-in  i i mu
14Z. HlfDnl
nmku.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........12 —
četrt leta........ 6'—
-a mesec....._   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto......K 22 —
pol leta........11 —
četrt leta........550
na mesec........ 1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Crednlitvo: Enaflo*a ulice it 5, (v pritličju levo), telefoa it 34.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vpeslatve naročnine se ne ozira.
.Slovenski Narod« velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 28—
celo leto.......K 25 —
pol leta........13*
četrt leta........650
na mesec........2 30
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Usravnistvo: anailo-ra «11 ca si- 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
lađo in jlovensM brnet.
Dolgo smo že prepričani, da je caša vlada največja nasprotnica \ seja, kar je slovenskega in da njen a>iopmk, baron Schwarz, ni nič drugega nego eksponent nemške politike in eksekutor nemškega »Volksrata«. pa je pa ta vlada, katere naloera je >-peševati vse koristi vsega prebi-iistva, celo nasprotnica našega kmeta in njegovega gospodarskega .»Ijšanja, o tem smo se v poslednjih [asih popolnoma prepričali.
Naš slovenski kmet se nahaja v precej    slabih    gospodarski h razme-^a h.     Razni činitelji mu niso dopu-■ali, da bi se mogel tako razvijati, r bi se moral. Od zunaj se mu i pomagalo, in tako je začel misliti na   samopomoč — na zadružništvo.
- napredni kmet je dobro pojmil •omen zadružništva. Ustanovil si je • pbroj zadnip. ki vse delajo v blagor - tskega  ljudstva  ter i>ospešujejo _ -podarsko    osamosvojo  in naprezanje našega naroda. To napredno arlružništvo se je konsolidiralo ter -*anovilo mogočen centralni zavod: Zvezo slovenskih zadrug: v Ljubljani«.   In ravno zadnji občni zbor te eze, ki se je vršil pretečeni četrtek, pokazal, kako se v naših naprednih rrogih smotreno dela za gospodarski *predek   naseda kmeta in malega >rtnika.    Štirideset   tisoč članov i jo zadruge, ki so včlanjene v ti /i.   Štirideset   tisoč zadružnikov n prezentira ta zveza.     Toda naša i no vidi tega, noče videti tega temveč direktno ignorira to zvezo, ie zastopnica 40.000 zadružnikov. Vemo, da imajo uradniki na Blei-veisovi cesti vedno preveč časa — da vzlic temu se vladi ni poljubilo, <la bi poslala svojega zastopnika na velevažno gos]>odarsko zborova-Siti toliko takta ni imela, da bi opravičila,    kakor je to storilo ško c. kr. namestništvo. S tem je ada tudi pokazala, da je strankarska, da podpira razpor v našem darstvu — udeležila se je nam-nega zbora »Zadružne Zveze«, ne mislimo, da dela vlada to •r<ia    iz    ljubezni do klerikalnecra ta.  Vlada hoče in tudi podpira vsak razpor v slovenskem narodu, in naj^ibodi    politični ali gospodarski. In to iz edinega vzroka, ker hoče kot /.»stopnica vsenemške   misli jrospo-r-ko oslabiti slovenski živelj. Toda naša vlada ne nasprotuj*4 ^amo naprednemu zadružništvu, uničuje ga* Letošnja bilanca »Zveze slo-
venskih zadrug« izkazuje 6637 K 83 vin. izgube. To izgubo ima zveza vsled vladne krivde. Zveza je namreč ob času znane i>omožne akeije vsled obvestila vlade nakupila večje množine sena. Vlada je pa svojo dano besedo snedla ter izročila dobavo drugim činiteljem. Tako je ostala »Zveza slovenskih zadrug« na cedilu ter imela zgoraj omenjeno izgubo.
Jlovensfto in nemao src-tinješoijtvo no slovenskem ozemlju.
V poslanski zbornici je dne 15. .i unija gra^ki poslanec HoK.uaii-YA\ ilenhoi* trdil, da na slovenskem ozemlju propada število nemških srednjih šol in nemškega srednješolskega učiteljstva, nasprotno pa da rapidno narašča slovensko srednješolci vo. Nas bi samo veselilo, če bi to bila resnica, toda podatki, ki jih bomo sjHulaj navedli, pričajo glasno, da je resnica ravno nasprotje tega, kar je trdil Honnan-Wellenhof.
Oglejmo si samo razvoj srednjo-sol>tva na <lovenskem ozemlju v dobi dveh desetletij.
Leta 1^90. >o bile na slovenskem ozemlju iu sicer:
a) na Kranjskem - dvojezični gimnaziji, 1 dvojezična spodnja gimnazija. 1 nemška spodnja ^rimmizija in 1 nemška realka s 35 slovenskimi in *?3 nemškimi definitivnimi. oziroma provizoričnimi močmi ter 13 slovenskimi    in 1 nemškim suplentom;
b) na Primorskem 2 nemški gimnaziji. 1 spodnja nemška gimnazija in 2 nemški realki s 13 slovenskimi in 35 nemškimi def initivnimi, oziroma provizoričnimi močmi ter 3 slovenskimi in 8 nemškimi suy ienti;
c\ na Spodnjem Štajerskem 2 nemški gimnaziji, 1 nemška spodnja gimnazija in 1 nemška realka s 15 slovenskimi in 29 nemškimi defini-tivnimi, oziroma provizoričnimi močmi ter 3 slovenskimi in 1 nemškim suplentom.
Leta 1900 mi bile na slovenskem ozemlju:
a t na Kranjskem 4 dvojezične gimnazije, 1 nemška spodnja gimna-zi.ia in 1 nemška realka z 51 lov« skimi in "2A nemškimi definitivnim!, oziroma provizoričnimi močmi ter lo slovenskimi in 3 nemškimi sup-lenti:
b) na Primorskem 3 nemš e gimnazije in 2 nemški realki z 11 slovenskimi  in f>4 nemškimi  def ini-
tivnimi, oziroma provizoričnimi ter 6 slovenskimi in b' nemškimi su-plenti;
c) na   Spodnjem Štajerskem 3
nemške gimnazije, 1 samostojni dvojezični oddelek celjske gimnazije in 1 nemška realka z 1H slovenskimi in 37 nemškimi def initivnimi, oziroma provizoričnimi učnimi močmi ter 4 slovenskimi in 2 nemškima suplen-toma.
Leta 1910 so na istem ozemlju:
a) na Kranjskem 4 dvojezične gimnazije, 2 nemški gimnaziji, 1 dvojezična realka in 1 nemška realka s 73 slovenskimi in 32 nemškimi def initivnimi, oziroma provizoričnimi močmi ter 40 slovenskimi in 4 nemškimi suplenti;
b) na Primorskem 3 nemške gimnazije in 3 nemške realke s 14 slovenskimi in 70 nemškimi def initivnimi, oziroma pro\ izoričniini močmi ter 1 l slovenskimi in 12 nemškimi suplenti:
c) na Spodnjem Štajerskem 3 nemške gimnazije, 1 samostojni dvojezični oddelek celjske gimnazije in 1 nemška realka z 19 slovenskimi in 41 nemškimi definitivnimi, oziroma provizoričnimi močmi ter 4 slovenskimi in 4 nemškimi suplenti.
Slovenci torej na svojem ozemlju nimamo nobene slovenske c. kr. srednje šole, dvojezični zavodi imajo pretežno nemški značaj in imajo notranje in zunanje Uradov a nje nemško. na maloštevilnih nemških zavodih se vsled mnoihee slovenskih dijakov poučuje v spodnjih razredih slovenščina i u verouk v slovenščini. Neme* so si pa priborili poleg že obstoječih mnogoštevilnih nemških Šol s pomočjo slovenske neznačajno-sti v zadnjih letih leno število novih, čisto nemških srednjih šol v slovenskem ozemlju.
Število nemških profesorjev na slovenskem ozemlju neverjetno močno narašča, v slovenskem srednješol-stvu se pa neverjetno močno množi število suplentov zaradi tega, ker se j'h kljub večjezični usposobljenosti na nemških zavodih proti avstrijskemu državljanskemu pravu ne nastavlja, potrebna slovenska mesta se pa ne razpisujejo. — Tako je gospodine Hof man-We!lenhof! Zakaj jad i kujete pri polni skledi, da ste lačni in zatirani? Polne nemške sklede nam s tem ne boste prikrili!
Jlouon jre no don!
Še pred desetimi leti so bili Slo vani v političnem življenju v Avstriji količina, ki jo je vlada le red-
ko kedaj uvažavala, danes so Slovani v parlamentu faktor, s katerim mora vlada resno računati, ako hoče, da bo državni voz gladko in neovirano lahko tekel po odkazani mu kolotečini.
Slovenci in Hrvatje, ki smo bili pred desetletji v parlamentu samo priveski nemških klubov, spominjamo tu Hohenwartov klub, in nismo mogli igrati v zboru narodov prav nobene samostojne, kamoli odločilne vlogo, smo postali v zadnjih letih iz sebe, iz svojih moči mogočen činitelj, ki si je izsilil uvaževanje v vladnih krogih ter pri moral krmarje državne ladje do spoznanja, da tn avstrijska ladjica ne more prijadrati v varno pristanišče, dokler Slovenci in Hrvatje ne sodelujejo ob barkinem krmilu, dokler se tudi narodom na slovanskem jugu ne da polna svoboda, da razpno svoja narodna jadra.
To je razvoj, to je napredek. Še pred desetletji so bili slovanski poslanci v parlamentu razbiti, razkosani. O kakem skupnem postopanju, o skupni enotni taktiki ni bilo niti govora.
Poljaki so stali popolnoma ob strani in so korakali čez drn in strn ramo ob rami z Nemci.
In danes? Čehi in Jugoslovani, združeni v »Slovanski Enoti« v mogočno bojno falango, vodijo borbo po enotnih načelih in si določajo taktiko v medsebojnem sporaztim-ljenju.
Tudi med Poljaki se je jelo polagoma svitati.
Preje zvesti oprode Nemcev in vseh vlad so se pričeli polagoma zavedati svoje sramotne vloge. Polagoma so se jeli otresati verig, ki so jih oklepale, in malo po malem se približevati ostalim bratom po krvi in jeziku.
Ta proces se je že pričel in že v svojih začetkih je rodil za slovansko stvar dobre sadove.
To se je izkazalo tudi v predvčerajšnji seji poslanske zl>orniee.
Predvčerajšnja seja parlamen-tova je pravi kažii>ot za uspešno slovansko politiko.
Se nikdar se ni v nobeni seji sklenilo toliko važnega in pomenljivega, kakor v predvčerajšnji.
Kar po vrsti so bili sprejeti predlogi dalekosežnega pomena, ki so 1 lili stavljeni že neštetokrat, a so bili vsikdar preje odklonjeni.
Rekli bi, da so se godili pravi čudeži.
Tako je bil sprejet predlog, naj se sistem izi rajo mesta stenograf o v za nenemške   govore v parlamentu.
Neštetokrat so Čehi že stavili ta predlog, a vedno je bil odklonjen. V četrtek je bil sprejet!
Takisto je bil sprejet predlog, naj se razsodbe državnega in upravnega sodišča izdajajo v jeziku, v katerem je bila vložena tožba, oziroma pritožba.
Zbornica je nadalje sprejela cir. Kramare v predlog, naj se pri bodočem ljudskem štetju uvažuje narodnost, ne pa zgolj občeval ni jezik.
Znano je, da so slovanski poslanci to zahtevo stavili v zadnjem desetletju že neštetokrat v parla*-mentu, a vedno brez uspeha.
Nadalje je zbornica odobrila Mastalkov predlog, ki poziva nauč-nega ministra, naj se pri nastavljanju uradnikov v centrali ozira na vse narodnosti.
Ta predlog bi bil še pred leti z absolutno gotovostjo propadel, včeraj pa je dobil zase večino.
Posebno važna za nas Slovenec pa sta zadnja dva sprejeta predloga ki jih je stavil poslanec dr. Ploj.
Prvi predlog zahteva, naj izdaji* najvišje sodišče vse razsodbe v pravnih zadevah, o katerih se je v prvi instanci razpravljalo slovenski, v slovenskem jeziku, drugi resolueij-ski predlog pa terja, nai se v okolici mariborski ustanovi državna obrtna šola s slovenskim učnim jezikom.
Ta dva predloga, ki bi bila sicer5 izzvala med nemškimi strankami us jI jute jši odpor, sta bila v četrte!: brez vsakega prerekovanja v zbornici sprejeta z razmeroma veliko večino.
Da, gode se čudeži. Zdi se, da Nemci popuščajo v odporu proti slovanskim zahtevam, ker vidijo, da stopa na dan Slovan in da ni veo moči preprečiti zmagonosni njegov pohod.__
Poglavje o umetnBKi
VJSOll.
Razstava »prostoročnih« risarij v tukajšnjem c. kr. učiteljišču je zbudila mnogo zanimanja in to z vso pravico. Minuli so časi, ko je bilo risanje za dijake najdolgočasnejsi predmet in mnogokrat pravo strašilo. Moderne učne metode so napravile iz tega predmeta to, kar bi moral že davno biti: sedanje risanje ima nalogo vzgajati k umetnosti.
Bil sem pred kratkim v neki trgovini papirja. Za menoj je -»stopil £ os pod ter si dal pokazati zbirko razglednic. Izbral si je kolorirano fotografijo dveh zaljubljencev.   »On« v
LISTEK.
Pavla.
Zasmejala se je prešerno pom-lad po vsej moji duši, ko sem te zagledal in v tvojih očeh sem brai, da i občutila takrat tudi ti svež poljub
Lade.
Kako naglo, kako nehote se je v>e to primerilo! V opoldanskem solncu se je topila dolina, ki sem jo ugledan* prvikrat tisti dan. Bela ce->ta, stokrat zavijužena s klanca, se J< tesno oprijemala strme rebri. Go->o se klicale kukavice in čisto v 'inu je šuštela voda v ozki, skopi, z Grmovjem zagrnjeni strugi. Po tisti Mi cesti sem romal s pomlajeno du-:o, neutrudnih korakov sem našel mesto in tebe, Pavla. Nisva govorila tfliko, kolikor sva občutila, menda sploh tega ne, kar sta se pogovarjali "ajini duši. In naposled je bila tudi 1'rijaznost najinega slovesa čL/o v>akdanja laž.
Pavla, morda sem se preveč '*melil, ko sem ti vzel za spomin ro-'^c s tvojim monogramom. Ali ne ^'trneri: vzel sem ga, ker se mi je zahotelo v tisti uri, imeti od tebe spo-<&in. Saj bi ti vzel rajši kaj drugega,
toda v tisti naglici ni bilo nič tako napriliki.
In tako sem prinesel tisti robec domov. Na mizi leži zdaj zganjen in v robu se ponaša rdeč monogram »P. B.«
Danes se dolgočasi zunaj oblačno nebo, cvetje d remije po drevju in po gredah in zeleno polje je usnulo že opoldne. Ne gane se v njem detelja in ne zove prepelica; škrjanec se je stisnil h gruči v razoru in si ne upa dahniti. Moja duša pa ni trudna, ne zaspana. Nemoteno se poigravajo v tem mrtvem miru moji pogledi s tvojim monogramom na robu. Živo slika fantazija tvoje fine, drobne, mehke prstke, kako so previdno preti kal i tod rdečo nit, vidim tvoje lepe, modre oči, kako so sladko sijale tisto uro in je z njimi lahno utripalo srce in so podrhtevale v slasti tvoje lahkokrile misli.
Tako te vidim, Pavla, srečno, mlado in brhko, kakor tisti dan, ko sva se tako nepričakovano prvič srečala. Lepa si bila, vieoka in vitka kakor jelka v dragi, tvoje oči — dve jasni zvezdi, tvoja lička — dva rdeča, razposajena plamena, tvoji ustni — dve mavrici in tvoje grudi — dva bol m a, vskipela ob pestri pomladni zori . . .
Pa zakaj si uprla vame tisto uro svoj pekoč pogled ? — Sama si kriva, če sem ti vzel robec za spomin
in če sem s toploto tvojega pogleda vriskal po srebrni cesti v mesečini. Zelene poljane sem klical, da so se zaspane ozirale za mano, belo drevje sem v zdrami jal vrh rebri, da je pošumevalo oplašeuo in v grmovju sem budil črne kose, da so me spraševali, kje sem se napil ljubezni! Jaz se pa nisem ozrl in nisem odgovarjal, naprej sem stopal brezskrbno in sem smelo vriskal v polnoč po serpentinah gori v brezkončni klanec*. In še danes ne vem, kako sem potem   pravzaprav priromal domov.
Vsa si se potopila v mojo dušo. Pavla. Ali si torej ti tisti ženski ke-rubim, ki sem ga tako dolgo iskal po neizmernih potih? In če si ti, zakaj sem govoril s tabo samo par vsakdanjih besed, zakaj ti nisem imel prilike povedati storijo, ki jo, je hranila zate moja duša! Ločila sva se in bog-ve, če se še kdaj srečava . . . Brez poljuba, brez objema sva se poslovila, vse tako naglo, kakor sva se nepričakovano in nehote našla.
Rad bi znal, Pavla, ali si tudi ti tako iskala mene, ali sva naletela kar tako slučajno drug na drugega .. . Vame ae je uaulo zdaj cisto novo, prej nepoznano življenje, vae prepleteno pomladnih sanj in pesmi. — O, prav tebe sem iskal na svojih potih, pa
toliko skrbi in bolesti? Ali bo mor da trdnejša zato najina ljubezen? Da bi bila!
A kdo ve, če se nisem grdo preslepil ob tvojih očeh? — Morda je moj cilj zavit še v brezdanjo daljo; skozi tebe je šla moja pot, pa sem se opijanil pri tebi, žejen potnik v obcestni krčmi in sem zaspal pijan v tvoji duši, dokler se ne iztreznim . . .
Izpusti me, krasna zapeljivka, če še ni končana moja pot, da pridem še za dne, kamor mi je odločeno. Izpusti me in ne jemlji mojih moči! — Drug potnik bo prišel za mano in se bo vstavil pri tebi, ker bo dovršena pred tvojim pragom njegova pot. Pa mu postelji mehko postelj in da ga ne bo zeblo, ga odeni s toplo odejo ... pa ga upijani s sojem svojih oči in vso noč boš srkala njegov mozeg, do jutra ga boš zibala na svojih grud i h s smehom. In ko se bo prebudil ob zori, okrepčaj ga, pa ga popelji v zeleno polje roko v roki, kjer valovi ves dan žito in podrhteva detelja. In ko bo prišel večer, ga boi spet upijanila in ga prižela na svoje alabastrovo telo . . . Toda mene izpusti Pavla, če še ni končana moja pot. Solnce se še ni vspelo vrh neba in ni že poldan; za dne bom še lahko na svojem cilju. Vrnil ti bom robec in vse, kar sem ti vzel še z njim, samo pokaži mi duri, da zagledam belo cesto, ki jo še nisem prehodil.. •
Nameril bi korake vstran, toda tvoje oči se mi zde tako dobre znanke. Čimbolj se potapljam vanje ob slovesu, tembolj jih poznam — poznam jih, kolikor daleč in kolikor globoko vidim vanje. Tam prav zadaj, tam prav doli se zdi skrita duša davnih stoletij . . . prav do zenice sega njeno pestro življenje in diha mehko v svet. Pavla, ali se nisva tako videla že kdaj pred davnimi veki, kakor poje Riickert: »LTnd abermals nach funfhundert Jahren will ich de8selbigen Weges fahren.« Ali kakor pravi Spinoza: »Sentimus, ex-perimurque, nos aeternos esse . . .« Morda sva bila tiste čase dva svobodna metulja, preletajoča pisane loke, pa sva se izgubila na bregu in sva se iskala stoletne veke — tvoje oči so mi dobre znanke . . . Morda sva tako romala v dveh meglicah pod visoko kupolo, pa je prišlo solnce in naju je razpršilo — tvoje oči so mi dobre znanke . . • Morda pa sva se igrala v dveh cvetih in naju je razdvojila mrka sapa — tvoje oči so mi dobre znanke . . . »Rien ne s*en va, qui ne revienne . . .«
Ah, če si ti, Pavla, prava ljubica, ne pusti me več trepetati niti minuto! Zaklenila bova trdno duri in brez konca bova uživala naslado ljubezni, izgubljene v davnih dneh in spet najdene . ..
