahteva, da se zboljšajo njih ■pjlače. Vsakovrstne unije so .uld'eletzene pri tem. Sicer se ne grozi s štrajkom in nobe--nla mržnja ne vlada med delavci in idelodajailci, ampak /uniije Ibojžejo' zlepa prepričati ' delodajaloe, da je na vsak na-^čin potrebno ztboljšaiti plače, v Res je, Idla so današnje plače visoke, res je, da služi mnogo delavcev v tovarnaih po $6 do $12 na idan, toda za en dolar danes veliko manj kupite kot kjdJaj prej. Čim ve"čja je draginja, tem ivečje morajo biti plače, da -se lahko ipošteno preživi. Raditega so delavske unije nasvetovafle 'delodajalcem, da se premislijo in se slklene nova pogodba. Povišanje plalč bi prizadelo slekfleče delavce: As-best delavci hočejo od 58 centov na uro zvišati na 70c na tiro, mizarji od 70c na 90c na i uro, ikrovci streh od 51c na 62c, zidarji od 8oc na $1.00 na uro, navadni ■ Idlelavci od '40c na uro na 6oc na uro, barvar-ji od 65c na uro na 75c na u-ro, konitruktorji elavatorjev od 63c na 85c na uro, ikanmose-Iki od 75c na 90c, cabinetmakers old 50c na 65c na uro, plasterers od $6.00 na dan do $7.00 na itfan, emzinenji od $6.00 na dan 'do $8,00 na dan-K}>t je videti so to večinoma gradbeni /delavci, ki 'zahtevajo Wšje plače. Gradnja (hiše je Janes v Clevelanldiu strahovito /draga in le malo hiš se gradi. ' Prebivalstva je pa čimdalje vefc, in stanovanja je tes'ko dobiti. Radi nenavadnega vremena letošnjo zimo so gradbeni klielavci Mli prisiljeni mnogo počivati, in zaslužek je bil jaiko pičel. Prišlo Ibo do dogovora med delavci in delodajalci, da se raizmere v obojestransko zadovoljnost poravnajo.
—John Se|ppel, 1361 E. 45th St. je Idlvajset let garal in se mulčit ikot živina, da je prihrani $4000. To je- bilo pred 20 leti, iko je bil Setppel star 53 delt. In ko se je hotel odpočiti na stara leta, pa mu je bil tedaj denar ukraden. To je 'bilo 4. aiprila 1898. Uibogi Seppel se je zopet podal na Jdielo, /kljub svoji visoki starosti in Je delal zopet dvajset let, da si je prihranili $3600. V soboto je zgubil tudi .ta idenar. Peljal /se je na iSt. Clair ave. kari in 'ko je hotei na 45- cesti stop!' ti s ikare, iga je nekdo potisnil proti vratom, dnulgi mu je hitro segel v žep, in kot blisk je • bil Idtvajsetletni zaslužek v tatinskih rokah. Seveda 'Seppel tega ni vedel, šele doma je spoznal resnico Mb# je star 73 l'et, vedno delal, hranil in— nosil idenar s selboj, namesto da <bi ga nosil na banko. Po 55 letnem delu na tem svetu; je fdlanes berač.
-^Cleveland jje dobil v 'solbo-to prvo čisto vodo, odkar obstoji. Vsa zapadna in jugovzhodna &tran mesta je sedaj preskrbljena s čisito vodo-Pre-i)ivaki severne in tvzihodne strani (pridejo pozneje na vrsto, najkasneje 15. april^. Vo-•dajki jo bo mesto sedaj dajalo, je filtrirana in popolnoma čista. Filtracijiske naiprave so veflljafe $3.500.000.
—V Cleveland pripeljejo ta j tejdlen trupla Mrs. iLucretia ' Carfield, ki je umrla preteiče-ni teden v CaJAforniji. Mrs. Garfield je udova po predsedniku Združenih držav James A. GarfieJdl, 'ki je 'bil umorjen od morilčeve roke. V Clevelandu' (ima umorjeni predsedL nlk lep spomenik na Lake View pokopališču, kjer bodejo
pokopal« tudi njegovo ieno.
" . -
—Vojaški oiradi v Cletv cianidu so Jdlobili povelje, da imajo pripravljenih dne 29. marca '1089 mož in .fanitov, da jih odpošljejo v taborišče. I'z okraja ^t. 16, ikiamor spada 23. varda, kjer je največ Slovencev, jih odide samo 54.
—Družba Ru'dlečega Križa ibo ta teden pobirala razne stare obleke,moške in ženske, da se jih ipošlje sirotnim Belgijcem, katerim so Nemci do malega pobrali vso obleko. Sprejme se <tudi spodnje perilo, splofln vsak kos Obleke, ki je 'količkaj za rabo.
—'Žepni tatovi so bili ria poslu v soboto zvečer po ka-rah. Vsega skupaj so natkradli $554, Vsaj toliko se je poročalo policiji. Med drugimi žrtvami je tujdli Manko in Frank Pevec, 1215 E. 60th St., katerim je Ibilo vzeto $360.
—Cas se bo spremenil v Clevellandu. Kongres v VVash-ingitonu je že enoglasno sprejel postavo, da se vsako spomlad pomakne čas za eno uro naprej, in vsako jesen za eno uro nazaj. Mestna zbornica se bo o tem posvetovala danes pri poselbni seji.
—Dne 1. aprila je zadnji čas za. plačanje dohodninskega davka. (Income tax.) Kott je znano, je kongres lansko loto naretffil postavo, da mora vsalkido plalčati davek, ki zasluži na leto $1000 ali več, če je samec, in vsak oženjeni mora plaioati davek, ki zasluži $2000 ali več. Pomniti je treba, da mož, ki ne !živi s svojo iženo, se štetje kot samec, in če zasluži $1000, mora plalčati davek. Mnogi imajo n. pr. žene v stari domovini, m če tu zaslužijo $1000, morajo davek plačati, fcetudi so poročeni, # in bi mogoče kidb mislil, da ne pridejo v davčni razred, raz-ven če ne zaslužijo $20100 na fieito. Do i. aprila je zadnji dan, da se izpolnejo listine. Dobijo se na pošti. Kdor ne izpolni lisftine, zapade kazni.
—(Kakih 500 Cletvelanjdtča-nov je tekom enega meseca slpiremenilo svoja nemšlka imena v ameriška imena- Sram jih je svojih imen, ko čitajo kaj počenjajo Nemci po svetu.
—George A. Lamb je pisal »predsedniku Wilsonu pismo, v katerem priporoča, da se ne-mudbma naredi postavo, da se pobijei vse pse v Zjedinje-niJhi državah, katere računa Lamb na 20000.OCX). Lamb pravi, da teh dvajset milijonov psov požre živeža vsak dan, da bi se lahko nasitilo en milijon družin, in drugič psi pomorijo mnogo ovac. Here, Fido, look out I
—Mestna zbornica se bo pri pondeljkovi seji nocoj pečala s prerdllogom, da se Odpravijo vsa nemška imena ulic v Clevellandu in se nadomestijo z ameriškimi imeni. V Clevelandu imamo napr.. Ger-mania ave., Berlin Court, Hamburg Drive, Bismarck Alley itd. Splošna zahteva ljudstva je, da se vse to okJ-pravi.
—Štefan Jakic,Avstriijec, je bil v sredo obsojen od sodnika McGannona na 60 dhij ječe in $25 globe, ker je spodil svojo ženo n«a cesto, da rje morala viso noč zunaj' spati in ker je preklinjat svoja dva otroka .raditega, ker sta V Ameriki rojena. Jakic stanuje na 4106 ISt. Clair ave. in fco prestane svojo kaizen, pride v roke zvermim oblastem, 'kjer ga Čaka naidailjna usoda-
Vladni poziv Slovencem za Liberty posojilo
iZaklaidnišIki odJcBelek -ameriške vlade v Washingtomu, ki posreduje prodajo Liberty bondov je poslal uredništvu siedleči oklic na slovenski na-, rod v Ameriki:
"Uraid tajnika zakladnice. Washmgton, D C. 16. imarca, 1918.
Vsem društvom,' klulbiom,organizacijam, cerkvam in drugim širom Zjedinjenib držav: Tovariši! Da pri,pieljemo to vojno k!fo zmagovitega konca za čast in pravico lAmiri/ke in za Fivobodo vsega sveta, je vaša vlada poklicana, ida išče na-daljni denar od vas, in v ta namen smo razpisali Tretje Posojilo Svobode.
Kampanja za tretje Liberty posojilo se začne 6. aprila, ob prvi obletnici našega vstopa v vojno.	*
(Amerikanci, ki so tukaj postali kllržajvljani, posamezniki kot cele organizacije, cerkve, društva, klubi in drugi »so z največjo velikodušnostjo podpisali dva prva Liberty posojila in sicer na način, ki je bil za nas znamenje največje hvaležnosti.
Prepričan seirn, da bo tudi tretje posojilo Svobode dobilo pri vas tpolno ,podporo, brez ozira kaj je vaše prepričanje, starost, s(poll, rojstni dom.
-Da pa bo tretje posojilo uspešno, se mora delati * sistematično in z vsemi silami, ki so vam na razjpolago. Raditega je največje važnosti, da se združijo vse organizacije pri kampanji za tretje posojilo SvObode. Resno sem prepričan, (bo ameriška vlada do-
bila pri vas podporo v najo--bilnejši meri.
W. G. McAdoo, tajnik zakladnice.
Washington, 16. miarca, 18.
Vsem idruštvom, ikhubom, organizacijam, cerkvam in drugim širom Zjedinjenih 'dJr-ižav!
Tovariši IGlddie zgoraj omenjenih besed zakladniškega tajnika 'McAdoo, sem prejpri-čan, Idla se Ibodete odzvali njegovemu (klicu, ker ste željni tpdkazati svoj patrijotizem, svojo lojailinost in sivojo varčnost. Raditega nasvetiu j eni, da nemudoma organizirate svoja idruštva in ukrenete vise kora-kie, da ibodete deležni živahne kampanje za tretje posojilo Svobddli. Vsako društvo bi moralo nemudoma zvoliti poseben odbor, ki naj naredi vse načrte, kako se društvo udeleži iposojila Svobode in kako naj posameznike pripravi do posojila. Vaš časopis vam bo z veseljem dial vse pojasnila, vse novice in vse potrebne informacije, ki se tičejo tega, •S spoštovanjem vaš
Frank R. Wilson, direktor puiblicitete.
Slovenci v Clevelandu in širom Združenih držav! Vlada vas kliče ponovno na resno in požrtvovalno delo za svobodo. Vojna se bliža svojemu koncu, sivražnik svobod« vse^ na-rofdtav, sovraižnik vaše svobode, še ni uničen. Kidor je do danes vrjel, da nemški fcajzer namerava pošteno z narodi, ta naj bere novice o usodi ruskega naroda. Mogočna, silna Rusija je razbita, 'kajzerjevi
rablji in biriči morijo in koljejo Ruse, ki so se komaj otresli carjevega jarma in sedaj so prišli v kajzerjev0 sužnjost.
Slovenci, enaka usoda preti vsem narddom sveta, če se ne zjedinijo in z vsemi sredstvi, ki so jinn na razpolago, ne 'uničijo to svetovno (pošast, ki ne trpi nikogar zraven sebe. Slovenci in slovenska društva, Amerika vas (kliče. Tretje posojilo Svobodi ne samo ■Amerike ampalk ceil'ega sveta je (pred durmi. VlaJtKa vas kliče, da se pripravite. Opominjamo vas prvič, ida branite svoj denar, ikar se da. Drugič, da prehranjeni denar posodite vladi- Bolje kot zlato so Liberty ibondi! Vi pomagate uničiti ralblja narodov, pomagate, da bo vsak najmanjši naroid sveta svoboden, če pomaga'.e Ameriki z Liberty posojilom. Danes je le to vprašanje: Ali kajzer ali svoboda! KdOr čuti svobodno, kdor želi, da bo svet doživel srečn«, svobodne čase, naj se postavi na stran Amerike. Omahljivcev ne rabimo nikjer. Slovenska društva in Slovenci, pripravite na svojih sejah vse potrebno, da bo vaše idlruštvo čim častneje zastoipano pri posojilni Svobode. Brez (vprašanje, koiiiko ste dali dosedaj, treba je še veliko. Z zjdružentmi »močmi se o-gromno naredi. Denar ni zgubljen, denar se množi, in poleg tega imate zavest, da ste vi po svojih največjih močeh pomagali svobotdti do zrnate.