Vilke Mazi
57
»lmmiku im lepo polikmni obleki, »ona« s presladkim nasmehom je sedela kraj njega.   Nespretna roka je
poslikala obleko z rdečo in zeleno barvo. Poleg te razglednice je ležala stran potisnjena reprodukcija neke umetniško naslikane zimske pokrajine .. . Temu se nisem ravno Čudil, a čudil sem se, da jc prodajalka rekla odhajajočemu »hvala, gospod doktor« !
Ali je to mogoče? sem se prašal.
'Akademično izobražen človek in brez trohice umetniškega okusa? Kmalu sem se domislil, da je to popolnoma naravno. Saj naše srednje šole ne nudijo nikake prilike, da bi se človek tudi umetniško izobrazil. Spominjam se še dobro, kako je naš profesor iz zgodovine, da bi mogel dovršiti svoj »pensuui«, vedno, ko smo prišli do kulturnohistoričnib mest, rekel: to je malo tiskano, to kar prečrtajte. Res, bilo je z malimi črkami tiskano, a vendar, mislim, da bi bilo-bolje, ako bi se bili naučili kdo je bil Velasquez ali Rembrandt, in zakaj sta to bila velika slikarja, nego ako smo morali znati naštevati nemške kurfirste in kralje.
In vendar, zgodo vinar mi bo rekel, da ima premalo časa, da bi rabil več tedenskih učnih ur, ako bi hotel kaj drugega predavati, nego politično zgodovino. Prav ima. Saj tudi ne bi vedel o drugem govoriti! Dajte umetniško vzgojo v roke strokovnjakom in prihodnja generacija bo z vse večjim zanimanjem posečala naše umetniške razstave.
V informacijo slavnega čitatelj-stva še sledeče: Naučno ministrstvo je izdalo v preteklem šolskem letu naredbo, ]>o kateri se ima uvesti v vseh gimnazijah obligatno risanje. Po letošnji novi naredbi naj bi bilo tega pouka ]X> 2 uri na teden. Ta čas naj se porabi tudi za predavanja o zgodovini umetnosti.
Res, mnogo to ni, 2 uri na teden, a tem žalostnejše za zavoda kakor ste ljubljanski gimnaziji (posebno druga ima krasuo dvorano za risanje), da nimata še obligatnega risali ja. Naj nihče ne misli da je krivda pri ministrstvu. Vzrok temu je le naš slavni šolski svet, ki ne priporoča dotičnih sklepov naših profesorskih zborov. Svetujemo tedaj onim luž. profesorjem, ki se zanimajo zato — in mislim da so v tem vsi edini — da pri sklepnih konferencah nanovo zahtevajo uvedbo obligatorič-nepra risanja na ljubljanskih gimnazijah. S tem bodo za povzdigo slovenske kulture napravil] gotovo več, nego ee nauče svoje dijake nemške vladarje naštevati od spredaj ali od zadaj. Prof. Sneherju pa naše najtoplejše priznanje. —e—
načrt novega neženskega 3akona.
Dr. Alojzij K o k a 1 j. XIII.
Kot nadaljno kažnjivo dejanje zoper telesno varnost pa navaja nacrt hudobno ogreženje telesne varnosti. Tega kaznjivega dejanja se pa oni okrivi, ki iz hudobnosti provzro-či za drugega kako nevarnost za življenje, telo ali zdravje. To kažnjivo dejanje se pa kaznuje z lahko ječo od 4 tednov do 3 let. Ako se je pa zagrešilo to kažnjivo dejanje pod posebno nevarnimi okolnostmi, j>otem se pa kazen zviša na težko ječo od 1 do 5 let ali pa na lahko ječo od 3 mese-i ev do 5 let.
Ogroženja telesne varnosti iz nemarnosti se okrivi oni, kdor provzro-či iz nemarnosti nevarnost za življenje, telo ali zdravje. To kažnjivo dejanje s*- kaznuje z lahko ječo ali zaporom od o mesecev ali pa z denarno kaznijo do HKMJ K. Ako se j(- pa to dejanje izvršilo pod posebno nevarnimi okolnostmi ali če je kdo iz nemarnosti provzročil težko telesno poškodbo ali težko okvaro na zdravju, potem so ga pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 3 dni do 6 mesecev ali pa z denarno kaznijo od 20 K do 2000 K. — Kdor pa provzroči telesno poškodbo h trajnimi posledicami, kakor so izguba jezika, vida, posluha ali zmožnosti do zaploditve, pokaže-nje itd. ali če provzroči celo smrt, se ga pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 2 tednov do 2 let. V poslednjih treh slučajih se pa sme poleg zaporne kazni izreči tudi denarna kazen do 5000 K.
Nadaljno kažnjivo dejanje je prekoračenje pravice do strahovanja. Tega kaznjivega dejanja se pa oni okrivi, kdor pri izvršitvi svoje pravice do strahovanja oškoduje iz nemarnosti strahovanca na telesu ali zdravju. Kazen za to kažnjivo dejanje je zapor do 3 mesecev ali pa denarna kazen do 1000 K. — Ako je pa poškodba malenkostna in če ni nobene nevarnosti za strahovanca. potem pa lahko sodišče opusti kaznovanje. Opustitev kazni je pa sploh le tedaj dopustna, ako se je storilca prvikrat obsodilo radi prekoračenja pravice do strahovanja. To določilo o opustitvi kazni se nam zdi pravič-
no in ......lino. Ako je pa taboprekoračenje pravice de stiaksraajs rodilo težko jjuikinlsn, petem ee fen*
storilca tako kaznovati, kakor ee kaznujejo kažnjiva  dajanja ogvoie-
nja telesne varnosti ki nemsrnosti.
Kot poelednje kažnjivo dejanje zoper telesno varnost pa navaja nacrt opustitev pomoči. Tega kaznjive-gm dejanja ee pa oni okrivi, ki ne reši drugega iz oči vidne smrtne nevarnosti ali ki pri taki priliki ne pokliče tuje pomoči za rešitev, čeprav bi bil to lahko in brez nevarnosti storil. To kažnjivo dejanje se kaznuje z lahko ječo ali zaporom do 4 tednov ali z denarno kaznijo do 300 K tedaj, ako je pomoči potrebni podlegel nevarnosti. Strožjo kazen in sicer lahko ječo ali zapor do 6 mesecev je pa tedaj izreči, ako je bil storilec vsled svojega poklica, radi pripadnosti k rodbini ponesrečenca ali radi drugega ]>osebnega razmerja obvezan skrbeti in brigati se za ponesrečenca. S tem poslednjim kažnjivim dejanjem pa završuje načrt tudi svoje poglavje o kažnjivih dejanjih zoper telesno varnost.
Kažnjiva dejanja zoper osebno < prostost.
V svojem 23. poglavju pa obravnava načrt o kažnjivih dejanjih zoper osebno prostost. Kot taka kažnjiva dejanja pa navaja načrt oropan je prostosti« opustitev ovadbe pri upravičenem zaprtju, odpeljavo ženske osebe proti njeni volji, človeški rop, goljufivo nabiranje za tujo vojsko, suženjstvo, izsiljevanje, grožnjo, kršenje hišne pravice, kršenje hišnega miru in samovlastno zdravljenje.
Kaznjivega dejanja oropanja prostosti se pa oni okrivi, kdor drugega prime, zapre ali na kak drug način ovira na njegovi osebni pro-stosti. K a zen za to kažnjivo dejanje je lahka ječa ali zapor od 2 tednov do 2 let. Ako je pa oropan je prostosti presegalo dobo enega tedna, ali ako je storilce storil svoje dejanje v namenu, da bi oropanko prisilil k izvrševanju obrtne nečistosti, potem ga je pa kaznovati s teško ječo od 1 do 5 let ali pa. z lahko ječo od 3 mesecev do 5 let. Ako je pa oropan je p ros t ost i trajalo nad 3 mesece, ali ako je bilo dejanje tako izvršeno, da je bilo za oropanca združeno s posebnimi mukami, potem se pa kaznuje to dejanje s teško ali lahko ječo od euega do 10 let.
Kaznjivega dejanja opustitve ovadbe pri upravičenem zaprtju se pa okrivi oni, ki ne napravi nemudoma ovadbe na javno oblast tedaj, kadar je v izvrševanju pravice do sil o bran a, ali sicer v zaščito osebe ali imetja koga zaprl. To kažnjivo dejanje se pa kaznuje z zaporom do šestih tednov ali pa z denarno globo do 500 K.
Kažnjivo dejanje odpeljave ženske osebe proti njeni volji se pa z ozirom na namen odpeljave lahko zagreši v dvojnem oziru, bodisi v svrho sklepa zakona, l>odisi v svrho izvenzakonskega spolnega občevanja. Predpogoj v obeh >lučajih je pa, da se mora ž«*nsko osebo odpeljati s >ilo, z grožnjo s silo, ali pa z zvijačo. Ako se je odpel java uprizorila v to svrho, da se sklene zakon, potem je storilca kaznovati z lahko j^čo od 3 mesecev* do 5 let. Storilca se pa preganja le na podlagi pooblastila s strani odpeljane ženske osebe. Ako je pa storilec ali njegov naročnik odpeljano žensko že poročil, potem je pa kazenski pogon Je tedaj dopusten, čese je zakon izrekel nevelja\ ni m.Od-j>eljanki pa pristoja pravici do pooblastila tudi tedaj, če še ni doi>ol-nila svojega 18. leta. V drugem slučaju, če se je namreč žensko odpeljalo v svrho izvenzakonskega spolnega občevanja, se pa kaznuje storilca s teško ječo od enega do pet let, ali pa z lahko ječo od f> mesecev do 5 let. V obeh slučajih se pa poleg tega sme obsoditi storilca še v denarno globo do 20.000 K.
Naslednji dve kažnjivi dejanji sta pa človeški rop in goljufivo nabiranje za tujo vojsko in sta ustanovljeni pred vsem iz vojaških ozirov, kar izhaja jasno iz besedila obeh kažnjivih dejanj. Kaznjivega dejanja človeškega ropa se pa okrivi oni, ki drugega s silo, grožnjo s silo ali z zvijačo izroči tuji državi ali spravi v tujo vojaško ali pomorsko službo. Storilca je pa kaznovati s teško ječo od 2 do 15 let. Kažnjivo dejanje goljufivega nabiranja za tujo vojsko pa zagreši oni, ki drngega s tem pridobi za tujo vojaško službo, da obudi v njem zmoto ali da izkoristi že obstoječo zmoto. Kazen za to kažnjivo dejanje je pa teška ječa od 1 do 5 let, ali pa lahka ječa od 6 mesecev do 5 let. Poleg teh kazni se pa lahko izreče tudi denarno kazen do 15.000 K. Za obe te dve kažnjivi dejanji je torej postavljena jako občutna in zelo stroga kazen, kar dokazuje, da živimo v vojaški državi, ki zna vojnike koristi vedno in povsod varovati.
Kažnjivo dejanje suženjstva se pa kaznuje s teško ječo od 2 do 15 let. To kažnjivo dejanje je pa tedaj podano, ako je kdo »pravil drugega
»■■■■ji, ee mmmml pri kupeijah a smmji, aH pa pri podjetjih, ki služijo ti zvrni, kakor končno tudi oni, ki ravna i dragim kot e sužnjem.
Kanajivo dejanje msllovaaja je pa tedaj podano, ako kdo dela druge* mu silo, ali če grozi njemu blizu sto? ječi osebi s silo v namenu, da bi ga s tem prisilil h kakemu takemu dejanju, trpljenju ali opustitvi, h katerim ni obvezan. To kažnjivo dejanje se pa kaznuje z lahko ječo ali zaporom od dveh tednov do dveh let. Ako pa hoče storilec ta namen doseči s tem, da grozi drugemu, ali kaki njemu blizu stoječi osebi s krivično škodo na prostosti, časti ali imetju, potem je tudi kriv kaznjivega dejanja izsiljevanja in se ga kaznuje z lahko ječo ali zaporom od 1 tedna do 1 leta, ali pa z denarno globo od 50 do 4000 K. Pri tem kaznjivem dejanju je pa posebno zanimiva določba, da je moči to kažnjivo dejanje kaznovati tudi z denarno globo. Po doslej veljavnem kazenskem zakonu je bilo namreč izsiljevanje hudodelstvo in kot tako kažnjivo le s teško ječo.
Ako pa kdo komu grozi s silo, ali pa s krivično škodo na prostosti, časti ali imetju pod takimi okolnostmi, da je grožnja sposobna obuditi resen strah, potem je pa storilec zakrivil kažnjivo dejanje grožnje in se ga kaznuje z lahko ječo ali zaporom do f> mesecev, ali pa z denarno globo do 2000 K. Pri tem prvem določilu kaznjivega dejanja grožnje je zopet to zanimivo, da je načrt proti sedaj veljavnemu kazenskemu zakonu ustanovil kot dopustno tudi denarno kazen. Ako je pa storilec spravil ogroženca v nepokoj, ali v mukotrpno stanje, potem ga je pa kaznovati z lahko ječo od 2 tednov7 do 2 let. Najzanimivejše določilo pri tem kaznjivem dejanju je pa pač to, da se sme storilca preganjati le s pritrdi-lom ogroženca tedaj, če je bilo dejanje izvršeno v rodbinskem razmerju. To pritrdilo se pa tudi lahko prekliče. To novo določilo se nam zdi umestno in pravično, ker se je doslej le prepogost okra t dogodilo, da sc je iz malih in brezpomembnih prepire-kov v rodbinskih krogih ustvarjalo potem v sodni dvorani zločine nevarne grožnje, ker ogroženci doslej niso imeli pravice, da bi ustavili kazenski pogon s tem, da prekliče jo svojo ovadbo, katero so vložili v prvi razburjenosti. To pa je po načrtu sedaj omogočeno.
Pri ti priliki moramo nekoliko ožigosati tudi dosledno sedanjo prakso pri zločinih nevarne grožnje. Doslej namreč zadostuje v hipni razburjenosti, osobito v taki razburjenosti, ki je bila posledica preveč za-vžite pijače, ali sploh vsaka nepremišljeno izrečena grožnja, da spravi storilca na zatožno klop in v ječo tedaj, ako je ogroženec izjavil, da je obudila grožnja v njem strah in nepokoj. Ogroženci so pa doslej le preradi na vprašanja preiskovalnh sodnikov, če so se grožnje kaj zbali, odgovarjali pritrdilno, ker so videli, da tak pritrdilen odgovor prija vpraša-jočemu sodniku. Take pritrdilne odgovore se je pa slišalo posebno pogosto tudi iz ust javnih varnostnih organov, kakor orožnikov in policijskih stražnikov, dasi je tak odgovor kaj malo pristoja 1 službenemu dostojanstvu vprašanega javnega varnostnega organa, čigar prva naloga je vendar, da zapostavlja je svojo osebno varnost, skrbi za varnost tujih oseb in tujega imetja.
Po našem prepričanju bomo tedaj, ako postane načrt zakon, ravno z ozirom na zgoraj navedeno novo določbo o preklicu pooblastila veliko manj čuli o takih razpravah, katerih predmet bi bilo kažnjivo dejanje grožnje. __
Jesenlfte novice.
Širokoustni »Slovenec« kar ne more prenehati z zabavljanjem čez naprednjake in tako rešuje od klerikalcev zavrženo slovensko stvar na Jesenicah. Pravijo, da se bore za »sveto vero«, a to delovanje za sveto stvar« bo ubilo sleherni slovenski ži-velj na Jesenicah.
Marsikdo se bo morda vprašal, v čem obstoji ta »sveta vera« jeseniških brezdomovincev. Temu ni težko odgovoriti. Jeseniški klerikalci lažejo v svojih nečednih listih, da je groza, jeseniški čuki se pretepavajo iu popivajo po največjih beznicah cele noči in nadlegujejo poštene žene in dekleta, Marijine device imajo pa toliko »žegna«, da naše babice jedva zmagujejo svoj posel in kakor smo čuli, hodijo še iz sosednjih krajev na obisk k raznim hčerkam,onim,ki tako bogoskr unsko zlorabljajo ime Marijino. To mislijo, naši pročastiti, da bo rešilo Jesenice nemške povodnjil
Mi pa verne le tolike, da se bo vsak pošten človek, ki le količkaj re-flektuje še na svojo čast, s studom obrnil od takih ljudi m pomilova! one zaslepljence, ki so ie pošteni, a iz neuka in gluposti trobijo v njihov.
reg. Vsak pošten Slovenec bo preklel to korumpirano družbo, ki tako hrezdoinov msko raadira sAoTvsnsnrs) stvar in skupnost na Jeseničan. Od duhovnikov, ljudje, ne pričakujte ničesar dobrega, ker neodkritosrčnosti so vajeni kakor berač mraza.
Nadi Nemei m nemčnrčki so postali zopet malo predrzni. Nemške goske is Save, posebno frajle iz nemške poneumnevalnice, sleherni dan pri vsakem vlaku izzivajo s celimi snopi modriža na prsih. Uboge reve, kako se motite, če mislite s tem koaa jeziti, vsakdo se vam le smeje in vas pomiluje. Radovedni smo, kdaj imajo te nemške in nemčurske frajle šolo?
Tudi našim nemčurskim c. kr. železniškim uradnikom iz srca privoščimo veselje z modrižem in jim želimo, da bi jim rastel kar namesto las, saj plevela imajo že itak mnogo v glavi. Nam je vseeno, kaj delajo v zasebnem življenju, to si pa odločno prepovemo — capito g. Ječinenek! — da bi v službi imeli cele otepe plavic za kapo, potem pa naj bo že »rojen« Nemec Dolžan, znan kot ljubitelj redu ali žveplenkonoži »Sudlander« Cauciggg ali od abstinence zabuhli Kovač ali največji turner Kunst, ali celo nežna f raj lica Luknian. Pa kaj hočemo, ko ima postajenačelnikova soproga, kadar jo pripelje g. Ječmi-nek na peron, toliko plavic, da se ji kar obleka trga. Gospod Ječminek e tuiti quanti, c. kr. izzivači, pomnite dobro, da od izzivanja pa do odgovora je sicer kratka, a dobro markirana pot!!
Slavno c. kr. železniško ravnateljstvo v Trstu nima pravega imena, ampak edin primeren naslov za njega bi bil: »e. kr. železniški Volksrat
na jugu.      Pa o tem prihodnjič!
Junaki so pa vsi ti naši udje čast i tega »Edel volka«. Če pa kaj pride, utaje vse, kakor taji veliki Slovan Pongratz, da ni bil še nikdar Slovenec — e pardon — nemčur!
Parlament.
Seja poslanske zbornice. — Tretje branje proračuna. — Poročili dravinjskega odseka o oddaji javnih del in o malih stanovanjih. — Nujni predlog o tkalcih. — Interpelacije-— Zmaga opozicije. V začetku včerajšnje seje je vložil poslanec Demšar predlog glede gradnje železnice v Idrijo in Sv. Lucijo.
Nato se sprejme proračun v tretjem branju.
Sledita dve poročili draginjske-ga odseka. Poslanec Sehafer (nemški soc. demokrat) poroča o oddaji javnih del. Govornik izvaja, da je dra-ginjski odsek doslej mogel izvršiti le majhen del svojih nalog. Izdelal je dva predloga, in sicer glede oddaje javnih del in glede malih stanovanj. Govornik pravi, da draginjo prav posebno občutijo delavci. Brezposelni delavci se izseljujejo iz Avstrije, kamor se večinoma pač ne bodo več povrnili. In tja, kjer so bili prej nemški. delavci, se naseljujejo tuji. Nemci bi morali skrbeti, da se nemško delavstvo ne izseljuje. Referent toplo priporoča takojšnjo oddajo državnih javnih del. Med raznimi nasveti draginjskega odseka je posebno važen nasvet glede zavarovanja proti brezposelnosti. O tem vprašanju pa je treba zbrati še obširen materijal.
Nato referira namesto referenta poslanca dr. Grossa, načelnik draginjskega odseka posl. Hribar o malih stanovanjih. Govornik v svojem izbornem referatu izvaja, da ima predloženi predlog namen, podpirati občine in druge korporacije v preskrbo vanju malih stanovanj za delavstvo. Z letnimi šestimi milijoni kron naj se ustvari zaklad, ki bi predvsem jamčil za obrestovanje in posojila. Predlog bo gotovo dal inicijativo za ustanavljanje novih stav-binskih družb. — Poslanec Hribar je žel za svoj temeljiti referat mnogo priznanja, razni poslanci so mu čestitali, med njimi poslanec dr. Ren-ner v imenu socialnih demokratov. — Posl. Neumann (soc. demokrat) se pritožuje nad premajhno skrbjo Avstrije glede malih stanovanj.
Sledi razprava o nujnem predlogu posl. Lisega glede tkalcev na Češkem. Po govorih generalnih govornikov se predlogu prizna nujnost in se nato predlog tudi v meritornem oziru soglasno sprejme.
Več poslancev je vložilo interpelacije, med drugimi poslanec Bian-kini glede postopanja avstrijskega Llovda proti mestu Korčuli in proti popotnikom. — Isti poslanec inter-pelira glede nekega domobranskega vojaka, edinega sina revne vdove, ki je na vojaških vajah umrl. Vdovo je vojaško poveljstvo tirjalo za 7 K za krsto in križ z grožnjo eksekucije, če bi ne plačala. Interpelant vpraša do* mobranskega ministra, kako opravi* čuje ta nezaslišani čin in če je pri volji, dovoliti ubogi vdovi, ki je is« ganila edinega sina, primerno držav«
no podporo. — Dalje mterpelira slanec Biankini  glede železniški zvez % Dalmacijo. — Posl. Stransk interpelira glede avtomobilske nad lege. — Posl. Choo urgira razprav
0 svojem predlogu glede kartelov, \ je bil izročen narodno - gospodarske mu odseku. — Načelnik odseka, posl Ellenbogen pravi, da ima poročilo tem predlogu poslanec dr. Krek.
Pred sklepom seje predla j> predsednik prihodnjo sejo za ponede ljek 4. julija popoldne. — Posl. Seit predlaga prihodnjo sejo za petek do poldne. Za ta predlog je glasovah 160 poslancev, proti pa samo 13:, Predlog opozicije je bil torej sprejet
V včerajšnji seji so se izvršil< tudi nadomestne volitve v proračun ski odsek, ker so nekateri poslanci i odseka izstopili. V odsek so bili n novo izvoljeni posl. Ellenbogen, Le wicki, Hrasky in Tomašek.
Socialni demokrat je.
Poročali smo že, da so pri glas vanju o predlogu posl. Staneka, na, da dunajskim češkim   šolam »Ko. menskega« država 100.000 K podpo re, glasovali češki socialni demo k rat je za, nemški pa proti predlogu Organ čeških socialnih demokratov »Pravo lidu«, piše z ozirom   na t glasovanje   med   drugim sledeče »Glasovali smo drug proti druge mu. V zgodovini avstrijske sociahv demokracije   bo ta dan ostal vediv zapisan.    Glasovali smo drug prot: drugeuu, češki soc. demokratje prot: nemškim in narobe. Stali smo drug proti drugemu pred očmi avstrijsko, ga proletarijata, pred očmi intern,i-cionalcev celega sveta. Češka social-na demokracija ni   mogla ravnat: drugače in svoje stališče bomo znali pred volilci braniti. Včerajšnje glaJ sovanje ne pomeni nič drugega, kr I veliko in teško krizo, ki jo prodelavai socialna demokracija vseh narodnoj sti v Avstriji.« [
Vozno preuredim „SlouenskejD Honda".
Redki so v Avstriji časopisi, ki izhajajo po dvakrat na dan. Na Dunaju jih je več, saj je pa Dunaj ne samo milijonsko mesto, nego tudi središče vse države, koder se stakajo vse niti javnega življenja cele monarhije, kjer je takorekoč v nekaterih rokah usoda vseh dežel in vseh narodov. Izven Dunaja izhaja le kaj malo listov dnevno po dvakrat.
Zaupajoč v zavednost narodne* ga občinstva in v zvestobo svojih so mišljenikov, se je »Narodna tiskalna« odločila, izdajati »Slovenski Narod« po dvakrat na dan, tako, da bol večerni list kot glavni list kritičnega in informativnega, jutranji list pal po večini informativnega značaja.
V svrho, da bo mogel »Slovenski Narod« prinašati najboljše informacije in najhitreje, si je uredništvo I preskrbelo posebne poročevalce v raznih mestih, tako da ima sedaj cel štab korespondentov in vrhu tega je ustanovilo na Dunaju, kot središču države, posebno redakcijsko ekspozi« turo, katere predstojnik bo gospod doktor Albert Kramer.
»Slovenski Narod« bo edini ju* goslovanski list, ki bo imel na Dunaju lastno ekspozituro svoje redakcije in lastnega reprezentanta in poročevalca. Gospod dr. Albert Kramer je verziran, spreten žurnali>t, ki je odlično sodeloval že pri različnih slovenskih časopisih. Doslej >o vsi slovenski časopisi imeli za poročevalce koro samo češke žurualisto. ki so slovenskim listom le bolj mimo grede oskrbovali poročila, a so imeli dostikrat težave, ker naših razmeri niso poznali. V osebi gosp. dr. Alberta Kramerja bo imel sedaj »Sloven-J ski Narod« na Dunaju Slovenca zal zastopnika, ki pozna natančno vse naše razmere in potrebe in bo torej veliko uspešneje in tudi v dosti večjem obsegu oskrbo val poročanje za naš list.
Dana so torej jamstva, da bo imel »Slovenski Narod« najboljša poročila o vseh važnejših dogodkih, in sicer poročila, ki bodo urejevana po potrebah in koristih slovenskega naroda, s čimer bo občinstvu gotovo najbolje ustreženo in bo to tudi slovenski stvari sploh na korist.
Apeliramo torej na slovensko javnost, naj nas s mnogoštevilnim naročanjem ter inseriranjem podpre.
Da bomo mogli pravočasno v* potrebno ukreniti, naj izvolijo stari in novi naročniki čimprej poslati naročnino.
Jutranji list bo veljal:
V Ljubljani za celo leto 12 K za pol leta 6 K, za četrt leta 3 K, za en mesec 1 K 10 Tin.
Po pošti pošiljan bo veljal ju* tranji list za vso Avstro-Ogrsko: za eelo leto 18 K, za pol leta 9 K, za četrt leta 4 K 00 Tin., za en mesec
1 K 00 vin.
Za inozemstvo bo veljal 28 K za eelo let*
Dne 3. julija 1.1. praznuje veleza-tjužna naša šolska ^Družba sv. Cirila in Metoda" svojo 25-letnico.
Ta dan prispo v Ljubljano rodo-ubi iz vseh pokrajin nase slovenske domovine; zastopani bodo po odpo-lanstvih pa tudi drugi slovanski
narodi.
Glede na to, da je „Družba sv.
[irila in Metoda44 v 25 letih svojega ibstanka izvršila ogromno prosvetno in kulturno delo, zdi se mi, da je naša dolžnost, pokazati jej, kako emo to njeno delovanje ceniti in ako iskreno smo jej udani.
Zato sem naroči!, da se ta dan sa mestna poslopja okrase z zastavami; od Vaše narodne zavednosti, čč. someščanje, pa pričakujem, da boste sledili izgledu cestne občine.
V Ljubljani, dne 8. junija 1910.
Zupan:
Ivan Hribar 1. r.
Dnevne vesti.
— Baron Hicnerth proti slovenskim docenturam v Pragi? »Narodni
Listy« poročajo z Dunaja,   da se je ninistrski predsednik baron Bienenh v konferenci s slovenskimi posianei .     • slovenskih vseučiliških zahtev izrazil, da ne more dovoliti, da bi se na češkem vseučilišču v Pragi ustanovile stolice za slovenske doeente in r zategadelj ne.   ker je zakonito inločeno, da je učni jezik na tej univerzi izključno češki.   —   Ne vemo, koliko resnice je na tej vesti, mi jo - ležimo,   a odgovornost zanjo pre-LŠeamo   praškim   »Narodnim Listom*.
— Volitve v načelstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Bliža se glavna -knpščina družbe sv. Cirila in Meto-
Spričo --ilne in nad vse sramotne nje. ki so jo začeli klerikalci zoper šolsko družbo,    boteč ji izpod-lakniti tla in podkopali zasiomho v a rodu, da hi jo oslabili in ji podvezah vire dohodkov, so volitve v na-flstvo posebne važnosti.    Zakaj za-nan hi bilo prikrivati,    da je usoda ;>redvsem    odvisna od načel-v a. kakor je pač pri vsakem društvu, nitev in nadaljni    razvoj Ciril Metodove družbe je pri sedanjih raz-;i in z ozirom na počen janje klene le naloga nego tudi čast-i dolžnost narodnonapredne stran-p. Zaradi ■       -e nam zdi potrebno društvu v korist, da bi se še pred ^>lit\ijo odločilni   krog-; pomenili, m*£a bodo kandidirali v načelstvo.
-7- Klerikalne limaniee za obrt-uke.   Za sredo,   dne   29. junija so ili    klerikalci    deželni obrtni shod. To se pravi: kot firmo so pora-ili deželni odbor, a ta jim služi saru da bi s to firmo premotili obrt-ake. saj vedo. da bi jih sicer še toli-'» ne prišlo, da i i bil foglovž v -Ro-•lelskem  domu« poln. Na posebno .deležbo klerikalci itak ne računajo, aroma   je   menda   niti ne marajo, vorana v »Rokodelskem   domu« ne adostuje      niti    za najskromnejŠe ■•^•rovanje, kaj še za shod. na kate--'•m naj bodo zastopani   obrtniki iz *de dežele.   Za shod je določen na-lerinji spored:    1. delovanje novo-*.■.novljcnega    Zavoda za pospešeni je obrti«; 2. namen in pomen »de->inega   obrtnega sveta«;   3. inalo->rtni kredit; 4. organizacija obrtnega stana;   5. vajensko vprašanje; 6. ičajnosti.   —   Značilno je, da na ■jruuju ni imenovan noben poro-'pvalee. Če bi imeli klerikalci ljudi, • teh vprašanjih kaj razumejo, hi trotovo imenoma navedli, saj pri-» ljudje veliko raje   na shod, če :najo v osebi poročevalcev takore-• jamstvo, da bodo slišali kaj pa-'•tnega in premišljenega, ne samo . čvekanja,   kakor   navadno na frikalnih  prireditvah. Maloobrtni r f]jt ~ organizacija obrtnega stanu — vajensko vprašanje — to so za-ve,   s katerimi   se že najbistrejše -'-ave ubijajo pol stoletja, ne da bi ;li ta vprašanja rešili,   na »deželam obrtnem shodu« pa bodo o njih ročali ljudje, ki se jih ne upajo na ?ramu imenovati. Najbrž se boje, a hi se vsa Slovenija smejala in bi * klerikalni kimovčki ne marali na ^od priti. Ali bo mar o obrtnih stva*
rak puntal mantam Jare, ki )* ai-cer v det. odbora referent na obrtne stvari, pa vendar še pojma nima o vseh teh stvareh.   Ali mar Ignacij
Žitnik, ki so se mu ljudje se vselej muzali, kadar se je lotil takih strokovnih stvari. Edino o poglavju »maloobrtni kredit« bi mogli klerikalci kaj povedati, zakaj to vedo po bogatih skušnjah v »Vzajemnem podpornem društvu«, kako se malega obrtnika zakonito pravilno iz kože dene.
+ Resna beseda. Dolgo časa že opazujemo divjo gonjo nemških železniških uradnikov in »Volksrata« proti slovenskim železniškim uradnikom. In izvedeli smo, da so uvedli ti pritepenci cel sistem, odriniti svoje slovenske kolege iz službe in si tako zagotoviti brezskrbno bodočnost in pomagati materi Germaniji na slovanskem jugu do zmage. Tiho delovanje jim ne zadostuje vec, kar javno v listih so začeli komandirati c. kr. direkcijo državnih železnic, ki je žalibog slepo orodje v rokah »Volksrata«. Pri tem denuncirajo na levo in desno, kakor so to zmožni edinole Nemci. Konstatiramo tukaj, da so pričeli denuncirati Nemci. Tudi mi nismo ostali leni. Informirali smo se, a izvedeli naravnost gorostasne stvari. Čudimo se predrznosti teh puhlih glav, da ima joči cele škafe masla na glavi, hodijo na solnce. Kdor ima le količkaj prilike naj se malo zanima za te slavne sinove Ger-manije, povemo, da toliko smeti še nismo našli kmalu v kaki človeški družbi. Verjamemo, da so tem ljudem pridni, zmožni in trezni slovenski uradniki na potu. Jezi jih, da so slovenski uradniki le uradniki, katerim je služba sveta in da daleko nad-kriljujejo svoje nemške kolege; za to je treba, da se zakrije nemška nezmožnost z denuneijacijo proti slovenski pridnosti. Slovenec .}<- tisti, ki molči in dela, toda če se ga le ne pusti pri miru. tedaj vzdigne tudi on svojo pest in kamor pade. tam tudi nekaj zaleže. Povemo na tem mestu slovesno, da je nam te gonje dovolj. Igrali ste se z vetrom, želi boste vihar. Od zdaj naprej ne pardoniramo nobenega več. Tudi mi se bodem o zavzeli za svoje uradnike, vračali vse napade, če pridejo pri tem tudi marsikateri v disciplinarno preiskavo, naj svet izve. da je tržaška direkcija re fugi um peceatorum tistih nemških uradnikov, katerih pri nemških direkcijah rabiti niso mogli. Nemci so jih zapodili, nam pa naj bi komandirali. Ne, nikdar! Slovenskih aspirantov fe ne sprejme, ker to zahteva »Volksrat«, za to sprejemajo Nemce iz drugih direkcij, katere komaj čakajo, da se znebijo smeti. I>ovolj je postaj na Tirolskem in Štajerskem. katere so varjene kakor nalašč za te ljudi. Zckrj jih vsiljujete ravno Slovencem ' Slovenska zemlja Slovencem, zapomnite si pa. da >o tudi J menice na Slovenskem. Roke proč, ostndne-ŽL V>ili!i ste nam boj. sprejmemo ga. Da bod emo zmacrali Slovenci je jro-tovo. da bode ostalo na bojišču par visokih glav!
+ V nedeljo je sklical prof. Jare shod v Šmihelu pri Novem mestu. SJmd je bil skrajno zaupen, kakor se je bralo v vabilnih pismih in obravnavalo se je o jako važni in nujni zn-devi. Katera je ta važna zadeva, ni nikaka tajnost več. Saj vemo, da iro-spodu s Kamna zadostuje, če ima dvakrat postlano; tretje ležišče bo odstopil mlajšemu gosp. Jarcu. Da bo ta legel na varno, bo za občino Smihel - Stopiče že preskrbljeno, saj je znano, koliko samostojne bes*-de ima ljudstvo v tej obširni občini ki tp jc 70 tudi začela zavedati teške sužnjosti in že skušala otresti jarem, pri odločitvi za županski stolec ali poslansko mesto. Ljudstvu tu ni treba za vse to skrbeti, to opravijo brez njegovega delovanja, vkljub njegovim grožnjam in proti njegovi volji že drugi, ki imajo vajeti in bič v ro-knh, ki bi jim ga lahko iztrgalo ljudstvo iz rok in krepko pokazalo svojim oblastnim zatiralcem, da ni ustvarjeno samo za tlako. Sicer pa so se že pokazali znaki svet likanja letos pri občinskih volitvah in upati je, da enkrat izbruhne ljudska nevolja z uspehi na dan.
-h Klerikalni »Slovenec« grdi »Sokole«. V torkovi številki piše »Slovenec« v odstavku: »Sokolska predrznost in njene poslediee« sledeče: V nedeljo teden so »Sokoli« na Ledini pretepli nekega mladeniča, ki je prišel na veselico obiskat svojega brata »Sokola«, ki ga je prosil, naj pride na razgovor. Mladenič se je mirno obnašal, ker pa so »Sokoli« vedeli, da je mladenič naš pristaš, je bil »Sokolom« to zadosten povod za dejanski napad na mirnega mladeniča. Taka je v dejanju sokolska kultura itd. — Iz krogov sokolske žnpe »Ljubljana I.« pa zrno izvedeli sledečo vest, ki nima namena osebnega maščevanja, pač namen samoobrambe in obrambe dostojanstva in časti sokolske kulture in čistote sokolske organizacije: Pred dvema mesecama, nekega deževnega ponedeljka pono-
či ob pol 11. js kini gosp. L Pno, redakciji »Slovenca« prav blizu stoječa oaena, kateri je pravična narava utianila na desno lice vidno znamenje nevidnih notranjih lastnosti — po zunanjih odznakih in notranji vzgojenosti zvest pristaš »orlovske« organizacije, večletni odbornik kršč. socialne zveze, — v luži pred stanovanjem šolskega sluge na Ledini v pijanem stanju absolutne nezavednosti — na hrbtu, trdi klobuk alkoho-love žrtve par metrov od glave. Od telovadbe idoča dva »Sokola« spoznata pristaša orlovske organizacije in obrekljivega »Slovenca«, dvigneta ga in spremita reveža domov, vzlic malokulturnim in naravnost surovini opazkam. Tako se je izkazala v dejanju sokolska kultura. To sta pripravljena izpričati br. Svetlin in Tepek. — Nadalje prosimo poročevalca »Slovenca«, da navede ime tepenega pristaša »Slovenca«, oziroma orlovske organizacije in po možnosti imena onih, ki so tepli, potem bomo pa nadaljevali poglavje o sokolski kulturi. Natolcevati, obreko-vati in lagati je lahko, dokazovati pa težje, če pogleda poštenjak v oči strankarskemu nestrpnežu in sestavno gojeni časopisni podlosti.