UredniStvo "Clev. Amerike."
Wilson svari pred nov mi nem tti mirovnimi ponudbami.
Washington, 17. marca. — predsednik Wilson 'bo tekom prihodnjih dni(j izdal nov o-klic na narod, dla pride pod o-rožje, povdaril bo znova, da je treba napeti vse sile, da se nemški militarizem čimprej uspešno ' uniči. Predsednik Wilson je prepričan, da je .treba nemudoma in Oddočno nastopni, da se uniči nemška kampanja laži in zavijanja, da se izpodBcoplj« moralo zaveznikov.
INemčija se pripravlja za mirovno gonjo.
(Vladni krogi v Washingto-nu so prepričani, da se Nemčija ^pripravlja za novo kampanjo .miru. Gotova znamenja kažejo, da boldiejo nemški državniki nastopili z zvitimi obljubami pred svet in botfejo skušali odvrniti od Nemčije krivdo, da je ona odgovorna za nadaljevanje vojne. To je spreten nemški manever, katerega morajo v zavezniških krogih na vsak način odbiti.
Nemčija vrne Alzacijo. *
Splošno se sodi, da se bo Nemčija hotela umakniti ofenzivi na zapadnem bojišču ' s terrf, da bo Francozom iponu-difla AAzacijo in Lotaringijo. Na rta nalčin namerava Nemčija potolažiti« Francoze in jih nelkako prisiliti, da sklenejo <mir. Na druigi sltrani pa Nemčija ničesar ne zgtuibi, kaj^i prilastila si je velike ruske province, katere je naropala Odi boljševikov, ki isi niso mogli pomagati. Poleg tetga se namerava Nemčija okoristiti tudi na Balkanu. Nemčija upa razdnižiti zaveznike.
INemčija namerava razcepiti zaveznikejkakor se ji je to posrečilo v Rusiji, čeise SNemCi-ji posreči zapeljati Francijo, tedaj so tudi Zjeidlnjene države (zven vojne. Proti Angliji se Nemjčija lahko uspešno bori. Nemčija zlahka žrtvuje Alzacijo in Lotaringijo, ker
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Act of October 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, Postfoftiter General
so v Rusiji stokrait odšlkodo-vani za zgubljene province.
Nemški načrti za ofenzWo.
Washington, 17. marca. — General HinMenbur.g in Lu-dendorff, vodkelja nemškega militarizma, sta pravkar odpotovala iz Berolina iproti frontam. Predno ista se poslovila sta podala (časnikarjem več izjav, ki /se tičejo ofenzive na zapadni fronti. General Hin-deruburg je iTfejal: Veriga, ki nas je olbdajala, je razbita. Mi lahko uporabimo sedaj vse svoje sile na zapadnem boji-šču.Gledali boidemo, da bodejp naše meje popolnoma varne. Idla se ne pripetijo dogodki iz leta 19x4." Hindertburg govori jako pretirano, kajti Itake besede ugajajo Nemcem. Od leta 11914 je bil Hindemburg v (bojni s Francozi neprestano poražen, kljub temu, se je pa izjavil: "Francija si je skopala svoj liastni grob. Je popolnoma pod vplivom Anglije.'' Ludendorff se je izjavil: "M'<i lahko začnemo sedaj z ofenzivo. Ko se ta prične, bo isilno stroga."
Francija ima 4.700,000 vojakov
Boston, 17. marca. 'Marcel Knecht, olan francoske višje , misije v Ameriki, se je včeraj ižjavil, Idia ima Francija sedaj 4.700.000 vojakov ^jpod orož-Ijem, in 3.000.000 Lmed teh
r I
jih je .na fronti. Francoska armada je pripravljena za vse.
Turki in ruski topovi.
Carigrad, 17. »marca. Turško uradno poročilo naznanja, da so turške armade, ki so dospele v Erzerum, katerega so Rusi s tako težavo vzeli Turkom, Idlobile v mesitu 168 velikih ruskih (topov z vso muni-cijo-
Submarini končajo vojno.
London, 17. marca. 'Admiral Tirpitz se je izjavil: ''Če nadaly'i^jemo brezobzirni isub-miarinski iboj proti Anlgliji, bo Anlgija kmalu na kolenih, nemško orožje ibo zmagalo, in Nemčija dobi neizmerne ikiori-sti od vojne.
Nemci zaplenili 15 ruskih « ladij.
Amsterdam, 17. marca. Brzojavka iz Berotlina naznanja, da so Nemci Bobili petnajst ruskih vojnih ladij v Gdesj,ko so nemške (čete zasedle mesto-Nemci so si ruske vojneli ladije prilastili.	\\
Nemci zavzeli Nikolajev.
London, 17. marca. Glasom ^.euterjeve brzojavke so Nemci zasedli Nikolajev, sedem-tdeset milj severo-vzliodno od Oidesse. Mesto šteje 'ioo.ooo prebivalcev in je najvelčje tržišče za pšenico. V mestu se nahaja naldl ipet milijonov buš-lijev pšenice.
Nemški napad na Am^kance-
Ameriška fronta, 17. marca-Po močnem artilerijskem obstreljevanju so /\1emci sinoči zopet napadli del ameriške •fronte pri Toulu. Podrobnosti o tem napadu niso znane. Poroča se te, da ®o Amerikanci odbili napad.
o
—Plača delavkam, Bci čistijo vsak dan novo isodnijsko poslopje ob jezeru, se je povečala. Delavke zaslužijo sedaj $2.25 na dan. Velčinoma so same Slovakinje.
Makshnalisti so potrdili mir.
150 Japoncev ubitih v Sibiriji
iPetrograd, 17. marca. Rusija je sedaj uradno izven vojne. Panruski kongres v Mosklvi, kjer je bilo ztbranih en tiisoč idlel-egatov, delavcev in vojakov, kmetov in kozalkov je potrdil mir, katerega so skle-nil boljševikii z Nemci v Brest-Litovisku. Toda v resnici so na item kongresu glasovali samo boljševiki. 'Nad 1000 dele-galtov je bilo n/aivizočih, in 453 glasov^je |l)ilo otddaniih za potrditev miru. (Socijalisti so burno zahtevali, da morajo Vllelegatje raztrgati pogodbo miru, ki je bil sklenjen med boljševiki in jNtemci- Velč soci-jal i stično - revolucionarnih komisarjev v vladi boljševikov je odstopilo. Razpor med Rusi se širi. Več socijartističnih voditetjev je priobčilo oklice na kmete z izjavo, da kmetje so edini, ki odločujejo v Rusiji, kajti nijih je največ. Poživljajo kmete na boj za obrambo titežele.
Leon Trotzky je <bil imenovan vojnim komisarjem, in kot se poroča, se nahaja Trotzky sedaj na delu, da organizira novo rusko armado. "Nemtčija ve;da roparski mir ne more obve ljati," se je izjavil Troitzky.Na konigresu je bila sprejeta tudi brzojavka predsednika VVikona, katero so kl'elegatje molče poslušali. Boljševiki so odgovorili v precej robatem tonu Ameriki.
London, 17. marca. Boljševiki v'(Sibiriji v Blagoveščen-sku iso umorili 150 Japoncev. Podrobnosti o tem pokol ju niso znane.
Petrograd, 17. marca. Turške (čete so okupirale vso okolico Baku v Kavkazu. To je lep del južne Rusije, katerega so morali Rusi na povelje iNemcev prepustiti Turkom. Poroča se tudi, da nemške in ukrajinske čete skupno operirajo v južni Rusiji proti Mo-hdlevu.
Delavski nemiri v Avstrijif za' mir.
Washington, 17. marca. — Odldlelek za javno informacijo ameriške viade je dobil sledeče poročilo o razmerah v Avstriji: Diunaj, 20. jan. Mogoče je skriivnosit, toda tajno je znano vsakomur, tdia divjajo velik štrajki na Dunaju, Budimpešti in U'rugold. Štrajki so prišli nenadoma, nep-ričakova-no in so presenetil tako vTaoo kot socialistično stranko/Pretekli torek je bil ves distfikt v Dunajskem Novem mestu na štrajku, vsega skupaj kakih 90.000 delavcev. V sredo so zaštrajkali delavci na Dunaju in v ipetek so se podali na štrajk itislkarji, kiljub priza-Idevanju socijalisltov, da olbdr-ižijo delavce na delu. V soboto ni niHče več delal, kot oni delavci, ki iso uposljeni v shram-
bah za živež in pri transportu. Delavci so se jako mirno obnašali. Pravi vzrok štrajka ni znan. Govori se, da je med delavci mnogo ratilikalcev, ki so se oprijeli ruskih idej in ki imajo simpatije z boljševiki. Drugo dejsttvo, ki govori za štrajk je, da se nahaja med
vladi težave. Tolda igiavni vzrok je, ker delavci »močno želijo mir. Na Vsak način pa ft resnica, da če ®e tudi ta štrajk pomiri, pa bo imel svoje posledice. Delavci v Avstriji se zavedajo svoje moči in ne-l&ejo v najdlalje, da bi se jim ko-mandiralo iz Berolina in bi s« bojevali nadalje za nemške interese. (Avstrijsko delavsttvo bi povzdravilo mir za vsako ceno.
Na zapadni fronti se {pripravlja ofenziva.
Pariz, 117. marca. Francoska infanterija v Champagne je napadla nemške s)trelne jarke pri M on t CarmiJet, katere so Nemce (pridobili 1. marca. Vsi strelni jarki v dotični okolici so bili Nemcem old vzeti- Francozi so zajeli 42 nemških ujetnik dv, meldi njimi štiri častnike.
Na angleški fronti so fboji od dneva do idneva bolj živahni, poselimo v isektorju med Arras in Yipres. Pri Lensu so napadale canadske čete, ki ne ipOznajo nobenega usmiljenja z N^mci. Kupi mrličev iso nastali pred nemškimi strelnimi jarki. Pri Messines in v okolici Lensa je nemško artilerijsko obstreljevanje postalo jako lhu\db.
'Laško u raid no poročilo oporeka 'avstrijskemu pordčilu, da bi Avstrijci ddbili veliko koristi od njihk Zadnjih operacij na Monte Pasubio. Vojni urad ,v Rimu izjavlja, da laike postojanke nikakor niso poškodovane.
V vojnetm poročilu, ki je bife izldlano v Berolimi se naznanja, da se je na zapadni fronti organizirala - nova nemška armada ipod vodstvom generala von der Gallwitz.
Washington, 17. marca. — Vojni urad je ©prejel listo ameriških vojakov, ki so bili prettečeni teiden ranjeni ali u-biti na francoski fronti. Lista obsega 85 imen. MekI temi jih je 8 ubitSN, deiet jih je umrlo za boleznimf, 6 nAitih pri ne-
srečah, 58 lahko ranjenih.
jPariz, 17. marca. Vojni taj-! nik Baker, ki se sedaj mudi pri nadzorovanju ameriške frontte v Franciji se je izjavil: Priznati moram, da je ta vojna ve-* liko bolj velika kot sem kdaj pričakoval, toda abjeidnem sem tuldi zadovoljen, ber Amerika zavzema tako častno mesto v tej vojni. Ameriška armada je popolnoma izillčena za vse potrebe in slučajnosti." Vojni tajnik Baker si je ogledal ameriško fronto, razne inženirske naprave ter se o vsaki malenkosti natančno pou-tčil.