-f- Državnozborske volitve na Štajerskem. Le dober teden je še do odločitve o usodi bivšega Ježovniko-vega mandata. Obe stranki razvijate izredno živahno agitacijo. Vendar se pa agitacija neodvisne kmečke stranke niti primerjati ne da z agitacijo klerikalne stranke. Dočim morejo neodvisni kmetje delati za svojega kandidata Kaca samo potom svojega časopisja in potom nedeljskih shodov, so dela za klerikalnega kandidata Verstovška še vse z izdatnejšimi sredstvi. Sicer pa razvijajo klerikalci tudi po časopisju mnogo hujšo agitacijo, nego neodvisna stranka. Klerikalci groze po svojih listih, psujejo, obrekujejo, zasmehujejo naprednega kandidata, slikajo ga kot največjo ničlo, dočim prikazujejo svojega kandidata kot bitje, ki ima na sebi vse najboljše lastnosti. Klerikalcem je vseeno, kako pridobe svojemu kandidatu mandat, glavno jim je, da mu ga sploh pridobe. Sredstev klerikalec nikdar ne izbira. Čim bolj lažnjivo, čim bolj podlo, tem ljubše mu je. Klerikalni kandidat pa ima še vse drugačno pomoč. Bivšemu svobodornislecu Ver-stovškn se je udinjala cela četa avto-riziranih agitatorjev, ki dannadan agitira za svojega izvolienca s hudičem in bogom, z nebom in peklom. Od hiše do In še. od va*»i do vasi gredo črni agitatorji. Bil bi največji čudež, ako bi taka agitacija ne imela zaželjeneera uspeha. Vendar kljub vsem lažem, obljubam in obrekova-njem, kljub hudiču in peklu ni go-1ovo. da bi zmagali klerikalci. To menda uvidevajo sami, kajti čim bolj se bliža dan volitve, tembolj postajajo nervozni in — smešni. Tako ža-lostno-smešne ficnire gotovo še ni igral med Slovenci noben kandidat, kakor jo igra nekdaj svobodomiselni profesor Verstovšok. Pobožnemu ljudstvu je ireba nasuti peska v oči in zato je duhovščina prisilila svojega kandidata, da mora hoditi od cerkve do cerkve in ondi na glas mo-1iti. Poteklo nedeljo je prišel jiohož-ui nrofo-or 7>rosit botra za mandat v Bočno. Ko je mož prišel v cerkev, se je ponižno poškropil, napravil križ ter klecnil z obema norrama. Postavil so io na zelo viden kraj ter za če! na glas moliti: »Oče naš, kateri si v nebesih . . .« Ko je prišel cerkovnik s pn<ieo. je Verstovšok segel v žep, prijel komad za 20 v prav za rob, tako da je denar lahko vsakdo videl, ter ga počasi spustil v pušico! Ko so kmetic pozneje izvedeli, da je ta pobožni mo/ tisti gospod, ki bi bil rad za poslanca, so začudenja kar zijali. Tako visok, učen gospod, pa tako pobožen in svet! . . . Kako je že klical nekdo na ustanovnem zborovanju v Slov. Straže«? »Ven s hinavci . . .!« Ja, ljubi bože, če bi se to zgodilo, potem pa klerikalne stranke ni več! — S takimi sredstvi delajo klerikalci. Ni hudič, da hi ne zmagali!
+ Cf»lje in okolica. Celjski mest-noobčinski urad je torej Sokolom prepovedal prikazati se v Celje v društveni obleki. Ako bi prišli v okolici ti Slovence pobijajoči ljudje do večine v občinskem odboru, ravne lo bi se v okolici prav tako turško s Slovenci, kakor v mestu. &e v okolici bi Sokoli ne smeli nastopati v kroju in frankfnrtarice bi vihiale na občinskih hišah. To bi pa bilo vendar vsem okoličanom preveč, zato naj spoštujejo okoličani sami sebe in se pokažejo pri volitvah kot možje, ki hočejo sami gospodariti na svoji zemlji. Večkrat so celjski Nemci očitali voditeljem Slovencev, da ti ustvarjajo nasprotje med Nemci in Slovenci. No, prepoved Sokolom je vnovič prejasno pokazala, da celjski Nemci Slovencem ne puste nikakršnega prostega nastopa in da si s tem sami čisto naravnost nakopa vajo sovraštvo pri Slovencih, ker so njim tako smrtno sovražni. Spominjamo se tumarske in sokolske slavnosti, kateri ste ta nedavno isti dam vršili
v TTi aalainali na Moravnkam, Id ima
35.000 prebivaloov, (Mahrisch-Weias-kirchen), po večini nemškem mesto, popolnoma mirno. Dopoldne so imeli Nemci obhod po mestu in Cehi so jih mirno gledali, popoldne pa so Cehi imeli obhod, ne da bi jih Nemci motili. Tako bi lahko bilo tudi pri nas, ako bi c. kr. oblasti krepko pa vestno čuvale enakopravnost, nestrpnost, kakor pri celjskih Nemcih pa zaduševale v pričetku. Glede občinskih volitev v okolici pravijo celjski Nemci, da hočejo odtrgati okoliški občini svet med Koprivnico, državno cesto in Velenjsko železnico zato, da napravijo cesto iz celjske Vrtne ulice v Gaberje, ki pa ni potrebna, ker prometu zadostuje državna cesta. To so celjski Nemci s tem sami potrdili, da so Vrtno ulico pri Negrijevi hiši napravili tako ozko, da si dva voza tam ne moreta izogniti. Cesta iz Vrtne ulice v Gaberje bi potrebovala trd in deloma visok podzidek, bila bi torej prav draga. Ker ni potrebna, bili bi stroški za njo — potrata. Ako bi bila ta cesta potrebna, napravila bi jo že bila okoliška občina, kakor je druge ceste v Gaberjah. Pač pa je za Celje nujna potreba, da se odpre na strani Savinjske doline cesta čez Graben in po Karolinini ulici, ker tesna Ro-tovška ulica ne zadostuje prometu od vzhoda in severa proti zahodu, tesna Gledališka ulica, kjer se vozovi ne morejo izogibati, pa ni pripravna. Te črtice naj dopolniti pomagajo sliko nemškega slabega gospodarstva v Celju.
-r Nemška šola v Sevnici. Nemški »Sehulverein« vzdržuje v Sevnici ljudsko šolo za slovenske otroke. Letos je vodstvo »Schulvereina« prosilo deželni šolski svet štajerski, naj bi dežela prevzela nemško šolo v svojo oskrbo. Ker pa vodstvo ni moglo izkazati nikakih učencev, ker nemških otrok v Sevnici sploh ni, Slovenci so pa vendar toliko zavedni, da ne pošiljajo svojih otrok v nemško šolo, je moral deželni šolski svet prošnjo odkloniti. Kad tega sicer ni storil, da bi pa šolo vzdrževala dežela — radi učitelja, tega tudi štajerski deželni šolski svet ni mogel potrditi.
-j- Resnica s Koroškega. Piše se nam iz Celovca: »Slovenec«, list slovenskih duhovnikov, se je zopet enkrat imenitno zlagal. Piše namreč: »Zadnji »Korošec« se veseli, da so pri zadnjih občinskih volitvah v Se-lah nemškutarji zelo napredovali.« Da slovenska javnost vidi, kaka nesramna laž je to, hočemo navesti besede »Korošca«. Ta list se bavi v nekem poročilu z izidom občinskih volitev v Selah ter trdi, da je izid teh volitev grozna blamaža za Brejčevo klerikalno politiko na Koroškem. Potem pa nadaljuje: »Kakor je stvar za naše koroške voditelje grenka, tako žalostna je za slovensko stvar in vsakemu narodnjaku da misliti.« — Obenem trdi tudi duhovni poročevalec »Slovenca«, da so pristaši »Korošca« v Selah volili z nem-škutarijo. Tudi to je grda laž. Ako pa »Slovenec« noče vtakniti tega očitanja, potem pa naj imenuje z imenom le enega pristaša »Korošca«, ki je volil z nemškutarijo. Laž ima vedno kratke noge. zapomnite si to tudi vi, g. Smodej! Sicer pa z lažmi nikdar ne bodete prikrili, kako grozovito da škoduje koroškim Slovencem klerikalna Brejčeva hujska-rija. Ali ne vidite, da celo nekdanji odborniki političnega društva z ogorčenjem zapuščajo vaše vrste, ne ker so postali nemškutarji, ampak ker hočejo imeti narodno politiko, ne pa klerikalno.
-(- 2e zopet bojkot. V Celovcu je te dni izšla brošura »Deutsche und deutschfreundliehe Gaststatten in Siidosterreieh«. V brošuri se propagira najhujši bojkot slovenskih gostilničarjev, vendar kljub temu ni uvidela državna oblast potrebe, da bi konfiscirala brošuro. Ce slovenski list zapiše: »I. I. je nemški trgovec«, že pride državni pravdnik in konfiscira list — radi bojkota. Če pa Nemci pozivajo k bojkotu slovenskih trgovcev, gostilničarjev itd. in z imenom priporočajo svoje ljudi, v nasprotju s slovenskimi konkurenti, tedaj je pa vse v redu. Ali so res kazenski paragrafi samo za Slovane*
-•- Iz easniškega sveta. Pred kratkim smo poročali, da se ustanovi v Trstu s pomočjo vlade nov italijanski dnevnik, da je tiskarna že določena itd. Danes lahko poročamo, da se bo novi dnevnik imenoval »La lu-ce« (»Lui«) in da bo imel krščansko socialno smer. Poleg vlade ima torej tudi »Pius - Verein« svoje prste vmes, kar je že razvidno iz tega, da so se že razni dunajski monsignorji in drugi taki gospodje potikali tu po rasnih tiskarnah in iskali uredniškega in drugega osobja. Kdaj začne list izhajati, še ni gotovo. Vsekako pa je pri celi stvari značilno, da vlada in »PiuB-Verein« delata tu roka v roko in obenem najboljši dokaz za to, da aa klerikalci naravnost plačani na svajo vladno politiko. — S tolikim krapom ustanovljena italijanska narodna delavska organizacija se občutno krha, Pagnini se je pad nekoli-
ko zmotil, ko je mislil, da ko vso drlo v njegov tabor. Ispočetka je pao kazalo tako, a sčasoma pa je stvar začela pešati, dasiravno ima Pagnini za seboj magistrat in vse, kar italijansko čuti. Toda samo simpatije brez cvenka ne izdajo dosti; znano pa je, da ga ni večjega skopuha, kakor je tržaški Italijan, in Pagnini je dobival pač le cele kupe lepih besed, ne pa drobiža in zato je tudi njegov list »L'Azione« s svojo četrtkovo številko mirno v gospodu zaspal. Bog mu daj večni mir in pokoj, in tc tembolj, ker je bilo pogrebcev tudi že silno malo. Pač ne bo dolgo, da bo lavno tako tudi zaspala vsa Pagni-nijeva organizacija, prosrula »Came-ra di lavoro«. No, škoda tudi te ne bo!
Iz dunajske krščansko - socialne stranke. V dunajskem občinskem svetu vladajo prav take razmere, kakor v našem deželnem zboru. So pa tudi tu in tam najbližji sorodniki gospodarji. Razmere v dunajskem občinskem svetu je prav drastično opisal kršč. - socialni občinski svetnik dunajski, Fogl, ko se je poslavljal od okrajnega zastopstva II. dunajskega okraja. Rekel je: »Ce se pride v kršč. - socialni klub magistrata, je ravno tako, kakor če se pride z Dunaja v puščavo. Tam so tako zmedene razmere, da že danes na vem, koliko časa ostanem v njem. Klika obstoja; deset do dvanajst gospodov napravi vse!«
-f- Borba med svetno duhovščino in frančiškani. V Bosni se vodi izredno zanimiva borba: med svetno in samostansko duhovščino. Svetna duhovščina zastopa načelo mednarodnega klerikalizma, frančiškani pa, na katerih strani stoji pretežna večina naroda vseh slojev, princip narodnosti. Pri nedavno tega končanih deželnozborskih volitvah je na vsi črti podlegla klerikalna duhovniška organizacija, zmagali pa so zmerno napredni in narodni elementi, ki so jih podpirali tudi frančiškani. Borba med omenjenima strujama pa tudi po končanih deželnozborskih volitvah ni prenehala, marveč ce nadaljuje tudi v saboru. In da je ta borba načelna in ne sloni morda samo na trenotnem nesporazumijenju, dokazuje dejstvo, da vlože poslanci »Hrvatske narodne zajednice«, stranke, ki jo podpirajo frančiškani, predlog v saboru, naj se svetni duhovniki polagoma v celi deželi nadomestijo s frančiškani, naj se vse imetje posvetne duhovščine zapleni in naj se odpravi kongrua. — To je brez dvoma radikalen predlog, ki bi delal čast najzagrizenejšim liberalcem. Ta predlog pa vlože poslanci, ki izrecno naglašajo, da so verni katoliki, poslanci, ki so bili izvoljeni s pomočjo katoliških redovnikov-frančiškanov. Vzemimo, da bi sličen predlog stavili v kranjskem deželnem zboru napredni poslanci. Kakšen krik in vik bi nastal po klerikalnem časopisju, kričali bi, da so naprednjaki najmanj framasoni, ako že ne anarhisti, in predlog sam bi proglašali kot naravnost naperjen proti sveti katoliški cerkvi. V Bosni pa predlagajo konfiskacijo cerkvenega imetja in odpravo duhovniških plač katoliški redovniki sami! Ali ni to nadvse interesantno? Najinteresantneje pa jo to, da o vsi tej stvari naši slovenski klerikalni listi molče kakor grob. Ali se boje povedati, da 60 med naj-vernejšimi katoliškimi duhovniki možje, ki se zavzemajo za konfiskacijo cerkvenega premoženja in za odpravo duhovniških plač?!
+ Dosledno slovenski. Slovenski denarni zavodi in zasebniki, ki imajo zvezo s »K. k. priv. Bank. und Wechselstuben-Aktien - Gesellsehaft »Mercur« na Dunaju« se opozarjajo na to, da naj odslej s tem zavodom dopisujejo izključno v slovenščini, ker ima »Mercur« slovenščine popolnoma zmožnega uradnika-Ljubljan-čana in ker se s tem lahko še kakemu Slovencu pripomore do kruha.
+ Iz deželnega odbora. Ker je v. deželnem dvorcu premalo prostora za deželne urade, vzame se v najem drugo nadstropje v Pogratzovi hiši, kjer bo posloval oddelek stavbnega urada. — Josip Pire in Andrej Golob postala sta deželna praktikanta. Sin odličnega deželnega uradnika je pa propadel. — V zdravstveni zastop v Višnji gori se pokliče Matevž P e r m e , župan v Leskovcu. — Gradba cerkniškega vodovoda se odda I. Lončariču za 330.898 K. — Gradbo ceste Tacen - Šmartno - Ška-ručina dobi ravnoisti podjetnik za 28.000 K.
— Neumne govorice. Po Ljubljani krožijo govorice, da je mestna policija prouzročila ukaz deželne vlade, da sokolska sprevoda ne smeta mimo kazine. Resnica je pa ravno nasprotna. Vlada je hotela »Sokolom« sploh prepovedati vstop na ves Kongresni trg in le mestna policija je izposlovala, da se to ni zgodilo v polnem obsegu, nego da so mogli iti »Sokoli« po Wolfovih ulicah in če* Kongresni trg.
— V proslavo lOlctnega obstanka svoje trgovino, ki jo je pričel 1 19. leti, daruje g. Fran Iglic« trgovao
436384
podpornemu društvu »Domavlna« 10 K, »Društva slovenskih časnikar, jev« 10 K, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« 10 K, »Narodni delavski oraanisaeiji« 10 K, akademične-iiui ferialnemu društvu »Presveta« 10 K, pevskemu društvu »Slavec« 10 K in trgovskemu društvu »Merkur« IH K. V nabiralniku v njegovi trgovini se je nabralo za »Družbo sv. Cirila in Metoda« 18 kron. Vse te zneske je izročil g. jubilar upravni-štvu našega lista. Čestitajoč mu ob jubileju, izrekamo rodoljubnemu darovatelju zahvalo v imenu obdarova-nih društev.
— Korno poveljstvo v Ljubljani. Listi poročajo, da so poročila o ustanovitvi novega kornega poveljtsva v Ljubljani, oziroma Celovcu, popolnoma neresnična.
— Zdravnikom, ki potujejo v Sofijo, dovolila jc uprava srbskih železnic na prošnjo slovenskega narodnega odbora pri vožnjih cenah redukcijo sedemdeset odstotkov, kot legitimacija služi članska izkaznica. Zdravniki, ki se niso mogli več obrniti na osrednji odbor v Sofiji, dobe člansko izkaznico tudi pri predsedniku slovenskega odbora dr. Demeter Bleiweis-Trsten i ške mu.
— Za ponesrečene Srbe so poslali: Fran Kraškovie. Ljubljana, l K, Berjak Fran, trgovec, Ljubljana, 5 K, Šober Viktor, trgovec, Ljubljana, r> K. Neimenovan, Škofja Loka, 2 K, Ivan Špoljarič, trgovski zastopnik, Ljubljana, 1 K, Ivan Klun, posestnik. Ribnica 5 K. Karel Seu-nig, trgovec 10 K, L. Schwcntnei\ knjigotržec, 5 K, Ivan Nal>ernik, e. kr. sodTii svetnik in posestnik, 50 kron, vsi v Ljubljani.
— Povodom patrocinija v trnovski mestni župni cerkvi se bo jutri med glavno dopoldansko službo božjo streljalo na Gradu.
Tiskarski škrat. V včerajšnji številki nam je v poročilo o obenem /boru »Zveze slovenskih zadrug« izpadla cela vrsta. Pred Na kratko označi zvezno delovanje . . . (10. vrsta od zdolej, 1. kolonah ima stati: Ravnatelj dr. Žerjav poroča v imenu načelstva:
Srebrno poroko je prasneva] dne 22. t. m. g. župan Anton Vilfan na Jezici. Za napredek svoje lepe občine, v vsakem oziru neumorno delavnemu možu kličemo tudi mi: še mnogo čilih, srečnih let!
Neurje. Dne .junija, zvečer ob četrt na 7. je bila v Prese rja pri Ljubljani huda nevihta s točo. Toča. ki je napravila na polju, na sadnem drevju, zlasti na šolskem vrtu občutno škodo, ki je pobila mnogo šip v oknih, je bila debela ko drobna kurja jajca. Najstarejši ljudje ne pomnijo take toče. Padala je kakih o minut. Videti je bilo. da je bila toča daleč na okolo. Sadje, ki bi ga že itak ne bilo letos mnogo, je toča zbila z drevja. Če bi delj ča<a padala, bi bilo yse uničeno.
Iz Litije -e nam piše: Dne 22. junija je že dopoldne pihal hud veter. Zvečer ob šestih je začelo deževati, ter so plohe trajale do pol 10. ponoči z malimi presledki. Vmes je grmelo, se bliskalo in strela udarjala. Na Dobravi j<* strela udarila v bišo posestnika Tomažiča po domače Kinetča. Prišln je >kozi dimnik, oplazila gospodinjo nekoliko t>o roki, šla skozi i ežo in zadela pred hišo stoječega L'Oletnega gospodarjevega brata, Ivana, ki je nato kmalu umrl, čeravno je prišla hitro zdravniška pomoč. -— Tri drug«- osebe, ki so bile tudi v sobi, je strela omamila. Na Dol. Logu je treščilo v dva kozolca posestnika Herda jsa.
Neni.sk utarija v Mirni na Dolenj-keiu. Piše se nam: Večkrat smo že poročali o predrznosti takajinjeajn nemškutarstva. Toda ne pomaga nič. Slučaj pa, ki se je sedaj zgodil, prebega res vse meje. »One 23. junija je prišel gosp. Mullev, c. kr. sod. svet. v pokoju z Vrhnike na svoj grad v Mirno. Ob tej priliki so mu postavili Flatschet in njegova nemčurska kompanija slavolok z napisom: . Wiilkommen.« — Vprašamo, kako dolgo mislijo ti ljudje še izzivati. Ce se zanašajo na našo potrpežljivost, s motijo, kajti »slovenische Hunde«, kakor nas imenuje Gottfried Ma-lenschegg, znajo grizti, in še občutno. Odkar je prišel iz Krmelja dobro znani Flatschet k nam, je tudi Gott-iriedu Malenschku zrasel greben. Tujec, ki pride k nam, bo mislil, da je pred vrati Berlina. Vedno in po-~od se sliši samo blažena nemščina. No. sedaj so jih začeli tudi drugi posnemati (opice!) Drugi tako ne zahaja k njemu v gostilno kot on in — župnik. Zato se je pa Malenschegg pohvalil, češ: »Saj je vseeno, če hodijo drugi k meni v gostilno ali ne, ker bodo sedaj tako začeli farji, ki \ vaj kaj zapi je jo.« Lepo priznanje, gosp. Kocijančič! Torej, le pridno vabite kolege in jih vodite na nemško pivo, ki je veliko l>oljše kot slovansko, kakor zatrjuje sam. S tem mu pa še pomagate .vzdrževati nje-
vareinski šali v Miki. Mej. h* sta dva, is lahko kujete aihlopi, kake bosta pospeševala »Drang naek Beden«. Pa ne bo nič! Ko bo enkrat dovolj, tedaj naredimo tudi mi tako i njim, kot so njegovi nemški bratci, ki so ga nacnili is kantine. Flatsehe-tu pa svetujemo, naj le miruje, če ne bo naletel na odpor, ki se mu niti ne sanja. Kajti v Mirni živimo Slovenci in bomo in ne pustimo od par privandranih nemškutarjev kaziti slovenskega lica našemu kraju.
Is Novega mesta. V četrtek, dne 23. junija je zgorela na Trški gori pri Novem mestu precej obširna zidanica g. Frana Seidla, trgovca v Novem mestu. Ogenj je nastal vsled tega, ker so v sosednjem vinogradu, g. A. Drelseja iz Ljubljane, delavci razstreljevali kamenje za zidanje in je po nesreči odletelo nekaj tleče ne-tilne vrvice na slamnato streho. — ; Zgorelo je mnogo vinske posode in drugega orodja, spridilo se je mnogo sadja za kuhanje žganja, ki se je namakalo v sodih. Vsa škoda daleko presega vsoto 800 K, za kolikor jo bil gosp. Seidel zavarovan. Dasi so prišli takoj gasit ljudje iz bližnje okolice in učenci kmetijske šole na Grmu, ki so k sreči delali v bližnjem vinogradu, niso mogli oteti poslopja, pač pa >o rešili klet, kjer je bila v nevarnosti velika zaloga vina in zabranili nadaljno razširjenje ognja.
Zopet samomor v Kočevju. Obesil se je v Kočevju zidar Premi č. Kaj ga je do tega privedlo, še ni znano. Samomori so v zadnjem času v Kočevju kar na dnevnem redu.
Slovenska šola v Tržiču. >Pic-colo« se neznansko repenči, ker je izvedel, da Ciril-Metodova družba namerava že z novim šolskim letom otvoriti v Tržiču »Monfaleone^ na Primorskem slovensko ljudsko šolo. V Tržiču, ki je okoli in okoli obdan od Slovencev, je namreč nastanjenih mnogo slov. družin, kojih otroci morajo, ker slovenske šole ni, hoditi v italijanske ljudske šole, kjer, kakor to priznava > Piccolo«, se poitalijan-čujejo.
V potok padel je pred par dnevi v Hrastniku upokojeni rudar Kačič ter se vzlic majhni vodi utopil. Mož se ga je preveč na srkal in to mu je zakrivilo nesrečno smrt.
»Die deutseheste Stadt Oster-reichs«, namreč Nemški Gradec, se menda ne odlikuje samo po znameniti gonji proti Slovencem in sploh vsem, kar je slovenskega, odlikuje se menda tudi po dobrem znanju nemščine, kakor bi bilo že sklepati iz naslova . Toda, greš po ulici, pa čita*: »17.000 Tausend Dosen conser-ven werden um 25' des Preisess Verkauft vom Samstag an 1 Litter Dose nur 40 Heller 1 2 Litter 24 Hcll ' . 1!) Hell. von eine Conserv Fabrik selbe wird gespert doher so enorm hillig naeh nie dagevesen auf zum K a u f «. To je doslovni tekst,' opremljen z vsemi ločili, kar jih je na originalu. Mar bi gospodje pobrigali se za šole v Gradcu, ne pa za nase slovenske pokrajine.
Ponesrečil se je v Trstu včeraj ponoči f>31etni trgovec s sadjem, Josip Komar, stanujoč v ulici S. Ni-eolo št. o*J. Padel je radi kratkovidnosti v Veliki kanal ter se pri padcu težko poškodoval. Na poti v bolnišnico je umrl.
Kuga v Trstu? V četrtek zjutraj je priplul v Trst iz mesta Kobe na Japonskem Llovdov parni k »Au-stria«. Ko je prišla luška komisija, obstoječa iz kapitana Alessandrija in nadzornika dr. Kaiserja n parnik, sta jo sprejela kapitan Raieič in ladijski zdravnik dr. Negri. Kapitan Raičič je z ladijskim dnevnikom v roki pojasnil, da je ladja plula 71 dni od Kobe do Trsta, se ustavila v predpisanih pristaniščih, kjer je vkrcava-la in izkrca val a blago in potnike.Med potniki je bilo okrog .100 oseb avstrijske vojne mornarice, moštva in častnikov, ki so se izkrcali v Pulju. Dne 28. majnika je bil parnik v Bomhavu. kjer se je vkrcal neki potnik tretjega razreda, Indijec, namenjen v Karachi. Prihodnji dan sta že kapitan in zdravnik opazila, da tega l>otnika trese silna mrzlica. Zdravnik ga je dal odpraviti v ladijsko bolnico in ga natančno preiskal, ker je sumil, da ima kugo. Bolnika so takoj izolirali in ukrenili vse potrebno, da se bolezen ne prenese na druge. Dne 30. je prispela »Austria« v Karachi in prihodnji dan so bolnika izkrcali. Ladja se je temeljito desin-ficirala. Dne 1. junija je bolnik umrl in zdravniki so konstatirali kugo (pestiš bubbonica, Beulenpest). Vkrca vanje in izkrca van je se je takoj ustavilo in desinfekcija se je izvršila še temeljitejše. Ugonobili so tudi vse podgane s Clavtonovim aparatom. Dne 2. junija je odplula »Austria« iz Karachi v Adcn, kamor je prispela dne 10. t. m. in kjer se je ladja iznova desinficiraia. V Port Saidu je zdravstvena oblast konstatirala, da je na krovu vse zdravo. Od tod se je ustavila »Austria« edino le še y Puli. Glede na to poročilo je
PfiiehnU cele le«* patnike i» *»-etve in koenlnliiele se je, de je vse ■*avo. Vsled tega je parnik po dveh urah mogel prispeti k kraje v stari prosti Inki in se je moglo začeti iskrcavanje potnikov. Odredilo pa se je, da ostanejo i potniki i moštvo ter tudi skladiščni delavci, ki imajo opraviti na krovu, pet dni pod zdravniškim nadzorstvom luškega zdravstvenega urada in v to določenih zdravnikov. Pred no pa se je začelo z iskrcavanjem blaga, se je ponovila temeljita desinfekcija in so se iznova ugonobile podgane. Tako bo najbrž Trst obvarovan kuge, ako se ne prigodi izreden slučaj, da bolezen izbruhne po tolikem času in vkljub vsem tem varnostnim pripravam.
Velik naliv v Trstu. Včeraj zjutraj je bil nad Trstom med treska-njem in gromenjem velik naliv. — Okoli pol osmih zjutraj so bile pod vodo vse ulice, tako, da se po nekaterih ulicah ni moglo hoditi. Voda z grozno silo v potokih drla je po ulicah in udrla v razne prodajalne in skladišča. Tramvaj je moral v Bar-kovlje ustaviti vožnjo, ker je bilo na trgu pred južnim kolodvorom čez pol metra vode na visoko. Veliko vojaško vežbališče je izgledalo kakor jezero. Tudi Veliki trg je bil nekaj časa ves pod vodo. Letos je bil že tretjič nad Trstom tak naliv.
Sokolska slavnost na Prošeku. Jutri se vrši na Prošeku pri Trstu zlet tržaških Sokolov. Nastopil bo tržaški, vrdeljski in openski Sokol, kakor tudi odsek iz Barko vel j.
Restavrater, Slovenec se išče za zelo prometno mesto. F redile bi se na zahtevo tudi spalne sobe. Več pove in sera t.
Elektro-Radiograf »Ideal« v hotelu pri »Maliču« ima od sobote 25. junija do torka 28. junija sledeči spored: Nazaj korakajoče življenje. (Komično.) Škotski dudlač. (Drama.) Znanstveni eksperimenti s tekočim zrakom. (Zanimiv naravni posnetek.) Izlet na otok Jersev. (V barvah.) Dva preveč goreča služabnika. (Komično.) Dodatek k zadnjima 2 predstavama: Jutrovski plesovi (v barvah). Slikarjeva ljubezen. (Komedija.) Atavizem. (Drama.) Izbiranje tašče. (Kom. fantaz.) Obenem se že naprej opozarja na zanimivo odlikovano sliko prihodnjega sporeda: »Življenje Mozesa«, pri katerej bo trajala vsaka predstava skoro dve uri. Vsak torek in petek igra od 6. do JO. ure »Slov. Filharmonija«.
Najstarejše   omizje v Ljubljani.
V dobroznani gostilni pri »Belem volku« se shaja redno vsako popoldne večja družba stalnih gostov, da se pri čaši dobrega vinca porazgovo-ri o davnih minolih časih. Predvčerajšnjim je bilo zopet deset teh častitljivih mož pri mizi in jx>govor je nanesel na starost. Pri tem pa se je dognalo, da je to omizje pač najstarejše v Ljubljani, kajti skupna starost je znašala 812 let. Vsak posameznik je torej povprečno štel nekaj nad 81 let. Izmed njih je bil po eden 88, 87, 86, 85, 81 in 79 let star; dva sta štela po 80 in dva po 73 let. Naj-zanimiveje pri tem pa je, da zahaja večina teh gostov že po 30. 40 in tudi 50 let v to gostilno, iz česar se da sklepati, da se tudi pri kupici dobrega vina dočaka visoka, častitljiva starost.
Christofov oblastveno potrjeni učni zavod v Ljubljani, Sodna ulica št. 2 priredi ]>ovodom sklepa šolskega leta, v soboto, dne 0. julija t. 1. dopoldne izlet v Medvode, h kateremu se vabijo starši gojenk ter prijatelji Šolske mladine. Ta zavod je bil v preteklem šolskem letu prav dobro obiskan. Strojepisni tečaj je obiskovalo 90, stenografski tečaj 66 in tečaj za matematiko, trg. računstvo itd. 50 gojenk in gojencev. Poučevalo je 5 učnih moči. učni uspehi so prav zadovoljivi. Zavod, ki ga toplo priporočamo, preskrbuje gojen kam službo. Opozarjamo na današnji in-serat tega zavoda.
Kres na Drenikovem vrhu. Had i silnega naliva na kresni večer se je odložilo zažiganje kresa na danes zvečer. Ker je ta kres že od nekdaj priljubljen, in bo nudil dovolj zabave, bo ljubljansko občinstvo gotovo številno zastopano. Preskrbljeno bo tudi za pijačo in mrzla jedila
Pogrešan dijak. Mak so Hlebec, dijak III. razreda na II. državni gimnaziji, rojen 1. novembra 1892 v Sevnici na Štajerskem, je napravil v šoli pregrešek, zaradi katerega je bil izključen. Ko je sinoči ves potrt odšel iz stanovanja in se ni pravočasno vrnil, je šla gospodinja pogledat v sobo ter našla na misi dve pismi. Eno je bilo naslovljeno nanjo, drugo pa na starše. V pismih se poslavlja in pravi, da ga isključenje tako boli, da si bode končal življenje. Do pre-greška pravi, da ga je tirala — lakota. Njegova gospodinja je to takoj naznanila policiji, ki pa nesreeneia do sedaj še ni izsledila, niti živega, niti mrtvega. Kdor bi o pogrešane u vedel kake podatke, naj jih nemudoma naznani policiji.
«n sedeš, Včeraj popoldne je lavec Anton Belec s vpre-ienim vosom k skladišču na južnem kolodvoru po cement. Dospevši do skladišča, je pričel brez vsakega povoda zmerjati tam zaposlena železniška delavca Franceta Keržiča in Ivana Florjančiča z »barabami«. Toda to mu še ni bilo dovolj. Med zmerjanjem ju je naposled začel obmetavati še s kamenjem, in ker bombardemen-ta le ni bilo konec, sta se zapodila na* padenca v Belca in kar na lici mesta z njim obračunala. Eden mu je dal čutiti svojo pest, drugi pa je zgrabil za bičevnik in ga z njim tako nakre-sal, da so morali poklicati rešilni voz in Belca prepeljati v deželno holni-co. Belec je bil zelo okajen in kar je iskal, je sicer zasluženo dobil, vendar bode pa zadnjo besedo izreklo sodišče.
Malo nadomestilo za kresen večer. Kakor je bil kresen večer neprijeten in so švigali po nebu bliski liki jegulje, tako je bil včerajšnji dan prijazen. Cisto nebo in prijetno ozračje je privabilo na sprehode cele množice mestnega občinstva. Mesto bliskov so marsikje frčale v zrak rakete, otroci pa so lovili svetle kresnice in mesto debelih kapelj se je bleske-talo nebroj bengaličnih zvezdic in drugo. Po nekaterih hribih so plam-teli tudi veliki kresovi. Smo imeli pač le delno nadomestilo za predvčerajšnji večer.
Brez vsakega povoda je predvčerajšnjem udaril z neko reč jo po obrazu 201etni hlapec Leopold Bogataj Tlet nega gluhonemega sina svojega gospodarja, katerega je pod očesom znatno telesno poškodoval, potem pa popustil službo in neznano kam pobegnil.
Tir po Grubarjevem prekopu je
m daj napeljan do zatvornic pri Ljubljanici. Od tod bodo sedaj s strojem vozili kamenje, katero tja dova-žajo iz Podpeči s čolni, za dela po celem prekopu. Tam, kjer so se še lansko leto kopali, vozili s čolni in lovili ribe, sedaj žvižga lokomotiva.
Pes popadel je predvčerajšnjem v neki hiši na Rimski cesti pismonošo Avgusta Jerška. ko je dostavljal pisma in ga znatno poškodoval. Pregriznil mu je tudi službeno torbico. Lastnik psa je znan.
Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 40 Macedoncev. 16 Hrvatov in 1 Koče var ji. V Heb je šlo 20 Hrvatov, v Buchs 35, v Inomost 19, v Tržič 20. v Beljak pa 16.
Izgubljeno in najdeno. Sobarica Ivanka Skalar jeva je izgubila denarnico, v kateri je imela 5 K 50 v denarja. Vdova Marija Uran kar jeva je izgubila žensko ročno torbico, v ka-keri je imela do 26 K denarja. Vodja I. dekliške ljudske šole. g. Jakob Dimnik, je našel zlat uhan. Dijak Alojzij Luekmaim je našel usnjato torbico s sekiricami.
Narodnim domom!
One čestite dame, ki sodelujejo pri T i ril-Met odo vi veselici dne 3. julija in niso na čistem glede toaletnega vprašanja, so vljudno vabljene, da pridejo na sestanek, ki bo v ponedeljek, dne 27. t. m. ob 4. popoldne v damski sobi »Narodnega doma«.
Narodno obramba.
Obrambni tečaj v Ljubljani. Obrambni tečaj, ki ga priredi manjšinski odsek akad. društva »Adrije« v Pragi, se vrši dva dni pred letošnjo slavnostno skupščino C. M. družite v Ljublani v mali dvorani Nar. doma in sicer dne 1. in 2. malega srpana. I. dan (1. julija) 1. Dopoldne ob 9. a) Pangermanizem in »Drang nach Siiden«. Poroča dr. Rvbar iz Trsta, b) Ljudsko štetje, uradno in zasebno. Govori Riko Fux; 2. popoldne: c) Problem notranjega izseljevanja in priseljevanja; statistika; organizacija. Razpravlja Janko Mačkovšek, d) Organizacija naše gospodarske obrambe. Referira dr. G. Žerjav. II. dan (2. julija.) 1. dopoldne: e) Manjšinsko šolstvo. Poroča Lev Brunčko; f) Naš položaj ob narodni meji na Koroškem. Razpravlja potov, učitelj C. M. družbe Ante Beg in na Štajerskem potov, učitelj C. M. družbe Ivan Prekoršek. 2. popoldne: g) Narodni položaj na Gorenjskem in Kočevskem. Govori Ante Beg; h) Primorsko - Trst podaja Iv. M. Čok iz Trsta.
Poziv restavrater jem in gostilničarjem. Ob priliki 251etnice C. M. bo tak naval občinstva v Ljubljani, da je treba vse potrebno ukreniti, da se med drugim tudi preskrbi obed za vse posetnike veselice. Sestavil se je v to svrho poseben odsek, ki tem potom poživlja gg. restavraterje in gostilničarje, da se v ponedeljek, dne 27. t. m. od 3. do 4. popoldne oglase pri načelniku odseka, tržnem nadzorniku g. Adolfu Ribnikarjn na mestnem magistratu, kjer dobe o stvari natančnejša pojasnila.
Prostrto* I
Bedni občni zbor »Glasbene Ma.
tiče«  bo v smislu  § 7. društveni pravil   in po sklepu   odborovem J gredo, dne 13. julija ob osmih zvečd v pevski dvorani, Vegova ulica št. f TJ. nadstropje, z nastopnim dnevu id redom: 1. Nagovor predsednikov, 3 poročilo tajnikovo,   3. poročilo bi« gajnikovo   in revizorjev,   4. volite predsednika in 13 odbornikov, 5. slu čajnosti.   Društveni računi bodo 1 žali 3 dni pred občnim zborom v pj| sarni na vpogled. — Odbor »Gla-sb^ ne Matice«. !
Društveno naznanilo.