^London, 17. marca. Ameriška fronta v 'Franiciji se jej 'zvečala. Amerikanci drže &wf vatžna sektorja. S prih()l(bni novih vojakov v Franco, se amerištka fronta vedno bolj razteguje. Poroča se, da so ivojaki iz (dlržave Ohio dobili velik del fronte, toda kje, se ne more povedati. Vrhovno francosko vojno poveljstvo se je izjavilo, da so ameriški vojaki najboljši vojaki na fronti. Pretečeno sredo je bilo 25 ameriških vojakov odklikova-nih za izvanredne zasluge. ——o-
—Vladla je razposlala vsem društvom male pdpisalne pole, na katere se mora napisati podrofbna Statistika društev. Pola se mora vrniti v oni urad odkoder ^je bila poslana. Vlada bi rafda vedela kaj delajo razma tuja društva v Ameriki, kakšen je njih namen itd.
CLEVELANDSKA AMERIKA
•	MUJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK*
NAROČNINA«
jBa JLmmriko - JZ.OO I Za Clnfd. po pottif4-J)0 jra	- f4.00\Tosamexna ile<OitK.a - 5c
lir-----r'—..................0
*	tt-t.M i ljy'|i|>ii	aanuB, ono. imaraom cut. mumcstom u»
.IIIIMlilMiahBSnr nun""	LOUISJ. Pike. Editor.
TMR-----
IflVG* MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Itotfe jim Skvenans in the City of Cleveland and ekewjere. kfa&btfito mrefuest. Americas in spiritForeip inlanguageonly
> ^»feMrf.iu secend-class matter January 5th 1909. at tht post office at Cleveland, QUO	Act March 3rd, 1879?__
No. 31. M011. March i8th,igi8
Socijalist o boljševikih.
Qppmha urednika: Ta člamdk je nadaljevanje zanimivega opisa ruskih boljše v ikov po uttisih, katere je dol.ril Mi. Josip Martinek, češki nreldbiik sociljtallistianega liista v CAevelanidu, za časa, ko se je muf Lil iv Ruisiji. Mr. Martinek se je voinil iz -Rusije febraarija meseca letos, in njegova razprava o 'bolijsevikih je vzbuKtol a splošno zanimanje metel „ Amerikanci, kakor tudi med drugimi narodi- iMhenje socija,lista iMartineka je, da se nahajajo boljševiki na popolmoana napačni poti.
BoIJjševiki zastopajo revolucijo iproti vsemu i vsakomur, Idclbrkoli ima količkaj premoženja. To je revolucija proti kapitalu v vseh njegovih ]>ofclfrofbiiih oMilcah. Boiljševilki hočejo uničiti lastnika zemljišč, (kapitalista, finanoirja in celo zastopnike srednjih stanov, 'ki prosperira)jo .pod sedanjim druižabnim redom.
Revolucija Trotzkyia iin Lenina ni samo za Rusijo. Ona je za ves svet, ilvenine in Trotzky sta se tirdno zanesla, da nastane revolucija v Nemčiji in idla bddleta siprelobrnila svet. Platforma Lenima tje ibila: 'Vojaki na fronti amoraijo fratiernizirati, bratiti se med sdboj, Iker od tega prihaja naijiv-efcja Icljoibrota.
Boljševlki so pričakovali, da bo fraternizirainje med nemškimi in ruskiimi vojaki zaisadilo revolucionarne ideje v srce avstrijski in nemslkih voljiakov, katere Ibddejo mahujskali na ustajo. Toda rusfkli vojaiki nikakor niso .bili pravi zastopniki proletarske vlaide.
Okoliščine v >ne<miških in avstrijskih vojaških taboriščih so bile skono ideali ne napram okoliščinam v ruskih taboriščih, kjer ije vladiada nesrnaiga, Ibolezen in lalkota. Rusi so bili oblačeni v cape, njih pu^ke so (potrebovale popravila. Njih strelrii jarki »o bili prava gnojišča./Rus-i so se ibali -uii 'bollji kot nemških to« pav. Njih hrana jje bila sla'ba in pokvarjena, kajti vlada ni skrbela n»ti za to, da <rne Ibi podgane požirallle hraino nanuemjeno #ruskim vojaikom.
Lahikioise torej razume, dia poskus ifratennjziranja oldi stra-
*	ni ruskih vojakov je našel jaiko mal odziv na nemškega "Fritza". Nemški vojak se je počutil '^gospoda" napram rus-
Hjkenui "beraču". Resnica Ije, ida je nemšlka vlaidia vedmo v izvrst-I ni meri skrbela za svoje vojake. iLafoftco je towaj razumeti, da Pije nemški vdjlaik praiv paimeftno racbnail sledečei: Če bom poslušal Ruse, iče «e bom ibratil z njimi, če se bom puntali proti
*	svojim višjim, teldlaj pridem na isto stališče kot je Rus, umazan, strgan, lačen, lx>latn in zaničevan holdbm, d oči m me sedaj moji višji lepo dblačijo, imi (daljo goriko oMleko, moja puiška je v popolnem redu, imam doslti istretyiv,a in hrane, moji strelni jarki 90 zdravstveni, kaj hočem še več!
Ralditega se nemški Fritz ni pridružit ruskim proletarcem ' in njih revoluciji. il^lko ije, da je nemški vojak smatral rtr&kef nauke izvrstne in krasne v teoriji, toda (kadar jiflr je treba izpeljati v prakso, tedaj zgleda stvar popolnoma dtrtugalče.
Kjl'jmb najbolj strastni in aktivni propagandi tekom dne-vov fraterniziranja in premirja meJd) rusko te,r nemško armado, pa se boljševikum ni pasrelčilo pri'ddbiti sikoro nobenega večjega dela nemških ali avstrijskih vojalkov na isivtojjio stran.fc Da, dezertacije iz nemške, aH avstrijske armade so bile velilko manjše telkom vlade Iboljševilkov kot ipa tedaj, ko je bil Keren-ski na krmilu, oni iKerenski, ki je odločno prepovedal vsako fratern iz iran(jje.
Če se nemšlka armaldla na fronti ne spunta, ne upre, tedbj ne moremo (govoriti 0 nobeni revoluciji v Nemčiji. Iti nihče ne sme pričakovati revolucije v Nemčiji, če ni prej nemšlka armada (popolnoma tepena in poražena.
* 'Resnica tje, da nemški ikajzer nikakor ne too trpel socija-liamta kot ga pridigajo ibolj&eviki, za svojega soseda. Raditega se tudi -sanje Lenina in Trotzkya, da bode ta naredila mir 'tturez aneJksije in otiiškotinine" niso ureisničile.
'Lenine in Trotzfloy sta pp'dlpisat'a mir za vsako ceno. In sramotno sta pri (tem preslepila ves vset. Dočim sta pridigala, da se mora skleniti mir<brez aneksije in odškodnine, pa sta sama podpisala mir, glasom katerega ;sta odstopila ogromen del ruske zemlje Nemcem. Ukrajina, Poljska, Lit vinska, Kurlan-dtja, Finska, pristanišča ob Baltiku in ofo Črnem morju so id'a-nes direktno ali intfirektno pod' kontrollb Nemcev in lka|}zerja. Najboljša ruska poljedelska zemlja, najboljša ruska pristani-šlča so danes v nemških rokah! Tako se sklepa mir "brez ane-l ksije in odškodnine."
*	V Z mirom so zajddho obljubili bolj še vik i Rusom kruh in živ^i. Toda danes imaljo za prazne ielodice samo prazne ibesede.
iPetrograd in Moskva, -kjer imajo boljiševiki svojo giavna oporo, so dobivali živež izkJjučno iz Ukrajine. Ukrajina je planes radi botjševikov s'klenillai mir z 'Nemci, inl PetrograU* ter MJoskva ne doibita ničesar iz Ukrajine. Od sedali naiprej bo Ukrajina najprvo zalagala kajzerjeve čete, kajti talko se je podlpfisala v mirovni pogodbi. Vtrgovskem oziru je Ukrajina danes pravzaprav del Avstrije. Nobene eolnine se ne ralčuna na eksport ali import iz UkTajjine v Avstrijo.
VlakKa ki ne more prehraniti svojega lljudstva se ne1 more držati. Lakota je prisilila Nikolaja, da se je odpovedal prestoj lu. Lakota bo prisilila Lenina in Trotzikya, da zgineta s površja. Voditelji iboljševiikov so obsojeni na politično smrt, in dobro se tega zavedajo.
Trotaky se trese za svoje življenje. (Cllanek je bil spisan pred paldfcem Trotzkya, pp. ured.) Dvakrat so morilci ze stre-ij-aJi na Lenina. Trotzky se ne drzne v javnost (brez močne straže. On spi v Smolenskem zavodu, ravno tam, kjer imajo svoje državniške konference. Toda tudi tam ni varen, ker v istih prostorih je nekdo •streljal na Lenina.
■Rusi javno grozijo obema s smrtjo.
'Pravkar predno sem zapustil Petrograd, Ije zborovala tam konvencija ruskih fpfisateljev. Pisatelji so ostro protestirali pro-! ti boljševikom, ker uničujejo Icasopbje, Pri tej konvenciji je rstaJ neki znani soc^aHst, Pešekonov, in idqjatf: "Mi smo se
' **' - ■' ' ••'"*	t ' ' 'vrtm Tttfcaii.iM lii^j
« (
bojevali p^oti carju z bombami, in proti boljševikom se bode-mo borili z bombami. Doli z despotizmom I"
In prepričan sem, dta j« pripravljenih ie mnogo, .bomb, ki bodejo uničile vlado boljševikov. Kajti ruske maise, stradajoče, zmrzujoče, okradene, presleparljene se polagoma zavedajo, Ikdo je njih največji sovražnik —iboljševiki.
Boljševizem je ibil obsojen k pogulbi okD onega dne, ko je prišel do vlaide v Rusi(jii. CHbtsoyen je bil, ker so boljševiki siku-šali uvesti socijalistično državo od vrha navzdol. Socialistična država, če bo hoteila kdaj prospevati, se mora pričeti graditi od zldblaj proti vrhu. Mašinerija, ki vlada demokracijo, je veliko bolj komplicirana kott stroj, katerega vodi avtdkracija. In operirati socialistično mašinerijo, za to ije treba vdč energije kot za demokracijo.
Ruske mase niso bile in niso še danes prilpiravlene za soci-jalistično državo. Niti za republiko. Kar ruska masa pričakuje, je razdelitev zemlje. Pa IkUjub temu sta Lenine in Trotzikiy poskusila blazno delo, »da bi začellai socialistično republilko old' vrha navzdol. Temeljni kamen sta položila v zralk, nakar sta gradila zid proti zemlji. In da bi privabila maise pri tefj, čudni graditvi, sta jim obljubovala vse, kar je bilo — v zvezdah.
AKo sta se konečno naselila v itej čtldlni zgraklibi, iso se ljudje kmalu prepričali, da boljševizem ne more delovati po načelih "bratsva, enakosti in svobode." iKar ne gre naprej, gre nazaj, in to vel(ja enako za posameznika kot iza cele države. In tekom mojega bivanja v Rusiji sem se (prepričal, da so boljševiki uvedli prav tako tiransko vlado, kakor so jo prej vo*dib carji. fSetJIeča v Smolni zavodu "v Petrogradu sta podpisovala povelja in ,ukaze, pri katerilr.se je s&o za življenje in smrt milijonov Rusov, in se nista niti tolilko brigada 'za posledice kot se je ruski car, kadar je posJal kakega socijalista v sibirsko pregnanstvo.
Kadarkoli sta Lenine in Trotzky sprevidela, da je to ali ono povelje nepremišljeno, blazno, ker nista nJkdair dovolj premišljevala, kaj pomeni povelje, tedaj sita enostavno napisala drugo povelje, popolnoma nasprotno prvemu. Na ta tiranski nalčin so boljševiki uničili mnogo svobodlnegia časopisja, ki se je začelo tako lepo razvijati pod vlado Kerenskija. iLenine je dovofil shajati samo časopisom, iki so hvalili boljševike. Ostale je preganljal, uničeval, metal inretdlnike v jelče, baš kalkor se je godilo iptod carjevo vlado, ali pa še malo huje.;Mnogo izvrstnih socialističnih urednikov ije bilo moralno in denarno uničenih. Vlald'a se je polastila oglasov v časopisih in jih smatrala kot vhadne dohodke.