Izlet »Ljubljanskega Zvona« J Belgrad preložen. Ker se je s strarl nekaterih izletnikov izrazila želja! naj bi se radi velike veselice dražbi sv. Cirila in Metoda izlet v Belgral preložil, je odbor »Ljubljanske?! Zvona« stopil v dogovor z merodal niini krogi v Belgradu, če bi se d 1 mogel izlet vršiti en teden poznejil Dasi so bile priprave za sprejem! koncert itd. že skoraj končane, se a vendar našla pot, da se je izlet prel ložil za en teden, tako, da se izletniki odpeljejo v petek, dne 8. julija poj J dne s poštnim vlakom iz Ljubijaiiel ozir. nižje ležečih postaj. Ves ost a!« spored ostane neizpremenjen, Pal pa so se vabilu odbora »Ljubljansb! ga Zvona« odzvale ljubljanske odliil ne gospe in gospodične, na čelu jinl gospa dr. Tavčarjeva, katere se bol do izleta udeležile v večjem števili! ter s tem visoko povzdignile kulturni pomen prvega večjega izleta Slovenl cev v sosednjo slovansko državo. Tal čas se je odbor obrnil še na trgovski ministrstvo v Budimpešti, ce bi ven! dar ne bilo mogoče doseči znižanji vožnjih cen tudi od Siska do Zenn! na in nazaj. O tem vsem bodo izle:l ni ki pravočasno obveščeni. Na ta mM čin je vsakomur dana zopet prilik! udeležiti se izleta, ki bi se ga siceJ radi dopusta itd. ne mogel. Posebni so pa vabljene slovenske gospe in gol spodične, naj se izleta v velikem št*! vilu udeleže ter porabijo izrodi I ugodno priliko nekoliko pogledati po slovanskem svetu. Prijave spr.J jema prej ko slej odbor »Ljubljani skoga Zvona« ozir. predsednik drl Anton Švigelj. odvetnik v Ljubljani
Jutri v nedeljo 26. t. m. vsi ni »Tabor« narodnega delavstva k »N< I verau svetu«. To naj l»ode geslo vsei ga narodnega občinstva! Preskrbi Ijeno je za zadostno število prostori in dobro postrežbo. Zatorej vsak. kil čuti v sebi narodnost, gotovo pohivJ na »Tabor«! Pridite slovenski delavi ci in vsi drugi ki vam je pri srcu sloJ vensko narodno delavstvo, da se zol pet enkrat v družbi slovenskega de J lavca razvedrimo, ter navdušimo zal nadaljno narodno delovanje! Torejl vsi na »Tabor«.
Polževa dirka se vrši   jutri pol vodom   veselice N. D. O.   od I. HrJ gimnazijo   do     restavracije »Novi svet<:. Opozarjamo tudi, da se keg-l 1 janje na dobitke jutri cel dan natis-l ljuje; zaključi   se   ob 11. zvečer obl razdelitvi dobitkov. Vabimo kegljal če in somišljenike, da se pridno leže kegljanja!   Sploh naj hod* 26. junija posvečen slovenskem^ rodnemu delavstvu povodom »n ra«. — Kolesarji, ki se udeleže po-j zeve dirke, naj pridejo s svojimi k^ lesi jutri ob 3. popoldne v urad N. D. I O. Dirka s« prične ob pol 4.
Veselica na otoku Hribarjevega! gaja. Na to veselico, ki jo, kakor sir-l omenili včeraj,   priredi Politično i J prosvetno društvo za Krakovo in Tr-I novo poleg kopališča Kolezija v sre-l do na praznik   sv. Petra   in Pavlal pride med drugimi redkostmi   t in! I p o v o d n j i mož, pol človeka poli ribe.   O tej prikazni v uašem mestni že dolgo ni bilo nič slišati, le najsta-l rejši ljudje pomnijo   njegove divj-j pohode tam okoli Cojzove ceste, kj^l si je nekoč izbral prešerno nevesto zal ljubico in izginil potem z njo v tem I nih valovih Ljubljanice.   Od takrat ni bilo nič čuti o njem. Zdaj se je Pa| spet izjavil, najbrž ker mu tista Ijflj bica ni več všeč.   Vsakemu sicer ni dano, da bi ga videl, ker je treba z^l to imeti poseben dar, za sredo jc pal gotovo,  da ga bo na veselici  v Hri barjevem gaju videl vsak, kdor se .i? udeleži. Take lepe prilike res ni za muditi. Kakor čujemo, je ta povodnj' mož sicer še vedno mladenič« od nod do glave in kar je vmes, vendar njH gova divja narava   se   je tekom 1^ ublažila,   da ga bo lahko vsak "rH skrbi pogladil po plavutih in si zA spomin vzel iz njih par luskin. Seveda,   dokler jih kaj bo. —  To je epa reč. Druga pa je, da bo na veselu preskrbljeno z vsem potrebnim za duše in telo. Točilo se bo izvrstno vinoJ tako, po katerem se je na Ljubljanskem gradu  videl Hallevev kome* pivo sveže in slovansko,   kar oboje mora priti pri narodnih veselicah docela v poštev,   jedil pa toliko vrst da bi si jih najbolj učeni natakar mogel zapomniti vseh.   Od surovega masla, klobas, sardin, Sunke, salam sira pa do ocvrtih žab in rakov se bt> dobilo vse tako poceni, da se spl^a
priti prav lačen y Hribarjev gaj. Vrh tega, oziroma zraven tega se bo plesalo, u me talen ogenj bo zvečer obseval presrečne posetnike in po-setniee, ki jih bo godba Slovenske Filharmonije ves čas vzradoščevala s svojim priznanim, preciznim izvajanjem. Vse to za samih 40 vinarjev, otroci pa, ki pridejo v spremstvu staršev, so prosti.
Ljubljanska delniška plinarna je imela danes svoj 47. letni redni občni zbor. Predsedoval je g. župan Ivan Hribar. Iz ]>oročila upravnega odbora je razvidno, da je plinarna v zadnjem letu zelo napredovala. Kakor v prejšnji dobi, tako je tudi v upravni dobi 1909 1910 obračala svojo pozornost na popolnitev cevnega omrežja in na instalacijo mestne javne razsvetljave. Tudi število odjemalcev plina je izdatno poskočilo. Letošnja bilanca končuje z dobičkom v znesku 2611 K 40 v. Glede na to, da so uslužbenci dosedaj po vodeni računskih zaključkov vedno dobivali nagrade in tla imajo te nagrade po § 35 družbenih pravil prednost, pred dividendo, je občni zbor sklenil, da se iz čistega dobička uslužbencem dovolijo običajne nagrade, takrat v znesku 1980 K; da se delničarjem ne izplačajo topot nobene dividende in upravnim svetnikom nobene tantijemo, marveč tla se po izplačilu nagrad preostali del čistega dobička pienese na nov račun. — V upravni svet je Ml izvoljen mesto umrlega Franci Grošlja odvetnik dr. Kokulj. Drugih izprememb ni bilo.
Splošno     kreditno društvo Ljubljani.   Vodstvo    tega zavoda je prevzel g. Štefan L a p a j n e , c. kr. • krajni glavar v p.
Gorenjska sokolska župa v Kranju priredi v nedeljo 26. t. m. ob 4. popoldne v Kranju na vrtu g. Mar Mavrjeve v proslavo petdesetletnice naše narodne himue »Naprej, zastava Slavo! vrtno veselico z bogatim sporedom.
Društvo za varstvo otrok in oskrbo mladine za sodni okraj Kranj ima dne 27. junija ob 4. popoldne V sodnem poslopju soba št. 8 v Kranju i znova izvanredni občni zbor. ker na dan 20. junija sklicani občni zbor a radi premale udeležbe članov ni bil sklepčen. Na dnevnem redu je pogovor o izpremembi pravil in posvetovanje o pristopu društva k deželni zvezi društev za varstvo otrok in oskrbo mladine. Občni zbor dne 27. junija je glasom § 13 društvenih pravil sklepčen ob vsakem števil ti udeležencev. K obilni udeležbi vabi odbor.
Hrastniški Sokol prosi dotične, ki jim je poslal bloke za Sokolski dom. naj jih razprodajo ter pošljejo znesek, ali vsaj nekaj. Ce ni mogoče, pa prosimo bloke vrniti! Na /tiari
Društvo jugoslov. želez, uradnikov. Podružnica Zidan most sklicuje dne 28. junija 1910 ob 5. popoldne v telu »Juvančič« na Zidanem mo-s t it shod vseh svojih članov. Razpravljalo se bode o aktualnih vprašanjih naše organizacije, o izletu v Prago itd. Konec shoda ob 7., da se udeležniki lahko vrnejo z večernimi vlaki.
Slovanski Jug.
— Nesrečni Srbi.   Komaj se je ;oliko polegla gonja proti Srbom
v avstro - ogrski monarhiji, že >o -e eli še hujši časi za srbski narod pod turškim gospodstvom. Po poročilih iz Carigrada je došla turški vladi ovadba, da snujejo Srbi v Makedoniji zaroto proti obstoječemu režimu. Vlada seveda verjame tem de-nuncijacijam in je dala zapreti srbskega metropolita, Vikcntija. Policija je ustavila nadaljne izhajanje srbskega lista »Vardar<- v Skoplju. Lastnika in urednika tega lista, Davida Dimitrijeviča so zaprli in ga postavili pred vojno sodišče, ki je naje ž njim napravilo kratek proces in ga obsodilo na smrt. Čitali smo ta list in se prepričali, da ne more nihče pisati tako lojalno proti Turčiji, kakor je pisal »Vardar«. Zato tudi ne moremo verjeti, da bi bila resnična vest, da je vojno sodišče urednika ■'jja lista obsodilo na smrt. Kakor vedo povedati nadaljna poročila, je d da turška vlada zapreti vse srbske m>1c v vilajetu Kosovo. Čudna na-'ba To za vlado, ki zatrjuje, da je sv o bod o m i <»■ i o a in pravična napram vsem narodom, ki prebivajo v državi. Morda pa so abecedarji v teh šolah revolucionarci, ki so nevarni obstoju države?
Ruski princ v Sofiji. Te dni Ma dospela iz Carigrada v Sofijo uska velika kneževića, Oleg in Iiror, sina velikega kneza Konstanti-; *. Kot gosta prestolonaslednika liorisa sta se nastanila v carskem dvorcu. Iz Sofije se napotita v Bel-grad, kjer bosta gosta srbskega prestolonaslednika Aleksandra.
— Cirilica in latinica. Belgrad--ko »Novo Vreme«, govoreč o jugoslovanski enciklopediji, piše: »Treba je naglašati, kako potrebno in skraj-i;i čas je že, da posvečajo vsi naši izobraženi in pismeni   ljudje x yseh
!»evmjinan enake nssnisf lettalel, kakor eirtliei le da se neeee eiteet in pisati e eirllekUni ia i-^rtfrfrrl pat-menkami. Jugoslovanska enciklopedija napravi v tem osim prvi korak, zato smo dolini same hvalo onim, ki so dali v tem pogledu iniciativo.
— »Stankovieeva« slevnest v Belgradn. K včerajšnji notici e »Stankovičevi« slavnosti pripominjamo, da je zabil v imenu pevskega društva »Ljubljanski Zvon« spominski že bel j v zastavi n drog predsednik dr. Anton Švigelj. V torek je imelo društvo tekmovalni pevski koncert, ki sta se ga med drugimi odiičnjaki udeležila tudi prestolonaslednik Aleksander in princ Pavle. Pri tekmi je dobilo prvo nagrado, ki jo je daroval kralj Peter, pevsko društvo iz Som bora, drugo nagrado v znesku 300 dinarjev srbsko akademsko društvo Balkan« iz Zagreba in tretjo nagrado 200 dinarjev pevsko društvo »Car Lazar« iz Krušev-ca. V sredo so bili vsi pevci, ki so se udeležili »Stankovićeve« proslave, povabljeni v kraljevski dvor, kjer se jim je na vrtu priredil zajtrk.
Po slovenskem sveta
— O »Oeskos lov enakem klubu«,
ki je bil zadnjo soboto ustanovljen v Ljubljani prinaša praški mladočeški »Den« od zadnje srede prav simpatično notico, v kateri pravi med dr.: ^Izrazi simpatij, tako od slovensko kakor od češke strani dokazujejo, da »Ceškoslovenski klub« lahko računa že takoj v začetku na splošne simpatije.«
— Vrazova slavnost v Pazinu v
Istri se je vršila v soboto, dne 18. junija v tamošnjem Nar. domu. Povabljen, da bi govoril slavnostni govor, sem prvikrat imel priliko, natančneje opazovati prebujajoči se Pazin. Novo življenje! Nekdaj čisto italijansko mestece, ki je krilo v sebi nemško gimnazijo, se sedaj trebi, čisti in potomci ljudi, ki so nekdaj svoje otroke dvigali, češ, glejte Benetke, so se vrnili k svoji krvi ter se čutijo Slovane. Vse je mlado! Pevski zbor — dijaki, tamburaši — dijaki, predavateljica gdč. Pošer, voditeljica otroškega vrtca Ciril-Metodove družbe. V ospredju mladi profesorji hrvatske gimnazije, v ozadju in na galerijah gimnazijci, Hrvati in Slovenci. Slavnosti pa sta se udeležila tudi okr. glavar Šorli in župan tir. Kure-lič. —- Pazin leži v kotlini; vzhodno se dviga nad njim LLndar; mimo Lin dara prideš ]x> lepi cesti do Gra-čišča. odkoder uživaš krasen razgled po valovitem svetu tja proti Bolju-proti Cepiškemu jezeru, proti Pičnu, stari škofijski stolici, in proti Labinu. Istre ne smemo soditi le po kraški čičariji; sredina dežele je prav zelena in posebe priroda okolice pazinske ne upravičttje izraza »tužna Istra«. Dr. Fr. I.
Madžari in Scotus Viator. Kakor znano, je angleški publicist Sco-tus Viator pokazal v posebni brošuri celemu svetu madžarske volitve v pravi luči; to seveda Madžare strahovito jezi, in ker ne morejo nad njim, si ohlajajo svojo jezo nad drugimi. Te dni je bila kaznovana vdova po ravnatelju I. češke drž. realke v Brnu gospa Dfizhalova. ki je zdaj v svojem rojstvenem kraju Skalici, češ da je vzela pod streho tujca, ne da bi ga na policiji naznanila. Stvar je bila sledeča: omenjeno gospo je obiskal z dr. Koliskom na pat minut Scotus Viator. Zato so uvedli proti gospe preiskavo in jo obsodili na 100 K. Podala je sicer rekurz, ki pa najbrže ne bo veliko pomagal
— Sokolstvo v Ameriki. V Tren tonu 'New .lersev) je nedavno zboroval tamkajšnji slovenski ,Sokol. Na zborovanje so došli zastopniki ostalih slovenskih sokolskih društev, zastopniki češke »Narodne .led-i'ote Sokolske«, zastopniki hrvatskih in poljskih Sokolov. Na zborovanju je prišlo do burne manifestacije za >:vczo vseh amerikanskih Sokolov. Ob velikem navdušenju se je sklenilo, da se snidejo meseca avgusta v Clevelandu zastopniki slovanskih sokolskih društev, da osnujejo »Ameriško Sokolsko Zvezo«. Ideja sokoiska si ho polagoma osvojila vse slovanstvo, kljub domačim in tujim zaprekam.
Razne stvori.
— Obsojeni špijon. Lvovsko deželno sodišče je obsodilo 341 e t nega A vrelija Milobedskega, ki je špioni-ral za neko drugo državo, na dve leti težke ječe.
* Avstrijski častniki — najboljši jahalei. Pri konkurenčni dirki v Frankobrodu preteklo nedeljo so dobili avstrijski častniki od enajst razpisanih nagrad sedem, med njimi tudi prvo nagrado. Med prvimi avstrijskimi oficirji je bil Ljubljančan Et-hin Ravnihar od 4. ulanskega polka.
Odvetnik pobegnil. Budimpeštanski advokat dr. Geza Rupp je po-begnil ter zapustil za pol milijona kron dolgov. Dr. Rupp je imel jako dobro   pisarno in je bil zastopnik
vse ŠUnsev ogrete vinoma aristokracije. Med t«** m*** Albina Pejače-viča. S seboj j* vnel balerino ogrske kraljsveke opere Kmtoehvil, mano lepotice.
* slidkineks drasaa. V neki ogrski vasi je te dni nessl 191 ©tni sin Aleksander Kovaes svojemu očetu kosilo na polje. Kaj te je dogodilo med njima, ni znano, toda naenkrat so ljudje začuli krik mladega Kova-esa. Ko so pritekli do njega, je ležal na tleh z nevarnimi poškodbami v glavi, poleg njega pa krvav nož. Oče je zbežal. Ko so ga pozneje orožniki ujeli, ga je vsled razburjenja zadela kap, da je bil takoj mrtev.
* Ponesrečeni zrakoplovci. Na Ogrskem v občini Svkosd blizu Baje se je nameraval spustiti na tla zrakoplov, v katerem so bile štiri osebe. Potegnil pa je nenadoma veter, ki je treščil zrakoplov z vso silo ob tla. Pri tem so bile tri osebe težko poškodovane, četrto, tovarnarja Wernerja iz Cheinniee, pa je zrakoplov zopet odnesel v višave. Werner je mogel stopiti na tla šele drugi dan v občini Csavolv. Poškodovani so zdravnik dr. Al brce h t iz Lipskega, konjar Miiller iz Greiza in trgovec Kraus iz Reichenbacha. Zrakoplov se je dvignil v nedeljo zvečer, nesreča se je zgodila 22. t. m.
■
Izpred sofflffii.
Idrijska hiša št. 509 pred upravnim sodiščem. Včeraj je c. kr. upravno sodišče na Dunaju na pritožbo mestne občine Idrija proti zadevnemu odloku tleženega odbora kranjskega razsodilo tako, da se pritožba mestne občine zavrne, v bistvu radi tega, ker je bil za deželni odbor pri izdaji izpodbijanega odloka položaj neizpremenjen in ravno isti, kakor-šen je bil pri izdaji prejšnjih dveh pravomoćnih, v enako glaseči h se odlokih. Proti prvemu odloku izza časa prejšnjega deželnega odbora se mestna občina ni pritožila, dasi bi s svojo pritožbo gotovo prodrla. Pri svojem zadnjem, tretjem sklepu, pa mestna občina napram deželnemu odboru ni ugotovila spremene položaja, niti ni storila novih sklepov — kakor glede pokritja izdatkov za prezidavo hiše — ki bi tvorili za deželni odbor nov, spremenjen položaj. Pred upravnim sodiščem sta intervenirala za mestno občino idrijsko dr. Fran Novak in za deželni odbor dr. Ivan Susteršič. K vprašanju, kaj je mestni občiui storiti, da vendar doseže svoj cel j, se še ]>ovrnemo, ko dospe pismena obšir-neja   obrazložba upravnega sodišča.
Dvakrat na smrt obsojen. Dne 1. aprila sta bila preti praško poroto radi roparskega umora obsojena J Dietni godec Ladislav Ježek na sedem let težke ječe in njegov tovariš Alojzij Merta na smrt na vešalih. Njun zastopnik dr. Havelka je vložil ničnostno pritožbo na najvišji sodni i u kasacijski dvor. ki je prvo razsodbo razveljavil in otlredil novo obravnavo. Te dni sta stala Ježek in Merta zopet preti praškim porotnim sodiščem in sta bila zopet obsojena in sicer Ježek na sedem let težke ječe, Merta pa na smrt na vešala.
Zavod »dobrega pastirja« zopet pred sodiščem. V Ecullv pri Lvonu na Francoskem se mora sodišče zopet pečati s škandaloznimi razmerami v zavodu »dobrega pastirja«. Tam so uvedli sodnijsko preiskavo zoper sestro Magdaleno zaradi grdega ravnanja z gojenko Marjeto Frayose. Sestro Magdaleno dolže, da je povzročila smrt te gojenke, ker je kaznovala deklico s takimi kazni, ki so ji škodovale na zdravju- Tako je na primer na prostem pozimi polivala deklico z mrzlo vodo. Seveda trdi, da se je deklica sama )>olivala, da pride v bolnico. Raz ven te sestre so pa osumljene še tri druge nune, da so deklice, ki niso dovolj del izvršile, javno bičale, z mrzlo vodo polivale, jim lase rezale, jih za del j časa v stranišče zapirale i. t. d. Najgrozovitejše je pa bilo, da so morale ostale gojenke gledati umirajočo Marjeto.
Spovedna tajnost Sodišče v Tri-dentu na Tirolskem se bavi že dlje časa z nekim skrivnostnim slučajem tatvine. V tridentski posojilnici »Banca cooperativa« je bila namreč ukradena velika vsota denarja. Vsi znaki so opravičevali sum. da denar ni bil dejanjski ukraden, marveč da je bila tatvina fingirana v tem smislu, da je bil denar z vednostjo voditeljev odstranjen, da bi služil za ve-leizdajniške irredent isti ene namene, naznanilo pa se je to kot tatvino, da bi bili voditelji posojilnice kriti pred oblastmi. V koliko se bo to dokazalo, sedaj še ni mogoče vedeti. Zaprtih je bilo več oseb, kot glavni krivec pa je v preiskavi posojil nični uslužbenec, Colpi. Ko je bil Colpi že nekaj časa v preiskavi, se je pri sodišču oglasil frančiškanski peter Marko Maiszo in je prinesel ves ukradeni denar, češ, da mu ga je neki tuji duhovnik izročil v spovednici. Na* podlagi tega naznanila in ker Frančiškan ni hotel aie več peredeti, eei. da nm
•
varovati tpovedno tajnost, je sodišče zaprlo Colpijtfo mater in njegovo sestro. Sodišče je nadaljevalo poizvedbe in je izvedelo, da je profesor na škofijski gimnaziji, duhovnik Peszi, po omenjenem frančiškanu poslal denar. Ker sta tako pater Marko, kakor Pezzi različno izpovedala, je sodišče začelo proti njima preiskavo zaradi krivega pričevanja, in kakor se čuje tudi zaradi udeležbe pri tatvini.
HoMcMer.
Kakor poročajo iz Budimpešte so včeraj predložili cesarju razsodbo v Hofrichterjevem slučaju. Razsodba se glasi: dvajset let težke ječe brez uštetja preiskovalnega zapora; izključitev iz armade za vedno in nemožnost vstopiti v kako državno službo. Kot olajševalne okolnosti je sodišče vpoštevalo dosedanjo jako zadovoljno vojaško službo Hofrichterja in njegovo duševno manjvrednost. Oficijelno se razsodba razglasi danes. Razsodba je definitivna ker je že šla skozi vse instance. Zdaj bo tudi dovoljeno gospe Hofrichter-jevi, da obišče svojega soproga.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Vseučiliško vprašanje. Dunaj, 25. junija. Ministrski svet razpravlja danes o slovenskih vseučiliških zahtevah. Ministrski predsednik bo sklepe ministrskega sveta naznanil Slovencem najbrže šele v ponedeljek.
Hofrichterjeva afera. Dunaj, 25. junija. Splošno se je pričakovalo, da se danes razglas: sodba vojaškega sodišča proti nad-poročniku Hofrichterjn. Za to je bila nliea pred garnizijskim sodiščem polna radovednih ljudi. Ker so pri neki obravnavi sodelovali gardni častniki v polni paradi, se je raznesla vest, da bo Hofrichter pomiloščen. Seveda je to samo govorica brez vsake podlage. Sodba proti Hofrichter-iu bo razglašena šele kasno popoldne.
Sokoli   —   zmagovalci v Londonu.
Praga, 25. junija. Snoči so se vrnili iz Londona Sokoli, ki so izvo-jevali sijajno zmago pri mednarodni tekmi. Na vseh postajah po Češkem so jim prirejali navdušene ovacije. Posebno sijajen sprejem je bil v Plzni. Do Broda so se jiin peljali nasproti: dva Sokola ter praška občinska svetnika Filip in Ambrož. Sprejem v Pragi je bil nepopisen, navdušenje velikansko. Zmagovalce so peljali v sprevodu, ki se ga je udeležila tisočglava množica, v mestno hišo, kjer jih je pozdravil župan dr. Groš.
Afera H raba.
Dunaj, 25. junija. V današnji seji občinskega sveta so socialnode-mokratski in liberalni občinski svetniki interpelirali župana radi afere Hraba.
Predsedstvo peštanskega parlamenta.
Budimpešta, 25. junija. V predsedstvo parlamenta bodo po sklepu vladne stranke izvoljeni poslanci Berzeviczv, Ljudevit Navav in Fran Kabosa.
Srbski kralj in jubilej črnogorskega kneza.
Belgrad, 25. junija. Po informacijah na merodajnem mestu je možno, da se kralj Peter vendarle udeleži jubilejskih slavnosti na Cetinju. Včeraj je bil pri kralju v avdijenci ruski poslanik Hartvig, ki jc kralju sporočil, da car Nikolaj izrecno želi, da bi kralj Peter osebno čestital knezu Nikoli k njegovemu jubileju. O stvari bo sklepal se ministrski svet, ki je nedavno tega že določil princa Pavleta za srbskega zastopnika na cetinskih jubilejskih slavnostih.
Vseslovanski kongres v Sofiji.
Sofija, 25. junija. Železniško ministrstvo je odredilo, tla pokaže svojo naklonjenost slovanskim gostom, da se dado vsem, ki pridejo na slovanske prireditve v Sofijo, brezplačni vozni listki po bolgarskih železnicah.
Sofija, 25. junija. Odbor za prireditev slovanskega kongresa v Sofiji je dobil obvestilo, da se udeležita vseslovanskega kongresa bivši predsednik gosudarstvene dume N. Hom-jakov in sedanji predsednik Gučkov. Grška narodna skupščina.
Atene, 25. junija. Volitve v grško narodno skupščino so razpisane na dan 14. avgusta.
Carigrad, 25. junija. V slučaju, da bi se Krečani udeležili volitev v grško narodno skupščino in bi poslali svoje poslance v Atene, bo turška vlada smatrala to kot času s belli in bo takoj napovedala Grški vojno. Polet is Londona v New Yerk.
London, 25. junija. Zrakoplovee Willman se je odločil, da bo s svojim aeroplanom poskusil polet iz Londona preko Atlantskega oceana v New York. Zrakoplov bo v brezžični brzojavni svezi z rasnimi med Ameriko in Evropo vozečimi perniki. V gondoli bo pet oseb.
GOSPNlOBM.
Južneštajerska hmeljarska družba, ki ima svoj sedež v Žalen pri Celju, šteje po zadnjem svojem izvest-ju, 64 članov, kar je pač pičlo število. — Stroškov je imelo to društvo v letu 1909 4390 K 50 vin., a dohodkov 3844 K 10 vin.; vsled tega je znašal primanjkljaj 546 K 40 vin.
O slovanski vzajemnosti se govori prav veliko, stori se pa manj. Tako na pr. še vedno niso izprevidelo vse slovenske gospodinje, da je njih dolžnost vedno in povsod zahtevati izključno le priznano izvrstno kavno primes iz Kolinske tovarne, ki je izključno slovansko podjetje. Ne besede, temveč dejanja nas bodo rešila in gospodarsko osamosvojila. Ta dejanja naj se kažejo povsod, kjer je za to prilika. Naj bi torej ne bilo nobene zavedne slovenske gospodinje, ki bi ne dajala prednosti Kolinski kavni primesi pred vsemi drugimi tujimi konkurenčnimi izdelki.
— Velikanske izgube vsled špekulacije z moko. V poslednjem času se je začelo zelo špekulirati z moko. Predprodaje ogrskih velikih mlinov avstrijskim pekom, malim trgovcem itd. so postale velikanska kalamiteta za vse tozadevne obrtnike. Ker so postale cene domače pšenice vsled slabe letine na Ogrskem v letih 1907, 1908 in 1909 in vsled zvišane carine C K 30 v izvanredno visoke, je pšenična moka poskočila v ceni za dO do 80%, ržena pa za 90 do lOOfc. Vsled tega so peki in trgovci v zadnjih letih veliko zaslužili, ker so imeli velike zaloge moke, ki so jo prej nakupili. Večji del avstrijskih pekov je začel v jeseni prejšnjega leta čez svoje moči spekulirati, pri čemer so jih ogrski veliki mlini in njihovi zastopniki še navduševali. Ti predkupi so se sklenili za jesen 1910. Toda že začetkoma tega leta je cena moki vsled mile zime padla, in to padanje se je vsled ugodne pomladi in prve polovice poletja nadaljevalo. Tako so bili vsi upi teh špekulantov z moko popolnoma uničeni. Izgube teh avstrijskih špekulantov, ponajvee pekov, znašajo okroglo 45 do 50 milijonov kron. Bati se je torej, da propadejo vsi ti financielno na slabih nogah stoječi trgovci,peki itd. Na tisoče eksistenc bode uničenih,če bo zelo ugodna žetev.kakor jo pričakujejo, opravljena. Več pekov in pekovskih zadrug je že insolventnih. Ta dejstva so tudi za naše razmere zelo žalostna. Ta dejstva naj pa tudi našo vlado nauče, da je treba v tem oziru korenite reforme. Reformira naj se pe-štanska blagovna borza ter prepove blankoterminska kupčija z moko. Prepovejo naj se dolgodobne kupčije z moko, sploh naj se prepove avstrijskim državljanom spekulacija z žitom na tujih borzah.
Zahvala.
Ob priliki prvega zleta Ljubljanske sokolske župe je vse napredno občinstvo ljubljansko s svojim velikim zanimanjem za župno prireditev, s svojim prisrčnim sprejemom in pozdravom župnih čet pri njihovem obhodu po mestu, z mnogobrojnim obiskom župne javne telovadbe in kresne veselice izkazalo novo ustanovljeni župni organizaciji toliko simpatij, da je sijajno s tem posvedočilo svoj globok* čut za vzvišeno sokolsko idejo.
Župno predsedstvo izpolnjuje le najprijetnejšo dolžnost, če se tem potom vsemu cenjenemu občinstvu naj-prisrčneje zahvaljuje. Posebej pa se čuti dolžno zahvaliti se: preblagorod-nemu gospodu županu Ivanu Hribarju za njegovo pozornost, predsedstvu, in deputaciji bratske Sokolske župe Ljubljana I ter vsem sokolskim odposlancem za udeležbo.
Zlasti prijetna naloga pa mu je izraziti toplo zahvalo vsem velecenje-nim narodnim damam, predvsem pre-blagorodni gospe Franji dr. Tavčarjevi za požrtvovalni trud ob zletnih prireditvah.
Listnico uredništvo.
Naroealan — Josonlso. Hvala Vam zs poslano ekspresno poročilo; priobčili ga nismo, ker bi to škodovalo dotični osebi, kateri tudi Vi, kakor mi, vse dobro želimo.
Gosp. župan L. notar v Moetanjevtel: Potrjujemo, da niste v nobeni zvezi z dopisom o veselici meščanskih gard in da sploh o meščanskih gardah še nikdar za naš list niste pisali.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Mnogi  madeži  kose na obrazu,
kakor lišaj, ogrci, so samo posledica slabega prebavijanja. V vseh slučajih, koder se pojavijo take nepravilnosti, naj se uporablja takoj naravna Frane Joiefova greneica. Polovico kozarca, za vi i te zjutraj na tešce, uredi prebavo in izčisti kri za trajno. Po klinikah sa kožne bolesni se desetletja x uporabi, 18
Darila.    |Sygg n MfUS
iStvu našega listi so poslali:      I  wwp*—   mmn ww»w
UpravniStvu našega lista so poslali:
In drVBSO 99* OMsl BB anMt—
Gospod Fr. IgliC, trgovec v Ljubljani so JC Hvala.
la .....nI
; G. K-c 5 K. — 3a II. drž. gii zije tu K 3*20. - Skupaj K 8 20. — Živeli! Is trs. MNt Ho
v Ljubljani 10 K.
trgovec
•l G. Fr. IgliC. Hvala!
lx G. Fr. Iglic, trgovec v Ljubljani 10 K. — Hvala!
Za drostv* »Ft osa sla"! G. Fr. IgliC, trgovec v Ljubljani 10 K. — Hvala!
la drmsrr* slov. sssađkarfsv: G. Fr.
IgliC, trgovec v Ljubljani 10 K. — Hvala! la dsL psvsko disati s JatevSS":
G. Fr. Iglic, trgovec v Ljubljani 10 K. — Hvala!
G. Fr. Iglic, trgovec v Ljubljani 10 K. Hvala! la ftarodao dsL orsasizacifo: G Fr.
Iglic, trgovec v Ljubljani 10 K. — Hvala!
Tako se sme imenovati bolesti utešujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot mazilo dobro znano wsfoUovo francosko iganje in sol" katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici K 1-00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A* MOhsi c. in kr. dvorni zalagatelj na Pnnaia, Tnch-lausen 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom     2 29
Presenetljivi uspehi se večkrat dosežejo s strokovnim zdravljenjem z elektrieiteto in vsak dan se množi* pristaši tega mogočnega naravnega zdravilnega ]x>inočka. Kdor se zanima za ta zdravilni pomoček mu pošljemo gratis in franko brez vsako obveznosti prav dragoceno knjigo > Kazpravo o moderni elektroterapiji« in naj se interesentje obračajo pismeno na »Elektroterapevti&ko ordinacijo« na Đunaju I.. Scbvvan-gasse 1. Mezzanin Abt. s *J.
Priporočamo našim rodbinam
koliasko cikorijo.
Se dobi povsod
neobhodno potrebna zobna Creme vidrini e zobe ciste, bele in zdrave.
Jvikdo ne bi mislil,
da se dajo Pehate te na toliko načinov pripravljati, %ot daje navodilo
kuharska knJ&ca>
ki jo vsakomur brezplačno posije prva kranjska tovarna testenin v JL Bistrici. 790 3
la otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
alkalična kislina
Ob želodčni kislini
škrofeljnih, rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju.
r
Želodčni liker
je flajtoljle krepalo želoda!
Bliza in daleč Vsa f« aaxna, Kdor ■« ima, Ima zdravla
Postavno nroT*no.
f   Ustna voda
„EUODIN"
I      Specijaliteta as BssidUA«^. f
I  4813  Glavna zaloga lokama 1
L & it Tnttoi f UstfiOL '
^bj       aw   VVa    IIBMMf    V    ajfaanSaanBa a^b?
Ua yi tata Hm tahiiMiii Mfenlta
mm BSJ MM MfH MJUU1NIM MMlSHaa,
so to Fayeve pristne sodenske mineralne pasti I je. Nihče pač ni več trpel pred prehlajenjem nego jaz. Vsak letni čas mi je prinesel najmanj po en soliden katar. Odkar pa redno rabim Faveve pristne sodenice, še komaj vem, kaj so katarji, in če se me kdaj poloti kako majhno neraz-položenje, pa se ga s pomočjo svojih Fayevih pristnih sodenic brzo iznebim. Dobivajo se v vseh zadevnih trgovinah po K 1 25 in ne dajte si pod nobenim pogojem natveziti ponaredb.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko : W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj, Dunaj IV 1, Grosse Neugasse 17.
Tempel
vrelec.    Dletetlčiia a^m.sna'
P>ja£a z obilno ogljikovo kislino.   Pospešuje prebavo
iti i/meno snovi.
žeto Ronctntri^n madicina-lan vrtite, pi oroćijiT pri kroničnem želodčnem kataru, zaprtja, BrighToTin iedicih,
vrani fnik ah. jetrni
kib bole^uih^katArihditialnih
orranov.
Zdravilen vrtite najvočja vseb.re svojo vrata Zlasti uporaben pri kroničnem črevesnem katara, olmipa-ii ; 2 Um h k.imeaiLi.tolšoiei trganji, sladkovui bok*znj
Najmočnejši pri rodni vrejec magneziio-
erravai
»s
eleznato Kina Vino
HiffTjeaiira raastar a na Dunaju 10O6 Driiraa odlikovanja i u 6a*iai dipl osa
k nl«*xi kolajni.
PoTzroča veljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rskonvai*s«;en*o?« ==
"---ia rnalokrvnlm
telo priporočeno od zdravniških avtoritet I«bornl of
Vaćkrat odlikovano.
IT a d SOOO adravriiikih. aprleoVavL
M J. SERRAVALLO. t k to. luni mm
\\ -TBST-BarkoTlja. -
J^^M^MJ^^aaVM^^^Mi^aft Ž
• ^av» ^aa ^na na*     ^a% ^a> ^as ^av »
izborno deluje dobro zašita
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ia odstranjw|e ateprijetao ssso is asL
1
Deželna lekarna Milana Leusteka ¥ Ltablfsai, ftssafsva ossts siev. 1
poleg Frasc Jozefovcga jubilejnega mostu.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče
katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenjc zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal.
Spoštovanjem
Mato Kearinov'ć, kr. pošte meštar.
Ar
planino
■Mato aa vogalu
vbod m
M. t. L
Katera inaraieaa
bi prevzela 16 letnega gimnazijca iz dobre hiše proti zmerni odškodnini čez počitnice v skrb, da se nauči slovenščine? Ponudbe   pod  BL Baaas, ari
f, U It r. 21!
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakarrsialai
sassk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudf prs-dslafs stare samokresn^ce, sprejema vsakovrstna papra vila ter jih točno in dobro Izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-vnlnicl in od mene preizkušene. — liustro-13 vani oatilkt zastonj.
Od dobrega najboljše sta
za pečenje
1 1857
m
iz margarinovih izdelovaluic za planinske dežele v Celovcu.
Samo pol tako drago kakor naravno presno maslo ga nadomeščata popolnoma za
kuhanje, pečenje in praženfe.
fioval
« opatu o oc-zono
oGfjltj, otaict, ^tcliznc ijiifte in £zi$ačc, čevfjc,
hiačc in vcj etuge po-tze&hcinc p^ipoioća
utežna tikovi na
• •     • ■
na>pzcti    favne pc>te.
umetni in trg. vrtnar
Ijubljana, Xolczijske uL 16
izvršuje
za razne prilike. Dala
Prodaja milili m-lliioo grmičevje in
mlada ta (Ml jabolka) iti
aaaaj     % [
mm
GODI
na
CntrabK knjm
ia
izvršuje najstarejši češki specialni zavod 2109
Jan Stotica, tvornica za stroje.
Strolnlk
aali praaasaiii slaisa. — Vajen je električne napeljave in razsvetljave, ima dobra spričevala. — Ponudbe pod ^Strolnlk**
na upravništvo »SI. Naroda«. 2201
izvja ta parni in vodni žagi, želi Koluti A&a bliže mesta. 2183
Ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«.
Zahvala.
Borovniška hranilnica in posojilnica nam je v svoji seji z dne 2. junija t 1. nakazala znesek 80 K, kot v podporo za nabavo gasilnega orodja za kar se tem potom kar najsrčneje zahvaljujemo.
Za prostov. gasilno društvo v Borovnici, dne 19. junija 1910. Ivaa Švigal;, Anton Drasler,
tajnik ia blagajnik. načelnik.
Za 4 tedne
ogled in na poizkušajo
pošiljam svoja
vozna kolesa znamka „BGHEMA".
Sestavni deli in popravila najceneje. — Ugodni plačilni pogoji.
tmr f. dušek, -m
tvornica voznih koCes, Opočno, šf. SO na stat. dr. na Češkem.
liustr. cenovniki gratis.
OLLA
je več nego 2000zdravni-kov označilo za na i zanesli vejse. Zaloga v Ljubljani: A. Hlsvka. R. Snšnik, Cahriel Piccoli, lekarnar, A. Kane, drcferfja. Sat. Krisper.
Zahtevajte, da Vam Vaš dobavitelj da CLLA in ne dajte si manjvrednih posnetkov Z3 isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro biago".
Uustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodajališč zastonj od tvor* nics za osni OLLA na 3unajn II. 300, Praicrrr'cr. 57. 1C00
Št. 18662.