Dalje prihodnja •
Od Siovencev v stari domovini.
JUGOSLOVANSKA .
DRŽAVA.
(Straža, 29. XII.)"... Vojna je že sama na sebi, visled ivptiva narodnozavednih vojalkov na manj- zavejdne» zelo vplivala, nai ibuditev narodne zavesti imed nami, a poleg tega imamo tudi ijavno označen ipolitični cilj, ker smo sprejeli zahteve po jugoslovanski državi za naš maroldbi programi.
lAko ne »bomo tega cilja dosegli dames ali jutri, enkrat ga bomo vseeno dosegli, ako ne mi, pa naši otroci ali naši unu-ki. iN-ifci zedlinjena Nemčija niti svobodna Italija ni Ibila osnovana v enem Jeitu. Vseeno pa verujemo, da bomo dosegli našo neodvisnost ob 'zaključku vojne...."
RAZMIŠLJANJE OB NOVEM LETU. ,
(SAbvenec, 3)i>. XII.) "...Zahteva ipo lastni Idržavi, ta narodni ideal je prešel v meso in kri inašega naroda in našel si-ilen ddlmev. Bodisi da se uresniči ideal jugoslovanske države ld!a:nes ali jutri, visi vemo: uresničil se bo, postal bo dejstvo. In več ni daleč dan, ko bo konec našega robstvna' in gaženja, konec obupnega trpljenja jugoslovanskega naroda."
* JUGOSLOVAjNlSKI PO. KRET NA SLOVENSKEM,
IZJAViE SLOvENSKIH 2EN
(iSTovenec, 28. XII.) "Slovenske narodhe 'žiene in dekleta občin: iSenožeče, Dolenja Vas, Senadole in Laze se pridružuemo z Idlušo in srcem izjavi {Slovenk za svobodno Jugoslavijo."
Tej izjavi sledi 428 podpisov. ISJično izjavo so podale žene -in dekleta iz občine tDup-lje z 224»mi po|d|pisi, iz občine Železnikiz 292imi podpisi in iz občine Brezovica s 567^ podpri.
(Slovenec, 2. I.) "Naldl 1000 zavedinih Ribničank se z nav-Idušenijem pridružuje izjavi Slovenskih žen in deklet za svobodno Jugoslavijo in izražajo Jugoslovanskemu klubu za njeigovo -smotreno in neustrašeno dedovanje svoje priznanje."
Slične izjave so podale žene in dekleta v dhcina'h.: Bo-(htinjskai Bistrica, 130 podpisov, Horjul, 3<3o, Povir pri Sežani 408 pdclpisov, Ježica, 492' NaJklo, 479. \ Selce, 1115, in Orehoivice, 70 podpisov."
Sfovenec, 7. I. objavlja izjavo sloveffiskih žen in deklet iz Mengša pri Kamniku z 230 podpisi. Slično iajavo je podpisalo 154 žen in deklet v ob-
Tlfiii 11 iltfill-ifti — ■ ^ - ..
čini Pkxtgorje pri Kamniku in 112 iz župnije Zalbnioa pri Škof j i tLoki.
iSlovemski Naroid) ipirinaša 5. I. izjavo ižen in deldet iz občine Povir pri (SelžaŽi z 4o8imi podpisi. V vseh teh izjavah zaupalnjja JiugopLov ans|kemu kHubu se želi uresničenje Jugoslavije po maijski Idleklaraciji.
(Slovenec, 11. iL) "Izijavo za jugoslovansko deklaracijo je podpisalo 289 žen in deklet iz Begunj in 382 iz župnije Naklo. V izjavi se glasi: 'Jugoslavija je zenioa našega o-česa, majska deklaracija je na-šia jutranja »zvezda, za katero gremo resno in neomahljivo, dokler ne ■zašije soliAce svo-boldle in pravice na lepi slovenski zemllji.' "
*'Vse begunke iz občine Ravnica pri Gorici, žene in dekleta, ki stanujemo v okolici Št. Petra, se pridružujemo izjavi slovenskih žen in deklet. Navdušeno pozdravljamo svobodno Jugoslavijo in držav-nopravno deklaracijo od 30. mtaja"
Žene in IcDekleta iz Vipave so (podale slično izjavo s 472 podpisi, iz iSore s 493 pcldlprisi.
ISlovenec objavlja 15. I. 7 izjav žen; ena teh se glasi:
''Slovenske narodne žene iz občine Radovljica, Predtrg in Lancovc^, se ponosno pridružujemo majski deklaraciji. Hočemo biti gospodarice v svobodni Jugoslaviji." 560 poldpisov.
iSlovenec objavlja 16. I. deset izjav žen; ena teh (Srednja Vas pri Bohinjiu vsebuje 675 podpisov.
Slovenski Narod priobouje 12. I. .med drugimi tudi izjavo žen in tfeklet iz škofje Loke, kjer se gilasi: "Geslo Jug. kluba: zedinjenje s Hrvati in Srbi in igospddfeirji v lastni hiši — mora biti evangelij vsake zavedne .Slovenke, vsakega čaistitegia Slovenca, pa bode enlkrat konec preganjanja in teptanja našega izmučenega naroda." iSledi 627 podpisov.
Slovenski Gospodar objavlja 17. I. izjavo žen in deklet iz vasi Huldla Južna in Olbiloke. v kateri se glasi: "Obljubljamo, da bomo ippmagale tudi me, z vsemi .močmi, da se stvori svobodna Jugoslavija" Sledi 136 podpisov.
V isti' številki so priobčene izjave žen in deklet iz mest Lož z 225imi, in Metlike s 204imi podpisi ter iz občine Stari Trg s 1564 podpisi.
Slovenec j prinaša 17J. izjave žen mtodklet iz h občin, v številki Ofi & P» ****** ien
in deklet iz občine Gorje s 404 podpisi ; ita zadinja ižjam se glasi: "Zavedajoč se sivoje dolžnosti kot ouvarice slovenskega ognjišča, zahtevamo v -sivojem in v imenu svojih dragih na .bojišču, kakor tudi v imenu naših otrok, za cdlo-(kjupni naš narod ztjdjinjenje, svoboldb in samostojnost. Hočemo,da bodo naši otroci srečni in svobodni državljani Jugoslavije. Z vsem srcem želimo mir, toda ne mir sile, temveč mir pravice, katerega nam bo prinesla samo zedimjena Jugos la v i jia." — Te žene so prispevale za Krekov spomenik.
IZJAVE SLOVENSKIH OBČIN.
Slovenec objavlja 27. XII. jugoslovanske izjave občin: Radeče, Polica, Ribnica, Kostanjevica, Sv. Gregor, Sonca, Žalina, Lože, Želimlje, Za-graldlec, Št. Vid naldJ Cerknico. — 28. XII.: "Odbor občine škrilje — iSv. Tomaž (na Goriškem) ^ pridružujte se z največjim navdušenjem ■ majski deklaraciji Jug. kluba, »ker ve, da je rešitev našega naroda , samo v lastni državi." — Nato objavlja iztjauvie občin: Go/id niad Kamnikom, Struga, Dvor pri Žužemberku, Cerkno (Goriško), Prem, Smrje, Celje, Jftneževo IBudb. 31.XII:: Križ Ipiri Trbižu, Gornji Grad (na Štajerskem, Dolenja Vas pri Ribnici, Horjul. — 2. I.: Trebnje, • J ur je vica pri Ribnici in Luoe. — 4. I: Loški Potok, Rovite in Čatež na iSavi.
Slovenski Narod priobčuje 29. XII. izjavo Kostanjevice, 31. XII. pa izjavo občine Št. Jurij na Štajerskem.
NARODNI SHODI.
Slovenec priobčuje 5. I, ob-virno poročilo o narodnem shodu na Vrhniki. Na zboru je bila navzoča velika množica Iijudtstva. Pnvii je govoril poslanec 'Gostinčar o razmerah v dunajskem parlamentu, o jiug. deklaraciji in o vprašanjih ekonomiske narave-
Za njim jie govoril drJLovro Pogačnik o (dtelovanju Jug. kluba, o šuisiteršičevi aferi, o germanizatorskem sistemu pod Steuerglhom, in rekel: 'Tnte-resantno je dejstvo, da ij« imel StuergflrfiH že podpisano cesarsko naredbo, da se uveldfe v Avstriji nemški državni jezik, in ta narddba bi morala naslednjega dne biti objavljena. To pa je preprečil« Fric Adler, ki 'ga je Ubil... Ta faJkt stoji in mifcdo ga ne more negirati: zato je tuldS razumljivo^ da zahtevamo samostojlno državo, svobodno vsakega tujega go-spddistva. To zahtevamo na podlagi načela narodnega prava.
iKaj pravi narodno pravo? Da pripadajo vsakemu narodu po naravnem zakonu enake pravice, kakor vsakemu Idtru-gemu narodu. To pomeni, da živ vsak narod sam zase, tcHa stvori vsak narod zase drfžavo in da svobodno sklepa državne zveze s svojimi sosddli na desno in levo."
Konec govora se glasi; ''Sedaj morate razumeti to čvrsto slogo vseh nas jugoslo-slovanskih poslancev, Slovencev, Hrvatov in iSrbov. Mi smo eno in naroldl mora pokazati celemu svetu, da hoče samostojnost in svobodo.
jStoveinci, Hrvati in Srbi so preveč pošteni in udani, da bi moigli zlostavljati druge, ki bi živeli v njihovi državi. Vsaik-db, bodisi Nemec ali Itali)jant nam bo diraig gost, toda gospodarji hočemo biti mi."
Ignac Hren je predložil re-isoTucijo, ki je bilo enoglasno s/prejeta in v kateri se odobrava politika Juigjkluba, obsoja pa šuštenšiča:
ISlovenski Gospodar piše 3. I. Dr. (Korošec in profesor Hahnjec sta imela na Novega leta dan pri nas v Jarenini (na Štajerskem) dva narodna av-na sholda, katerih se je udeležila ogromna masa obmejnega slovenskega (prebivalstva. Sipre-jeta ij;el'bila resokicija, v kateri se odobrava jugoslovanska deklaracija nr polnem obsegu. Ne eden navzočih ni bil proti. Obmejni Slovenci enodušmo zahtevajo jugoslovansko državo."
Slovenec priotoouj« 7. L Po-
ročilo o Utrnem zborovanju v Trnovem. Govornik je razlagal približno isto, kakor na shodu na Vrhniki.
"Narodna skupščina, na kateri je bilo Ido 3000 oseb, je sprejela • ob zaključku resolucijo, izražajoč zaupanje Jug. klubu* ki ,se tako okffltočno in krepko bori za pravice Slovencev, Hrvatov in Srbov in za jugoslovansko državo." šuštenšič in njegovi tovariši se obsojago.
(Slovenec, 18. avg1. 1917.)— Poljski listi poročajo o nedavni volčji nadlegi na Lit-vanskem. Sredi poletja se pojavljajo v velikih tropah blizu vasi in selišč, kakor svoj čas v najhujši zimi. Pri Olgo-viču v grodenski gube mi j i so napiadil volkovi žrebca in ga požrli.Nekaj podofbnega se je pripetilo v vasi Macjevcih.
AMBULANCA.
Za vsaki »lučaj nesreče ali bolezni, če potrebujete ambulanco ali bolniški voz, pokličite katerikoli telefon vsak čas, po noči ali po dnevu. Mi vedno čujemo in odgovarjamo telefon, ker xvoni v hiii obenem ^fcko vam operator reče, da se ne oglasimo, ne vrjemite, zahtevajte supervisorja, in dobite odgovor od aas takoj.
ANTON GRDINA
6127 St. Clair Ave. Cleveland. O.
PRINCETON
1381
Bdi Rottdale 1881
Eišh
Automobil najfinejlega izdelka, krasno delo in čudovite trpežnosti. Dajte da vam avtomobil razka-
Semo, prepričali ae bodete, da je bo||ši kot ?iak rugi 8 cilindrov avtomobil
KING CLEVELAND CO
1924 EUCLID AVE.
/	Vpraiajta aa
Mr. Chas. C. Lewis !
J D-Vo/ne znamKe I I toreK.19- marca, m
| VEČ KAKOR 2000 KLOBUKOV I
j tukaj za vsako velikonočno izbero
t Ne samo največja izbera v mestu, am- jjg pak tudi moda kakor nikdar prej. H
Tu so najnovejši pa- ||| riški in ameriški v^or- ^ ci. 2000 klobukdv in ||| niti »dva enaka. Naj-boljša izbera v Ame-riki. To so »klobuki M najiboljšega vira., prvi in najmodernejši.
■ n
Madali i slama Okraski	Barve
Poke shape,	Cvetlice,	Črne io¥eTein
t KSffihln	bele kombinacije
Drooping sailors,	z'to»	Rrjave,
Chic Tnrbans,	Peresa,	Navy,
KnoxBlock Sailor« Peruti.	VojaJku modro
in mnogo Hragih v	Pom-poms	.
Lisire slama.	Fancy osnj. efekti	Art.len.sko m
China pipings,	Trakovi,	naravne
Hair in Maline	In vsi drugi	Slama toups
Rough Brandies, o	setonski okraski	ln Blierno ,lTe
Milanski in drogi MoireinGrosgrain g _____ ■ j
če hočete imeti slov. prodajalca, olgasite se na balkonu, glavno nadstropij
H	9H
K DANAŠNJIM KONJSKIM CENAM.
(Slovenec, 18. avg. 1917.)— Venkov piše: Čeme odrastlih konj, zlasti žrebet in starejših konj, ki ne gredo na na-•<bor, je tako na Češkem, kakor tudi na Morav&ketn šla do zaJdnjega časa jako kvišku. Nasprotno pa je cena potrjenih konj brezprimerno nizka, zakaj vojaške komisije plačujejo večkrat komaj polovičifo <eno, za katero bi <se sicer l§o-nja prodalo. Posledica tega je, da se vsakdb boji koHčkaj boljšega konja kupiti, zakaj •če (bi bil konj pozneje potrjen, izgubi gospodar pri e-nem konjui 1000 do 2000 K. Slučajev, ko so kmetje konje -drago kupili ter jih morali pozneje vojaški upravi za po-Ibvico slabši kiup prodati je 11a stotine. V interesu narod-/negat gospodarstva je, da se r vprašanje konjskih cen po nabornih komisijah temeljito u-redi.
-«--
V sporazumu iz upravo Jugoslovanske Narodne Obrane v Vatparaisu izdajam veliko etnografsko mapo, ki l>o imela ,1.20 metrov dolžine in 1.42 metrov Širine.
Jzdelana'bo v osmih ibarvah in v velikih obrisih z ozirom na pdhtično in etnografsko stran bodo označene 'etnografske meje, ki so napravljene ipo izeml'jeviidih, izdanih od Jugoslovanskega Odbora v {Londonu ter po prof. Stanoje-' iviču, Evansu, Biankinu, Zu-paoiiču in iCvijiču.
Da bo služila koristni ori-jjentaciji zaveznikom, je pdi-diejam vsakemu zemlje vklhi kiratek sestavek, napisan od Milotislava Bartulice, in v francoskem, angleškem in španskem jeziku . ' Glavna mesta in etnografska znamenj bodo ozmaičena tudi v francoskem jeziku.* Z-omljedil bo gotov okrog sredine meseca februarja. I <Cena posamezne stenske inape, prile|p4jene na platno, /ki ima, pa na ^gbrnji in spodnji v strani |po kiva oflciVhija, fco zitfc-
šafta d 15 do 20 »dolarjev.
iMoglo se Ibo dobiti tudi žepnih, ki bodo stale mnogo manj. Stalne cene bodo ogt^-šene naknadno.
Razprodajo «6mjtjevida za južno Amteriko bo prevzel podpisani osebno, dočim bo za Severno Ameriko in Ev-rotpo poslana količina zemljevidov jugoslovanskim pisarnam, ki foodlejo prevzela ta posel.
Stroški tega idela znašajo 40.000 frankov, a radi tega se •bodo prodajali zemljjevidii nekaj dražje od cen,, ki so tiskane na seidianjjiih izdajah.
Kdor želi natančnejših informacij, naj se obrne naravnost na avtorja in izdajatelja M. Kolin, c/c 1013, Republic
Chile, South America. ......
...............M. KOLIN.
Prosim vse jugoslovansko Časnikarstvo, da ponatisne ta oglas.
Johnstown v plamenih.
Johnstown, Pa- 17. marca. Qgenj, ki se je včeraj razširil v Item mestu, je naretlfil za štiri milijone dolarjev škode. Dvanajst gasilcev je bilo poškodovanih pri gašenju.
Dekle dobi delo v restavrantu.
Dobra plača in stanovanje za dekle, ki zna sJovensko ali angleško. Oglasite ali pišite na 104 No. Howard St, Akron, Ohio. Bell Phone 6795 Main.
(32)
«■ ■ 1 "■ ■■ 11
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva Naprej, št. 5. SNPJ se nazna-' nja, fcfa je preminul 'brat Frank Pogalčar, po dolgotrajni bolezni.
Pogreb se vrši v sredo dne 20. marca, 1918. popoldne ob 2. uri na 6025 Bonna ave.
Opirajoč se na pravila naše Jedndte, je dolžnost vsakega člana, da se sprevoda udeleži. Pogreb 'bode civilen in se bodejo njegovi ostanki sežgali v cfematoriju.
. Qbjddhem se izreka <sožalj£ Jruiinf pokojnika.
ZAHVALA
{Spodaj podpisana se zahvaljujem (društvu sv. Janez Krst. št. 37 JSKiJ in tajniku, ki je skrbeli za hitro izplačilo moje .smrtnine za mojiim ranjkim soprogom Josip Kajprol. Zalival jiuyem se glavnemu odboru in želim dr. siv. Janeza Krst. št. 37 JSKJ imnogo napredka (pri društvenem delto. Vsem iskrena zahvala-
Mrs. Uršula Kaprol.
Se mora hitro prodati.
Farma naprodaj, 63 akrov, 40 milj old! Clevelanda proti Madison, O., pet minut južno od Madisona. Dobra zemlja, hiša z 12 sobami, nov velik hlev, vodovod v hiši in v hlevu. Dvoje (hišic za kokoSi, 16x40 in 20x16. Vse potrebno orodje, iskedenj, lepa drevesnica, 70 jabolčnih Jdfreives. Lep gozdi 5 aknov, nad 2000 javo-rovih dreves, dobri pašniki, potok teče sd^ozi zemljišče, 20 akrov preorane zemlje. Lep •svinjak. Vse zemljišče 'zafen-cano, mreža v dobrem stanju. Cena vsemu samo $3500. Plača se takoj $1500. Za podrobnosti vprašajte na 56m Tillman ave. po 6. uri zvečer. Vzemite Detroit karo do 54. cesite. N. Paligora, Cleveland, Ohio._ ^ (41)
S<>ba se odda v najem za eno
osebo, brez Jirane. Vprašajte 1044 E. 61st St., izadaij (33)
Motorno kolo in stranska kara
je naprodaj. Pocgni. Vprašajte na 3855 St. Clair ave.
■ mU m III I I II 1M 1 Hi
POZOR!
Dve lepo urejeni sobi se olddajo v najem za štiri fante. iVhdd vsaka soba za sebe. 1084 E. 64th St.	(33)
(NAZNANILO.
Vsem prijateljem in znancem družine Žlindra se naznanja, klk se bode piekopalo truplo ranjike Anice Žlindra ter položilo poleg groba svojega očeta. To se Ibode izvršilo dne 20. t- m. ob eni uri pop. Udeležitve so roaprošeni vsi, Helena Žlindra, Ivan Žlindra.
VABILO
NA BANKET katerega priredi SUOV. NARODJN1A ZVEZA
v nedeljo, <114. aprila, 1918 na 6131 Št. »Clair ave. (Knausovo poslopje.) Začeteiki ob 8. yri zvečer.
.Vstopnice za banket so naprodaj: Anton Grldiina, 6127 ISt. Clair ave, Josip Zalokar, 911 tAJddison Rldl, Frank Draš: ler, 61-20 Glass ave., John Bre-skvar, 3528 ISt. Clair ave., v uredništvu Clev. Amerike, Paul Schneller, 6313 St. Clair ave., pri alanicah Zveze Jugoslovanskih Žen in Deklet, pri podružnici v Collin woodu, Newburgu in Lorain, Ohio, kakor tudi pri članih .Slovenske iNarodme Zveze.
Pri vstcupru v idtvorano se ne bddlejo prodajale nobene vstopnice, zatorej se občinstvo opozarja, da si jih sedaj preskrbi. Banket bo nekaj novega, ker prvič v Aimeriki ibo na tem banketu zastopanih več voditeljev slovenskega naroda iz Amerike in Evrope.
Več razvidno iz programa. (31,36,39) V^selični odbor.
Premislite to:
IZRAČUNAJTE TO!
Kakšno plačo bi morali imeti v mestu, da ibi prihranili $20 ali $25 čistega koncem vsakega imeseca? Vi lahko prihranite toliko na deželi. DELAJTE NA FARMAH!
VPRAŠAJTE PRI STATE CITY FREE EMPLOY-MET BUREAU, io9 CITY HALL.
PRODAM
gramofon, veliko število plošč, nekaj ablek, veliko uro za na omaro, zidarsko orodje, en kovček ter mizo. Fozve se na 14517 Saranac Rd. po 5. uri zvdcer	(33)
Okenlt« f»e!
PaMMt« ■»•. hi »I t— » »Hi— ■ —Jo—
4*t, y rnJktm hI« Plim« 1« mi,
POlJH.Mc M
Billable Club
D«#t. 14, Bm 4M UIAM^CIL
P+r. i»u__1
>	^POMLADANSKI , 1IZPAHKI	i
• to običajno v zvezi z bolečimi,	<
I pekočimi in srbečimi občutki n*	j
koži, ki uplivajo zelo neprijetno na
I bolnika. Včasih te teh izpahkov	<
I kar prenaftati ne mor«. Kar pri	.
tem žalite, Je,' ida bi vam kmaiu
I odleglo. Vzemite v takih slučajih	<
. kako uspeino mazilo. Ml vemo it	,
iz skuiAie. da je	1
I	*	'	t
Oevera's
kJ Skin Ointment |
I (Severovo Mazilo za koine bo-	<
i lezni) izvrstno zdravilo pri takih	.
izpahkih na koži, ker vam hiadi
I koto in manjia srbenje. Izvrstno	'
, mazilo zoper liiaje, krast«, garje,	. spahke, luskine in razne druge
>	bolečine na koži. Cena 60o.	<
>	Na prodaj t vseh lekarnah. 4
Podpirajte slovensko trgovino in slovenska podjetja.
National Drug Store! Slovenska lekarna.
Vogal St. Clair ave. in 61. ce sta. S posebno skrbnostjo iz delujemo zdravniške predpise V zalogi imamo vse, kar j< trelba v najboljši lekarni.
Oženite se,
r »Ulite «*« EN BOLAR ta ml van »•»■ Um« »—t*vmmHki total*« a POTOQRA-PUAMI im*mi hi muUwi enti) deklet In , ki	wctl ^elteicf t mit, VI
Iftkke airekta* »ilete ajlm. Mi mm« «»■«• •IJiTl le ena v tew p««lu «c te« let, r »Ijl-teiM 4«l«r la M«(ttt pridete ■ ten ZAKONtllCB 8KBČU.
r lil te m;
Cosmopolitan Club,
BOX 456,	VENICE, CAL.
DR. L. E. SIEGELSTEIN,
BM rUmmm
Mata 130«	Cm**! Mil K
["krvne in imomCNE boiezwi |
URADNE URE* Od 9. sjutraj d« 4. p«foUw»i od 7. df S. iwč«r. Ob «edeljeh od 10 d« 12
308 Permenant BM«. 746 Eaclid Av«. nmmr Eaet »th St.
- POSEBNO. -
En ducat krasnih kabi- $0 AA net fotografij samo . . . CiUlI
Mi am« m»j>l»ri latlaUvaaj« tenito»«njJclK slik. V«akovr*lna akapiaa. Fotaara-firana tudi uanla. P«««j*m* »lika aa vaa mara. Dala garantirana. Odprta ak aadaijak
'""""""■ NATIONAL ART STUDIO
1. BRYAR,
2613-15 ST. CLAIR AVE.	T«l. Cantr.i 3070 R
Kra AVTOMOBILU W HRANI DENAR
Vsak avtomobilist ima veliko stroškov s "thW\ "bearings", kakor tudi s "springs", itd.
Prihranite si 50 odstotkov, če imate mehke in namazane "springs" pri avtomobilu.
Edino moji najnovejši "OILERJI" vam "springe" popolnoma pokrijejo obvarujejo blata vode, prahu, nikdar ne zarujavijo, ne ikripljejo, se no polomijo.
Dajejo lahko gibanje "springom", mažejo se sami e oljem ali maščobo.
Garantirane za 20.000 milj.
Cona od $5.00 naprej, popolnoma zgotov-Ijeni. Ako niste zadovoljni, se povrne denar.
SELF OILmG SPRING COMPANY
L. SKOK, predscdniK 6515 5T. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO
TEL. FRINCETON W71W
FINANČNI REPORT
Slovenskega Stavbinskega	in Posojilnega	Društva
6313 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO
_:__4
• FINANCIAL STATEOMENT '	Cuyahoga county *	Kaikor je razvidno iz zgowuj naveden«računa, jc Sloop THE	STATE OP OHIO j	vons-lco Stavbinsko in Posojilno Društvo lepo rtajwetifcwa'io ze
SLOVENIAN BUILDING & LOAN ASSOCIATION	<*WORN STATEMENT OF SECRETARY •	' V ^ obstanka: Vcrtdar k*k<*.]t
of Cleveland ,Ohio.	SWORN STATEMEVMT UF WflLKE1AKY.	iz dodanega računa za mesec januar in februar, je omenjeno
1_ I v— TJ. A' ' ,,	Paul Schneller being dully eworn deposea and that he U the	drut-SVO napredovallo več v iprvih tilveh mesecih fleta 1918, ka-
For the Fiscal Year Ending December 31, 1917.	Secretary of the Slovenian Building A Loan Association of Cleveland, Ohio,	, . ______r
__.and that the foregoing atatment and report la a full and detailed report of	' «or pa celo leto I9I7.
TTTMA/M/'MT OAVSTTM	the affairs and bualne* of aald Company for the ftacal year andlng on the	Rojake OJBOzailiamO posebno na tO, «dia ie društvo posodwo
r lNA'lMvIMi KAUUIM	Thirty first day of Decen»fc#r, A. D. 1917, and that it la true and correctly	, J. . , . .	1;
SLOV STAVBINSKEGA EN POSOJIL'NIEQA DRlUSTVlA	«howa lte financial condition at the end of .aid fiacai year.	-do sedaj ze nald $19.000 naJSUB fc ovencem, Icaten niso mogw
^ " Cleveland. Ohio •	» signature of secretary:	pri drugih finanlcnrti zavodih idiobiti posodil, ceUirii so imeli
„ , ,	^ Paul Schneller.	dosti vrednosti.
Za leto 1917 * dne 3*- deceiribra 1917.	iaia	Tt^kaj imamo najlepši doflcaz, da z zidružemmi močmi lahko
--Subscribed and sworn to before me, this 2nd day of March. A. D. 1918.	_ 1 ' . ,XT •	1	•
. .	'	postanemo premzen narod. 'Naj se vsak zavedb, da je btav-
Asscts: Liabilities:	john ^Cr^publlCi	binsflco »n Posojilno Društvo ustanovljeno za vse in ne samo
Caah on hand ........... » 5,686.46 Running Stock and	za enega ali par oseb, iter bo v pomoč vs»em, kolilkor je to mo-
1'265-05 PeDr^eeft%^":::::::.} JS	» CERTIFICATE .	; go6e.
Security . .tTt......... 9 1,400.00 Deposits and accrued inteneel 6,075.60	' OF AUDITING COMMITTEE OR THREE DIRECTORS.	,V5aIk iaihiko vložS Idlenar na hranilno vlJogo, na Icatero pla-
Total ... * 8.261.51 ToUl.T. » 8,929.10	We tt6 ^^^ ^ p j. Kem( Prank Hudovemik & Ludvik Med-	cujemo po 5 odstotlkov, aU pa Hcupd delnice, »dbkler se še »dobijo.
• vefiek all of Cleveland, Ohio. Auditors of the said The Slovenian Building	Za delnice lahko plačujete pO IXX) na mes<IC na »delnico za
DiAursements: Receipts	»4U« ^n^^.Ti.faSSSl tSStarfta SS	^ ^ let. in po šestih letih naraste vrednost Vsake dely
Loan on Mortgage Dues on Running ptook... $ 3,278,50	Company on the Thirty first day of December, A. D. 0917, and a true state-	nice ria $Id0.00 /
' hmM 8tOCl1::::::::::: { iZm	^ b,ulI,~ ,or ^ ™ ^	Lepa prilika je tu za vas vse, Kfe si prihranite nekaj de-
Stock ................ t 26-00 interest ................ $ 20.74	F.'J. Kern,	narja mesec, kar <bo dobro za vas in za vse orne, ki rabijo
Withdraata of Deposits... * 1,415(0.00 Bxpease Returnd ........ 8 21.40	' Frank Hudovemik,	i—it,« no^iilr. ki5r> ali nosestvo
Furniture and Flrturea... « 1,266.05 Paas-bodks and Initiation	. * ^ ""	kattco posojilo za h.ISO alt posestvo.
Commies Ion on Stock soJd 8 160.26 Fees .................. * 294.60	JLUOV1K MeaveseK.	£e ^^ dvomi o napredku Stavbinslcih društev, naj'ipride
So£2{«? OtO0eri.."d 8 1*0.00 gSUrS 0rfIce.;:: j 36:JS	v urjwl tainlka- ki i5T,a urklkio poročilo iz Columbirs^ Ohio.
Office help, Rent and legal	Za'dnje poročilo kaže, da je v Ohio 678 posojilnih idlruštev z
Ai^ShS 'Eacpenses V. V.'.. 8 360.48	RAČUN DO x. MARCA 1918.	dcwljenim -kapitalom 93« milijonov dolarjev. Od te s vote je
t 1 519073	Mesečnima članov Vloge	ti]0 dne I. julija vplalcanega 181 milijonov dolanjev. v
Cash on hand 8 'win	Prenos iz leta 1917 ....... $3553-°° <^525.60	Clevelan.d»n je 40 takšnih društev s kapitalom $59,432,000.00.
Total... 810,77724 Total... 810.777.24	Januar H918 .............. $914.00 $470000	Dosetdaj imamo profcfonih 842 delnic, torej jih ostane še
Fdbruar 191(8 ............ $15184.00 $3606.75	na razi>0iago 158, zato svetu-jemo vsakemu, ida se Iknialu
PROPITand^^	\ S.^s"	"^Uradne ure so v PONDELJEK, SREDO IN SOBOTO
Posojila. '	od g. ttfe zjutraj do 8. ure zvečer.
Interest , .........••••••} J?'?4 omcwB and t M	N , a. r o --------------Odprt pa ije urad skoro vsaik vecert vendar skušajte ^riti
Initatlon Feea ........... 8 291b- Directors ............. 8 150.00 N ] „t 2g ........... $ MOO.CO Lots 8—86 ........... 4200.00	\ v \ T , 4 t! ,
Rent from Ca Office .... 8 36.oo Office heip, Rent and legal	...... 4 1	uradttth urah. I*to velja za vlagatelje in za one, 1« raibijo
Expense Returned ....... 8 2140 Service ............... $ 380.00 Lot 153 ............ 220000 Lot 75 ......i....... 5000.00	noscnilo /
SSSSn Fes. ......... 8 .60 AH other Expenses $ 360.48 Lots ....... 2550.00 Tract I'5 ...........'IOOO.OO	dCtiar °a ^	'
CommiBion on stock Sow 8 160..5	^ 230000 -__SLOV. STAVBINiSKO IN POSOJUJNO DRUŠTVO.
. Total... 8 37iTi4 ' 'toui... 8^ . Lot^ .....^V.::.. u«4° > Skupaj... $i^95.4« ,	PATJiL SOHNEJIiLER, poslovna.
L........ : ,	idB , - ^ . \
Andrej Cernišev,
Roman
Spisal: JULIUS ZEYER ■	-	Poslovenil STANKO SVETINA
(Spustila je Andrejevo roko in je odstopila >za ikorak.
Andrej se je stresel Odi globoke ibolesti;' adelo se mu je, kakor ibi Lam bor ti nasilno trgal iz nljiegovega objema to, kar je meizrelceno ljmbil, in da se ona, od neke tajne, čarovne moči gnana, odvrača od njega in se vedno bolj iin bolj približuje temu čarovniku,
''Vi niste človek, ampak hudiči'' je krikinil prestrašen in je stopil med njega in Katarino.
Ta se Ije bila v misJih zagle-|dala v obraz Laimbertija.
"Ali je mogdčie, da Ibi "bila bajka o Ijudteh, ki ipoznajo skrite sile prirode, nelkaj več, kot samo bajka?" je vprašala jcaoudena in premagana od vraže.
"Pogosto je bajka le čaro-benn obraz globoko skrite resnice," je rekel Lamberti. "Da, so ljudje, ki poznajo pri rod ne moči, priprostemu Ajuidstvu do-s»e|daj neznane in učenjakom nerazumljive in človeška duša ima nekatere zmožnosti, ki se sklald^jo iz onimi, ki se navadno in krivo imenujejo nadnaravne. Nadnaravne! In zalkaJj? Ker antropocentrični nauki naših modrijanov ne poznajo druge prirode kot ono, ki je vstvarjiema po njih kratkovidnosti, ker njih vekla ne ippzna ničesar drugega kot to, kar pozna z grobilmi čuti in v svoji domišljiji niti ne sluti, kako majhen idel vsemira in njegovih sil objema. Petero grobih čuitov seveda ne zadostuje, da bi se razumela tako velika celota, kakor je vseimir; zakaj trojjOv o jc ncsAc'on^cj^s« množica čutov, ki se razlikujejo med seboy, kalkor sluh in voha, in vsak tak način raau.nievanja širi krog človeške vede in odpira talkorekoč nov, (dosleij nepoznan svet."
'Umolknil je za nekaj (časa, nato pa je govoril dailje svojima poslušalcema, ki ga »vsled njelgovega govora presenečena nista niti za treriatek spustila z oči.
"Kakor Idtelujejo 'telesne stvari," je nadaljeval Lamberti, "vzajjemno s težo, privlačnostjo in drugimi lastnostmi tako se nahaja tudi človeški duh v ozki zvezi s celim svetom breztelesnih. foitij, njemu več ali manj podobnih, in vsi členi te države ,duflilov delujejo nase vzajemno. Tej združitvi in IcJelovamju sem hvaležen za marsikatero zmamjeki vas preseneča. v šali sem vam rekel na maškeradi, maidame, da priklicem pred vaše telesne oči vašo lastno dušo. Napravil bom nekaj podobnega: prive-<del torn pred vase notranje oči pojav, v katerem se prikaže notranja lastnost, tuiuij vašega ibitja; vzbudil bom v vas misli, katere ddlganjate in ka-• tere bi radi odpodili. Potem pa sami primerjajte ob živem spominu na ono nočno sceno v Mosfkvi, kay ije v vas moč-Vejiše: ali vaša ljubezen, ali v?^ poklic; vi pa, Andrej Čer-nišw, Ibodite priJča.''
''Ne raziumem popolnoma," je rekel Andrej, " kaj s tem namerjate."
"Fojastnim vam deloma," je Odgovoril Lamberti. "Ali morda še niste nikjdlaT slišali o eks-tatični moči, taljinstveni zamaknjenosti, ki se pa da zelo lahko vzbuditi pri ljudeh silne fantazije in s katero se more privesiti duh k predmetu, bodisi že davno minulim al' še precej oddaljenim. Ničesar drugega fvas ne prosim, madame, kot da nekaj loasa mislite na ono sceno v Moskvi,na katero sem vas spomnil, in vas, gospod prosim, da primete njeno cesarsko visokost za roko in da pozabite za trenotek na ves ostali svet, razun na
To je brla zelo lahka .stvar zia ulbogega Andreja, ki ni bil že davno zmožen misliti na 'dtrug predmet razun na Katarino. Ubogljivo se ji je približal in Katarina je šla sama svojemu ljubimcu nasjpiroti. Položila je trud/no in kakor od spanca prisiljena sklonjeno glavo na njegova prsa in on jo je brez (bojazni pred tujo pričo ofbjel okrog pasa in je gledal v nemem začudenju na Lambert i jevo početje. Solnce je zašlo in kratki zimski dan je naiglo umiral, skrivajoč se ,pod črno perot naglo prihajajoče noči. Lamberti je odprl , veliko okno, skozi katero je ' prihajal v solbo sv-cž zralk in je ' popolnoma pogasil og»enj na ognjišl&r. Vzel je s police malo bronasto sivetiljko, ki jo je bil Arfdrej prej obouldloval.Tenek, slab plaJnvenček je plajpolal v zraku, ko ga je Lamberti zanetil; ta pa je vzel iz nedrij majhno, kristalno vijolico in je vlil na plamen nekaj prozorno čistih kapljic brezbarvne tekočine, na kar je plamen za hip jasno in bogato vzplapolal in začel razlivati okrog modrikasto svetlobo. Čez nekaj časa se je zdelo, kakor bi se ta svetloba zgostila od lahke megle, ki je napolnjevala prostor. Nato se je Lamberti približal in je poškropil Katarini-na Jn Andrejeva >senca z nekako sladko, toda ostro dišečo Idišavo, ki je takoj poka zala ijako Čutlotvit učinek. 'Komaj je namreč zachvkal Andrej sladki vanj, mu je za-fcelo srce silno itolči in kri mu je močno Bi lila v 'glavo: zdelo ®e mu je, da se tresejo tla pod njegovimi nogami in nekako 1»učanje Idkljne nevihte mat' je zašumelo poušesih. Prestrašen se ije ozrl na Kaitarino—ležala mtui je v naročju, jbleda 'kalkor mnlič, in oči je imela tesno zaprte; ni (dihala in tuldi iganila se ni. 'Hotel je zakričati in se vreči na Lamibertija^ toda jezik mu je otrpnil in lasje so se mu jezili kalkor v nerazumljivem strahu; Lambertija je videl skozi meglo le kakor senco v neskončni daljavi. Tokia ta megla je positajala £ fonda Ij e gostejša, ituldl Katarine že ni več videl; zato pa se je vlekla dkrog njelga oela truma groznih, negotovih, omotenih senc, k)i so kmalu zopet izginile, kakor bi jih burja razpršila. Od groze, ki je še dose daj ni nikdar občutil, ga ije zapuščala zavest). .1. VMena'doma so se začeli oblaki, ki :so zakrivali njegove ofci, jasniti, in predmeti dkrog so dobivali veld/no bolj gotovo podobo. Zdelo se mu je, da gleda od nekod v veliko, neznano čummato. Bila je bogato okrašena. Pri mizi ste sedeli na nizkem .'Jivanu dve ženski, ena izmed njih v nenavadno dragoceni oltolelki, katero je idinuga nekako skesano poslušala; ni se bogve kaj brigal zanji, zakaj zagledal je v stran ml'ado, kakih petnajst let staro »deklico v sanjavi ljubkosti pomladanskega ■qveta—bita je Katarina z vabljivo deviško krasoto. Zdelo se je, da je potrta; Toda ko so se naglo Odprla vrata 'čumnate in je vstopil skozi nje bled, bolehen mladenič, se je lahno zardela. Mladenič se je (postavil za njen stol — ibil je Peter. Skraja je poslušal le ženski na divartu, izrndd katerih je bila ena mati Katarinina in druga cesarica Elizabeta, toda slednjič, utrujen od enoličnosti njunih pogovorov, je tudi sam spregovoril nekaj malomarnih besed in je začel šepetati na uho nnfadenikii, ki Je bila zelo raz-rpisljena, kakor -se je zdelo. Ni dolgo trajalo in cesarica je oicflsla v stransko čumnato, spremljana od Kataririine matere in mlaldla človeka sta ostala satma. Oslabelost na njego-
vetm 'bledem obrazu se je u-ma'knila nekoliko živejšemu izrazu.
>"Vaš prihod me je zelo razveselil," ji je rekel, "ali veste, mila hevesta, kaj mi je na vas najbolj všeč?" je vprašal.
iNjene oči so ostale poveše-ne; molče je odkimala z'glavo.
"To, da ste imoja isestriči-na! S sorodnico se lahko govori popolnoma odikrito in za-ao poslušajte,kar vam povem."
IDvignila je v zadregi roke iz naročja, kakor bi ga hotela prositi, olčivilcllno se je ibala tega, česar je vendar pričakovala — priznanje ljubezni. On pa se ni zine nil za njeno nemo prošnjo.
"Le poslušajte," ji je rekel, "strašno sem zaljubljen — <v gospoiično iLajpiuhinovo, cesari-čino damo."
Roke so ji omahnile v naročje. Molčctla ije od presene^ čenja.
"'Hotel sem jo vzeti za ženo," je nadaljeval Peter, ''todia moja teta,nje veličanstvo, ho-lce„ da se oženim z vami. U-Iklonim se svoji usodi.
Rdeča zarja je vzplapolala na njenem licu; dvignila j«e glavo in njeno veliko, presunljivo oko ga je gleldlaio po tej razžalitvi naraivnost in poizvedovalno v obraz. Videla je, da gleda Peter nanjo topo in skoro nedolžno; pomirila se je in ni spregovorila niti besedice. Ženski sta se zopert vrnili v sobo in Peter je odšel. Katarina je ostala tiho na svojem mestu s povešeno glavo; sedela je IcKolgo poglobljena v mučne misli. Slednjič sta jo odpeljali v čumnato, kjer je stala njena postelja. Sedla je in. nepremično čakala, dokler ni vse oJkrog nje vtihnilo, potem pa je 'vrgla nase temen plašč in je odšla iz sobe. Dolgo je tavala p|o pustih Ihodni-kih, slednjič je vstopila v veliko idlvorano, temno kakor noč, zavita v pošastno itemo; toda skozi veliko okno se je lila v sobo mesečina in je dre-maJa na tleh in nekoliko dalje se je svetila nekaka pla-meneča, fantastična prikazen — bil je prestol iz čistega zlata in strodavnega dela, visok, na mnogih stopnicah in nad njim okrogel, z orlom Okrašeni baldahin.^ Od1 koncev balldia-hina nad stebri je viselo d;voje čipk h 'peri fh dragih, ikame-nov, ki sta se svetili v noči kakor dve nebeški zvezidli. Počasi in slavno je korakala .Katarina po stopnicah, ix^kritih z zlato itkanino in ije sedla i a prestol. Njena roka je prijela "enlček, iz Idliaimanltov in safirov, rubinov in peri spleten; nato pa je vstala in je 'šla zopet iz dvorane in je znova taivala po pu= stih hodnikih. Toda tu se je vstavila ;piri malih vraticah, v katerih je tičal zarjavel ključ. Oprezno ga je zavrtela in je odprla vratca. Stala je na dnu stopnic, na ikatere je (prodirala svetloba le skozi razpclke v slabi mavrici in se je igrala po dragocenih kameniili diaJd'e-ma, ki ,ga je še vedno tiščala k prsim. iStopala je hitro visoko gori, lokler ni prišla na zračno galerijjo, ki se je kopala v nočnem zraku in v srebrni mesečini. Razgledala se je okrog in njeno oko se je širilo; ipod njo je ležala Moskva, ki je raztezaila v neskončno daljavo svoje morje poslopij in na stotine zlatih in srejbrnih kupol se je prekrasno svetilo v čarobnem svitu lune; to je bila ibelokamnata mati Moskva, ljubka kakor bajka iz one zemlje, odkoder prihaja solnce. Gldclak ije gori na 'mlado krasotico in ji je pošiljala v šumu -svoje reke tajinstven pozjdrav. Katarina je razprostrla roke.
Dtlj« prlhodnjlft.
-O-
na slovenska trgovina za popravljanje čevl/ev. Natančneje se pbzve na 6012 St. Clair ave.	(31)
• NAZNANILO!
Naananjam vsem tistim, kateri ivedo in kateri še ne ve-da ®e je začela Slovenska Narodna Usnjarna (lednarija) v Nottingham, za izdelovanje izvrstnega usnja in kož. Sedaj imajp Slovenci priložnost o-gledati si izdelano usnje, ob-jednem pa tudi priložnost do 25. marca kupiti delnice od $25 do $500. Kdor se zanima za to naj se zglasi vsak čas na 19112 Shawnee ave- stop 125, 'Shore Line.
The Nottingham Hide S* Leather Co. (3.1)
Narodaj je hiša za dve družini.
Prodna se tudi Overland avtomobil po nizki ceni. Vprašajte na 394 E- i65t)h St. Collin-wood, O.	(33)
Dekle dobi dobro službo, ki
ima veselje tdlo d)ela v restav-rantu kot strežnica. Nia dela v kuhinji. |M^ry Kunstelj, 6110 St. 'Clair ave. (31)
HI5E "NAPRODAJ.
Hiša za veliko trgovino in dve družini, dve garaži, vse skupaj novo- Elektrika, kopališče, velika klet, rent $58 na mesec. Cena samo $5000. Polovico gotovine.
Hiša za dve tngovini, 5 sob, fUjrnaloe, elektrika, kopališče, rent $65 na mesec. Cena $5506. 'Gotovine $1500. Imam še veliko drugih hiš na lahka odplačila. Oglasite se pri John Kiralli 961 Addison Rcl-Tel. Princeton 1166 K (31)
Front soba se odda za enega ali dva fanta, električna luč, gorka voda in (kopališče. 1364 E. 65th St., čez Superior. (36)
NAZNANILO.
Cenjenemu občinstvu slovenski in hrvatski groceristi ulju dno naznanjamo, da smo na zadnjem sestanku prišli do zaključka, da nam je nemogoče nalefalje voditi svoje trgovine po sistemu, iki ne ddlgovar-jai današnjim razmeram.
Znano je ivseim cenjenin^ odjemalcem, da kar nas je slovenskih in hrvatskih groceri-stov, da smo v splošnem tržili na Ikinjižice, t. j. na mesečna plačila-
Upamo, da nam nihče ne bo Oporekal, da smo se namenili, da od 1. aprila ti 1. bolefemo (dajali blago -na knjižice samo na (plačilo vsaka dva tedna. Prisiljeni smo to storiti radi gotovih vzrokov, prvo radite-ga, iker so nam velike družbe odločile, da mora biti vse blago, katero dobimo, plačano takoj, drugo pa v idWeh ali treh tednilh.. Gotovo je znano vam vsem, da tri četrtine blaga, s katerim tržimo, moramo plačati takoj v gotovem denarju in mnogo (blaga moramo sedaj celo naprej plačevati, ali pa ne dbbimo blaga.	«
Prosimo vas torej, da vzamete ta dejstva v premislek in presodite, ali nam ije mogoče pod agorej omenjenimi razmerami zalagati skozi mečeš dnij naše cenjene odjemalce? Gotovo pridete do zaključka,da bi moral imeti vsak izmed' nas tisočake v rokah, ako bi hoteli pri takih razmerah nadaljevati.
Vam je gotovo znano, da v splošnem tega ni, ker smo pri-prosti ljudje, ki se ravno tako pehamo za vsakdaniji kruh kakor vsakdo drugi, kdor hoče danes živeti.
iProsimo cenjene gospodinje d'a upoštevajo to, ker skušnja nas uči, da male svote se veliko lagilje plačujeje kakor velike, in konecno je to poštenemu odjemalcu vseeno, nam kot vam pa bo to iv pomoč pri tej Itflraginiji.
Zagotavljiamo vas nadalje, da Ibodemo delovali po naši najboljši moči v vašo popolno zadovoljnost. Se vam zahvaljujemo za pretekl'o kakor tuldi naleflaljno naklonjenost. Vam udani	I
Slovenski in hrvatski (31)	/ . groc«risiti
priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega mesa. Kar kor v^ako leto imam tudi letos za velikononjče praznike najboljše vrste želodce, Sunke, gnjati, plečeta, suho pečenko, volovske jezike, izvrstne .domače, suhe klobase, kakor tudi jetmice in krvavice. Vse blago je domače nasoljeno in pre-kajeno z najboljšim okusom. Imam v zalogi vedno sveže meso, najboljše vrste teletino in prasetino. Vse meso po najnižjih cenah. Se priporočam za obilen poset vsem Slovencem in Hrvatom.
ANTON OGRINC,
6124 Glass ave SVOJI K SVOJIM!
Naročila . se pripeljejo na (136)	dom.
GOTOV DENAR
vam plačamo za vaše Liberty bonde. Prinesite jiii v naš urad. Odprto odt9. ure zjutraj do 6. ure zveč. 605 Society for Savings.	(X26)
Svoji k svojim
je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo? Lahko pa to dokažete, če vložite svoj dienar v slovensko podjetje. Slovensko Stavbin-sko in Posojilno društvo.
9	(X15O
Naprodaj je dobra hiša, 8 sob
Vprašajte pri lasfniku 1027 E-70th St. aili pri D. L. Beck, 910 Pairkwooldi Drive, Princeton 459 W	(31)
Iščem žensko za hišna opravila. Če ima katere otroke, se sprejme vseeno. Oglasite se A. Mlarcus, 4018 St. Clair ave. _(32)
PRODAM
id<ve hiši v Collinwoodu na 159. cesti, ker potrebujem denar. Obe zidani hiši, vsaka za 2 družini, 16 sob, lep vogal za trgovino. Lot 80x140. Samo $2500 'tako>; drugo kot rent. Cena $7400, A. B. Frey, 1065 E. 66tih 9t.	(31)
POZOR, ROJAKI 6% !
•
Denar se posojuje na »tav« binvstvo hiš po 6% obresti, na lahke mesečne obroke.. Hiša se vam postavi na vsak lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pa pridite o-sebno po 6. uit zvečer.
Anton Salamon, 82x7 Rosewood ave.
Tel. Union 974 K. (40)
ZGUBLJEN DENAR.
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma hranijo, čemu imeti dienar doma? Aia ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5% obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair
ave. v (X151) -\-
Pohištvo je . naprodaj, za več
sob. Vse v dobrem stanju. Proldla se poceni. Vprašajte na
1453 E« 53rd St. (31)
VABILO za pristop k društvu
SRCA MARIJE(STARO).
DruitVo je na redni mesečni seji sklenite*, da sprejema žene in dekleta od 18. dfc> 40. leta ibrez vsake pristopnine in sicer za mesec februar, marc in aipril. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skazati z irojstniim listom ali pa s zapriseženo izjavo pri notarju. Društvo dlaje $6.00 bolniške podpore na teldlen in $300 smrtnine za vsako umrlo članico. Mesecnina znaša samo $1.00 na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spričevalom, poleg mesečnine $1.00, pa plačuje še 25c na mesec, in ako mož umrje, dlplbi žema $150 smrtnine.
To društvo je eno naj starejših tu <v Cffefvelandu, članic šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedtaj se vam nuidi prilika, da pristopite v to društvo bretz vsake, pristopnine. * (Mon-Fri.50)	ODBOR. I
POZOR!
D»ve lepo urejeni sobi se| oddasta v najem za štiri fan-1 te. Vhddl vsaka za sebe. 1084 64th <St.	(32)
Takojšnja ofenziva je najboljša
'Ne čakajte, dokler vas napredujoča bolezen napade, pojdite saimi naprej in pneže-ni/te bolezenske bacile iz strelnih jarkov v vaših prebavljal-nih organih. Trinerjjevo ameriško grenko vino je podobno relejnim gramatam. iSčisti želodec in prebavljalne (dele že- B lodca talko čisto, lila se odstrani msaka nevarnost. V slučajih zaprtja, nervoznosti, nepre-ibavnosti, napetosti, glavobola, zguibe energije, in dr. odstrani Tirinetijevo amerišiko vino vzrok bolezni, povrne pnebav-nost, poživi živce in utrdi vek isistem. Prav kot je Mr. Fabi-V an Hladik, Schenectaidy, INtY. 4 nam * pisal 20. febr.: "Triner- j jevo ameriško grenko ivino me j narejdii zdravega in močnega." j Cena $1.10. Po lekarna/h. Tri-nerjev 'liniment daje hitro in uspešno (p;amcjč v reymalti-zmu, nevralgiji, napet ju. Cena 35 in 65c, po lekarnah, po pošti 45 in 75c. Jos. Triner Co., kerrtisti, 13334—^43 So. A^h-lantelj ave., Chica'go, 111.
POZOR SLOVENCI!
Naprodaj je fanma MO ak-rov, zraven dobra Uiiiša z 8 sobami, s hlevi in drugimi gospodarskimi poslopij i. Sedem akrov pšenice in štiri akre rži. ^ Vse potrebno farmarsko orodje. Dva 'konja in tri krave, več prascev in kokoši. Cena samo $4500. Naprodaj farma 27 akrov, hiša sedem sob. Hlev zraven farme. Cena $2000. Pač a se takoj $1000 v gotovem, drugo na lahka ofdpači-la. Naprcndaj je farma 47' akrov in pol, južno* od Madiso- • na. vse orodje in potrebščine. Mrva, slama in žito, krompir. Cena $4500. Takoj $2000, drugo na lahka odplačila^ VpraJ-šajte pri L. Erjavec, R. F. Di No. 2. Thompson, Ohio. (31H
Severova družinska zdravila
Severova dru)žinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Ako vas lekarnar ne more založiti, (pošljite ponje naravnostk nam ter priložite pravo svoto denarja.
I Severa's
Blood Purifier
fl	(Severov KričlfiUlec) je izku-
1	sen za zdravljenje bolezni, iz-
*	vira joči h v«led nečiste krvi,
*	kot 11a primer tvori, opahki, ]	pri&fii, rane in ogrel. Cena
$il.25.
Severa's
Antisepsol
] (Severov Antiaeiwol) je anU-1 sepnčna teikočJna za notra-» njo in tnanjo raho. ReUjI- se ) kot ustno izpiralo ia grgralo.
Zunaj služi kot kmjevno ered. J atvo. Priporočljiv Je za zoprn \ duh, za rahle, otekle zorlme, J bolno grlo in hrlpavost Cena ! 35 centov.
] 0 ____
Severa's
Healing Ointment.
1	(Se vero vo Zdravilno mazilo J
i	Je izvrstna pomoč za odprte
]	rane, ureze, odrge, gnoje opra
j	ske, stare rane, uljosa, bule,
■	ožganine in opekline Cena 25c.
j	Severa's
Regulator
*	(Severov Regulator) Jo dra-I	goceno splošno krepilo za itn-j	ske, i trpe valed bolesti la»t-!	nih njihovemu spolu. Cena|1.25
Severa's
Medicated Skin Soap
(Severovo zdravilno milo za
■	.kolo) Je ičisto, antl&eptJCmo ] milo za kožo, lobanjo, lase in
obras. Izvrstno je za otro&ko
■	kopelj in za umivanje loba-I nje, las in kože. Cena 25 cent.
I (Severa's Wafers for 9 Headache and Neuralgia
9 (Severov!	Pra&kl toper gl*-
9 vabol in	nevrsJgijo) so pri-
Iporočani	zoper glamoboL
Cena 25	centov.
Severa's Kidney and Liver Remedy
(JSlveerovo zdravilo za obisU in Jetra) je priporočano za zdravljenje vnetja oblstl in mehurja, Zadrževanja ali pu-HČanža goBte vode, bolestnega ipu^čanja vode, oteklih nog v hrbtu, ikaterega povzročajo ob I a trio neprillke, zlatenice in kislega Želodca. Cena 75 cento/ in $1.25.
Severa's Laxoton
(Severov Laxoton) je prijetno in milo čistilo pri otrocih in flla/botplh ljudeh. Priporočano je zoper zapeko, nepre-bavnots, zgubo toka, kisel želodec, zabasanost, mrzlico ln napenjanje pri otroklh. Cena 35 centov.
Severa's
Stomach Bitters
, (iSeverov 4elodjCmi grenčec) pripoToa se pri zdravljenju sl-bečice, krast, llšajev, ob-lotočnikovV br&ljainakega za-strupljenja in vročinskih o-pahkov. Cena 50 centov.
Severa's Balsam for Lungs
(Severov Balzam za pljuča) priporoča se kot zdravilo (proti kašlju pri starih in pri mladimi, (proti prehlajenju in hrt-pavoBti. Cena 26 in vO centov.
Severa's Skin Ointment
(Severovo Mazilo za kožne bo-	|
lezni) priporoča se pri zdrav-	|
ljenju erbečice, krast, llftajev,	1
oblotočnlkov, brsljanskega za-	E
strupljenja in vročinskih o-	W
pahkov. Cena 50 centov.	S
Severa's ^ Gothard Oil
(Severovo Gothardsko Olje)	E
je isto izvrsten liniment ca	ff
zunanjo rabo proti revmatiz-	S
mu, nevralgiji, lzvlnjenju, o-	d
tokljaju, oteklinam, za zdrav-	[f
Ijenje oteklih žlez, okorelih	■
sklepov, lokalnih krčev in	^
sploh vseh bolečin. Cena 60	£ in 30 centov.
iSevera's Balsam of Life
(Seveirov življenjski Balzam) I je velike vrednosti pri zdrav- | ljenju zguibe teka, zapeke, ne- I iprebave, slabe preabve, po- ! navijtaijoče se mrzUc^ dviga' nje in otrpellh jeter. Cena 85c |
Severa's
Soothing Drops
(Severove Kapljice za otroke) J so pokazale svojo učinkovitost | j iprl olajševanju bolečin vsled a dobivanja zob, sapne kolike ln ščipanje pri otrokih. Cena I 25 centov.
Severa's 1 Nervoton
(Severov Nervoton) se Je po-	| kazal lzbornitn pri zdraVlJe- S nju dušne pebltosti, lnsom-nije ali nespečnosti, nervozni fl
iačrpanosrti, histeriji ln ner-	■ voznoetl. Cena $1.25.
Severa's
Liver Pills
'Beverove Jetrne krogljice) so Izvrstno odvajalno sred- I stvo za nerodnosti Jetek, ne- • prebave, zapeke, medla, glavobola in omotfte. Cena 25c. fl
Severa's Hair Tonic
(Sevef<ova Tonlka za lase) je ■ Izvrsten pripravek za lase in uspešno čistilo lobanje. Pospešuje rajat las, če je le še i kaikšno življenje v lasnih če- J bulicah. Pomaga tudi omeh- [ čati lase in Jih napravi, da i se svetijo. Cena 65 centov;
so obče priljubljena domača zdravila, ka-teta se rabijo že zadnjih 37 let. So tedaj preiskušena in vredna vašega zaupanja. .
W. F. Severa Co.
Cedar Rapids, Iowa.