21S1
se vzame v najem.
Podpisani mestni magistrat vzame od 1. avgusta  1910 naprej  V bližini
Zališkega dvorca
ležeče iz najmanj treh sob obstoječe stanovanje za deponiranje raznega inventarja umetne obrtne strokovne šole v najem ter sprejema ponudbe dO la avgusta 1910 ob navadnih uradnih urah.
Mestni magisrat v Ljubljani,
dae 17. junija 1910.
Župan: Ivan Hribar L r.
ladonič
z zrelostnim Upitom učiteljišča in dvoletno trgovsko prakso IM# pglMtl M> afaaftbe. — Vstop eventuelno takoj. Naslov: nSlniba11 na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2172
Gospodična
ki je končala trgovski tečaj z odliko, spretna  v  stenografiji  in strojepisju,
želi službe v kaki pisarni ali kje drugje.
Najraje na Koroškem ali Štajerskem.
Poste restante;  Linblfana pod
■H. R. Iščoča". 217?
ii'
Pošten In priden
ki je vajen vsega dela, tudi sekanja
se išče.
Prednost imajo starejši, ali vsaj vojaš* čine prosti. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1990
Revmatizem, pratio, isctiias. Hervozniin
rad pismeno zastonj sporočim, kako sem se rešil mukepolnega trpljenja.
Karel Bader, Illertissen, Bavarsko
ta
z izpitom za otroški vrtec, zmožna slo* venščine,   nemščine   in italijanščine,
želi dobiti službo.
Gre tudi na deželo. Prijazne ponudbe se prosi pod „Sirota" na upravništvo
»Slovenskega Naroda«. 216?
francoske : žganje:
je dandanes najboljše boli otešujoče zdra* vilo. Pravo samo z CII VATflP zavarovano znamko ^-riL. f Al V/Iv« Zaloga po vseh lekarnah, parfumerjih, in drogerijah ali pa pri izdelovatelju S. Miiteibach, lekarna „Salvator", in drofierisa, Zagreb, Jelaćićev trg 2. 1787
Več majhnih in velikih
hiš
med katerimi ste tudi dve dobro 2033 vpeljani gostilni
se prav po modii posojili proda.
Pojasnita se dajo v Sp. Šiški Št. 22«
Št. 19271.
2174
Razglas.
Podpisani mestni magistrat potrebuje
delavce
ki so vajeni odpirati in zapirati hidrante na cesti in postavljati navpične cevi za škropljenje cest. — Oglasiti se je v mestnem stavbnem uradu, plača po dogovoru.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 23. junija 1910. Županov   namestnik:   VonČina 1. r
Radi slabega vremena na kresni večer se zažge
danes v soboto, 25. t m. ob polu devetih zvečet
K obilni udeležbi vabi
2199
„Klub pod rdečo maralo".
Opr. št. E 1356/10/-2
2198
h-eteoroltttino porofflo. *m»^*>*^w
Vitina Bati ■arjca lat* Z. SraSajl
Najboiiejuknoipoiiodajfotu nuditvrdtka
Dražbeni oblic.
Prodado se dne 30. junija 1910, dopoldne ob 9. uri
v LlsBllasi, Jurčičev trg stav. 3, na javni dražbi:
Srednja včerajšnja temparatasa 14-0*, 197*. Padavina v 24 stas M sns.
BN^dkajalM »prava, moški klobuki, slamniki in parilo, plotonina, ovratnica in draga.
Re*i se smejo ogledati dne 30, faaaja Itn) amai ti ia aOta tf, ■M anpaMM v zgoraj navedeni hiši.
C kr. okrajaa aodmlja v MaMSaai, ass. ¥,
I dse 3Ql maja 1910. •
8713
0C
2
64
■
-   • 1
Htm-
GLEIEHENBERG
'n bili« od IS. maja d* m akaaUlaa nra.aantl pri
Svetovno znani zdravlfad sraki
Pojasnila in prospekti pri ravnateljstva zdravilišča eieknenkerg.
Ceno posteljno perje
priporoča
Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrassc 11, K.
L stanov ljeno 1827.
Sivo perje (pol kg) ... od K — 70
»olji« paljeno (pol kg) „ . HI
Bdo perje (pol kg) . . . „ . T—
Shi napol puk (pol kg „   .   ■_*•*>o
Siri pcb (pol kg) . . . „  .  J —
Beti napol pab (pot kg) ,   m   4-—
Beli pota (pol kg)--- .  m t—
Zlat (pol kg).......— 90
pa najnižjih cenah.
Poste jni kaci____od K M
Posteljni vsUfU .... lt>—
Blazine....... m „ j-—
Pernice........ „   m 0'—■
Odeje iz raža ....   .  . a—
Odeje iT satina ...    m m C-70
Odeje iz svil. klota   ..  „ g-70
r.odrocii/ morske trave » „ 8 —
UsUsevIjeio 1827.
Madraci u afrika____al K I j*—
ledTaci iz afrike. traadai . . II —
Ziaaatl aodroci...... . 12-—
Z.araali aodroci, troddai . . 40-—
Rjake brez »iva......mm 2*—
Preobleke za odeje a-—
PreoMeke za vzgtavalke . . w 2*— PreoMcke za peraice , . . . m 4 —
Ceniki  za  posteljno  perje,  posteljna blago, perilt
franko.
in žimo gratis i«
1076
BI
Samo 6 dni!
>.ry    "jar • • «
Francoske prekomorske drsžlie. v Ameriko.
E dira a nai&?*^™Š£i
Veljavne vozne iiste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine ssr samo
EQ. ŠMARDA
oblastveno   potrjena  potovalna pisarna
Ljubljana,  Dunsjska cesta štev. 18
t novi hiči „Kaeiske poscjiLrise*1, nasproti gostilne pri „Sigovcn". 9402
III
kooaline
na hrvaškem.
postaja Zabok in postajališče Zagorjanskc železnice Kopališče Sinbica. Sezija od 1. maja do 30. oktobra.
Topli vrelci 53 C toplote in lnine kopeli so pripravne posebno za. zdravljenje presna, revma. tizma. ischias, dalje ž en 5 ki n bolezni, kroničnih katarjev, ek sud a* o v, živčnih bolezni, kožnih bolezni, prebolelosti. Najboljša poraba vrelskega mahovja, enakega onemn v Francovih varih. Kopališki zdravnik. Zdraviliška go<iba. Prekrasen gozdni park. najlepša okolica. Najcenejši 1550 brezkonkurenčna prav dobra prehrana in stanovanje.
O A ft£ TI VIT
Soba od K 1*— naprej. Pojasnila in prospekte daje kopališka uprava kopališča Stubica na Hrvaškem. Pošta Zabok. Brzojavna postaji Stubica. Postaja za interarbani telefon.
J
Od vis. c. kr. deželne vlade za Kranjsko potrjeni
učni zavod Josipa Christofa
¥ Ljubljsiii. Sodna ulica 2,
naznsnja, da se vrši \iwm oa tem zavoda v času od 1. de 15. julija t. L
vsak dan od 12. da 3. ure popoldne v bisi gos?, tup&aa, Sodna ulica št. 2. Vpisovalo se bode tudi ves september vsak ta od
22. do 3. ure popoldne ravno tam*
Na zavodu, ustanovljenem leta 190b, poučuje 5 izpraSanih srednješolskih profesorjev OŽIT. Strokovnih Učiteljev sledeče predmete: trgovsko, obrtno in gospodarsko a-aa-čunstvo, knjigovodstvo, korespondenco, slovenska in namaka stana« grafijo,  pisarniško in  bančno  manipulacijo,  strojepisje, slovenščina,
nemščino, lasčino, na željo tudi hrvaški jezik in kaliarafijo.
Zavod izobražuje gojence v prvi vrsti v uradnike za trgovske kontorje, za hranilnice, banke, odvetniške in notarske pisarne itd. ter jim preskrkaaje taadi službe. —
Zdravstveno stanje gojen k nadzoruje stalni zdravnik brezplačno.
Vpisnina znaša 2 K, mesečni učni honorar 16 E za vso p i odmaja
Zavod sprejme dve revni gojenki brezplačno in je dotične prošnje podati pri vodstvu, Sodna ulica št. 2, najpoznzie da IS. Julija t L
Tem prošnjam je priložiti znamko za odgovor. 2182
1 vet izganja las! 63 liič več pr sijaja! lasje io fersiia zrastejo mnl
„Usni Petrolin" iiJL^SS:
- - -r enega laboratorija Sa'cbarfj II. zaaesHi-■. ucink« prati izpadanju las ia pri.ijajo pospešaje ao.o ra« las in orane ia je aspc*»o n -;'«j«no r.c;i*«-.]c las. „Petreliii" je preutasilo c. kr. zdravstvena nitast*©, zapisovali in priporočaj i so ga aa mnogi ziravalki. Ma tisoče izrazil zšnralkmt im lajikar.
Gosp. ar. EiChier. KOBJ3U»
ftnSal P*«: JSd različ-niai editpr«ti izpadi-jn las. zlasti prati prajajt. sea spozaal aaj izdeleic „Petroisn" ** aiJTre-izkoseaejši ia so jra p* oo-jea predpisa povsod ranili z dobria aspcian". „1 aanl Poaratta** stekle-aica t K m K 1<M. Saao pristaa, asa je v stotkaico ia oaojai karton vtisnjena firaa P Scha<<baaers v*cJitl. kemićni laboratorij Salcborf
— Bakaaaf.
Dobiva m prlstea:
Postojna: Haccarcich, lekarna. Brdo: H. Hauser, drogerija. Oortca: An t Maloigf drogerija. Celovec: Birnbscher, lek, Pavel
Hauser, lek., Eger nasl., lek.
»pri Angelu«,   Ant. Kober,
drogerija.
Ljubljana: Jos. Mayr, lek., Ant. Kane, drog., Gabriel Piccoli, lekarna, Šolnik, lekarna.
Upniaa: Lautaer & Zechoer, lek.
Tržič: Vinc. Eggenberger, lek.
Pul| t A. Curelich, drog., G. To-
minz,  drogerija,   Aug. Zu-
liani, droferijs.
,: Lud. Aftsmana, lek, Fr.
drogerija, Erasst
Saia I i
ia tdvni
3 sobami ia pritžkKnsmi, pripravno osen jene peniioninte,
1607
tMmm hi
Naslov pove nprsvniStvo »Si. Naroda«.
M nI I * ■*! a I rs ---- —-1----g n
Elotrićtiti ns nun!
Vi bolniki, ki vas muči dolgotrajna bolezen, in ki po različnih potih hočete doseči zdravije, pa ste za-|stonj dopri-
našali največje žrtve, ne pozabite, da imamo v
galvanski trajni elektriciteti sredstvo, s katerim lahko uspešno pobijamo splošno živčno slabost, revmatizem. glavobol, pomanjkanje spanja, potrtost, ohromelostno stanje, nevrtlgije, iz nervoznosti izvirajoče motenje prebave, malokrvnost, oslabelosti vseh vrst ia najrazličnejše ženske bolezni.
Svoj zdravilni način smo popisali v zanimivi knjižici in jo vsakemu, ki se na nas obrne, pošljemo
MT fratia ia franko
pot zaprto ksnerto. brez vsake odgovornosti.
Se aikoli se al v Avstriji tako dragocena ia poučna knjiga popolooaa zastonj nudila občinstva:
Elektro - terapeviiška ordinacija
1,L,
ast. s/a.
t,
26 VII 1910.
Na
*2 Elsktro-terapevtiško ordinacijo _v   na Dunaju, 1, Schwangasso S 1« Mezzanln Abt. s 2
ti
i
Prosim pošljite mi knjigo:
gratis in franko pod zaprto kuverto.
Ime: ......_______________________
Naslov: _______...........______....._...........
vršit
Karbolinej Jfavec (gias)
Zna  Pv^O^aflfJC   nal Zal SiinTT^Ca
283
ioauctfa akna a narje to n nas obrt
pristni kranjski
lanenooljnati flrnež
Oljnate barve
o paaaalnah pa Vt> I naj kakor tndl t vonjUi panaiah.
fasadne barve
a kise, po norcih.
Slikarski vzorci
to npir a vzora.
£aki
pristni najesti n vozove, n pohištva ta a pote.
Steklarski klej
Vailno novostlf dobro blago
v modni trgovini peter Šterk
Lfnjblfaaa, Start trg it 18.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjik oblek, !■ kakovosti ; mosto, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših otoških klobukov, slamnikov in čepic, dalje čepic za dame itd.
5t 367.
218P
ooo
Ha l kr. cesaria Franta Jožefa gii
se bodo vršile vzprejemne skušnje za prvi razred
dne 30. junija od *|a9. are naprej.
Učenci, ki žele biti vzprejeti v prvi razred, naj se javijo v spremstvu svojih staršev ali njih odgovornih namestnikov
dne 29. junija od 9.—12. ure dopoldne
pri gimnazijskem ravnateljstvu ter s seboj prinesejo krstni list in obiskovalno spričevalo, v katerem mora biti izrecno povedano, da je bilo izdano za vzprejem v srednjo šolo, in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika (slovenščine in nemščine) in računstva.
Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori-imenovani listini pravočasno po poŠti.
Ravnateljstvo c. kr. franca Jožefa gimnazije.
Kranj, dne 22. junija 1910.
Za Kranjsko se sprejme pri privatnih odjemalcih dobro uveden
2186
proti mesečni plači in dnevnim dietam.
• - - .. .
Ponudbe s sUko na
tkalnico Bratje Krejcar, Dobruška na Češkem.
V///A k\\\V
Naznanilo.
j\a c. kr. prvi Državni gimnaziji v £jubljani,
(Tomanova ulica štev. 10, zraven „Narodnega doma)
bode v julijskem roku 2144
vpisovanje za L razred v nedeljo, dne 3. julija t. L
dopoldne od 9. do 12« vre v ravnateljevi pisarni. S seboj je prinesti
krstni list in zadnje šolsko, ozir. obiskovalno izpričevalo.
Sprejemni Izpiti bodo v ponedeljek, 4. Julija od 8. ure dalje.
Zunanji učenci se lahko tudi pismeno zglase, ako dopošljejo imenovane listine pravočasno ravnateljstvu; morajo se pa potem dne 4. julija pred izpitom osebno oglasiti v ravnateljevi pisarni.
Po odloku c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. avgusta 1894, štev. 2354, se smejo učenci, ki pripadajo po svojem rojstvu ali po rodbinskih razmerah c. kr. okr. glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem mestu in Radovljici ali okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v
ljubljanske gimnazije samo pO dovoljenju C kr. dOŽ. Šolskega SVOtaV
Dotični roditelji naj si torej pravočasno izposlujejo to dovoljenje.
Ravnateljstvo c kr. I. državne gimnazije.
V Ljubljani, dne 20. junija 1910.
C. kr, avstrijske     ^   državne železnice.
Izvleček iz voznega reda.
V«e>mtamnrn*am ana* Ontaoa is MnJorjsa« (J«*- *«M
?*Oa Zjutraj. Osebni vlak v smeri: Trii?, leaenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
?»*6 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št Janž, Rodolfovo, Straia -Toplice, Kočevje.
9*12 oJnsolOnn. Osebni vlak v smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draldane. Berlin, Beljak, Badgastein, Soinograd, Monakovo, Kolin.
(0>a)O Sspnldnn. Osebni vlak v smeri: Triič, Issrnirn. Trbii, Beljak, Celovec, Gorica,
Trst. ^
►sMas. Osebni vlak v smeri: Gro-Rudolfovo, Št. Janž, Straža-Toplice,
ns. Osebni vlak v smeri: Trii*, Trati,   Beljak,   Gorica, Trst,
Oaebsi vlak v smeri: Irlie, z zvezo aa brzovlak v Beljak,
___ Dunaj, z. k., Badgastein, Solno-
•rad, Monakovo, Inomost, Frankobrod, Wiesbaden, KoUn, Dusseldorf, Vleissingen,
ii vlak v Mesanec v Kamnik. k Mesanec v Kassnik. is Mesanec v aOnuuk te ob m> š&jm m prauatlds.
C. to.
Maaa v Mnbllsno dntns islssalss).
7*00 zjutrsj: Osebni vlak iz Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Berlina, Draidar, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Trsiča.
M3 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-
dolfovega, Grosnplja, St. Janža. Il*20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, VViesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. a*00 popoldne: Osebni vlak is Kočevja, Straže - Toplic, Rudclfovega, Grosuplja. Št. Janža.
417 popoldne: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Tržiča. CV5S iioflor Osebni vlak is Jesenic, V zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, So In ograda i Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k. SMO seaasvi Osebni vlak is Beljaka, Trbiža
Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča. 0-O7 zveonn Osebni vlak is Kočevja, Straže-Toplic Rudolfovega, Grosuplja. Št Janža, 11-22 penodii Osebni vlak is Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic
agusnajs Mežasec is Ksmnars dopsldsi Mesanec is kaninika. tisOsri Mesanec s rsmafts tO-aO aa sani: Mesanec is Kamnika le ob nedeljah in praanJkgu
Časi ■■milSl Srn aaaansnSO anWSSS»J Vi
rtiuliU^ ? Tinti.
3317
WD
mm
Š  edmo zaneslirvo ^ink^iSS*!^
inesljrvo otf tokufoce ijassceno neškodljivo, — L 3w. K 5"— ki K O—
«joce milo nO vin. »pa 03
mM MIL
h. l
Štedilna ognjišča ,,£riumph"
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejŠiizdelek. Največja prihranitev gonv^Jisjaat^
Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog 2040      franko proti doposlani znamki.
Tvornica za fteoilna
Triunpk
S. Soldschmidt S sin, Vels 18, gorenje Avstrijsko.
Razglas.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča Ljubljana z dne 15 6. 1910 oprv. štev. A I 239,10-19 se vrši na prošnjo dedičev po dne 21/3. 1910 zamrlem
Ivanu Peterca
2149
prostovoljna javna dražba
posestva vlož. Štev. 1235 kat. obč. Karlovsko predmestje, obstoječega iz hiše
štv. 21 ob Dolenjski cesti v Ljubljani in vrta,
dne 28. junija 1910 ob 9 url dopolndne
V pisarni podpisanega c. kr. notarja v Ljubljani, Sodna ulica štv. 9.
Ker se vrši dražba vsled prostovoljne prošnje dedičev, ostanejo upni-kom, ki so pri tem posestvu zavarovani, njih zastavne pravice brez ozira na izkupilo pridržane. Vsklicna cena znaša 5400 K; dražbeni pogoji, cenilni zapisnik in zemljeknjižni izvleček se lakho v pisarni podpisanega med uradnimi urami vpogledajo.
Dr. Kari Schmldlnger, I. r.
c. kr. notar kot sodni komisar.
i
K. S K. ]ežek, Jlansko (JKtoravsko)
*535 izdeluje
MOTOKJE
na bencin in sesalni plin, popolne opreme opekaren, samotnih in cementnih tvornic, mlinov, žag in najnovejše sestave transmisij.
Dopisuje slovensko. Ceniki zastonj.
St. 10383.
Razpis
2153
Za zgradbo zavarovalnih del na
tesli mi
na 3113 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
da 9. julija t. I. ab 12ih opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, od-poslati je zapečatene z napisom: „Ponudba M prOTZOtJo fraAo za zavarovanje cesto pri Begunjah".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pnpozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v dež. stavbnem uradu ob uradnih urah.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 17. junija 1910.
RtjnCaviri&nTstvo
I j. Fisdriflga vdova
it a.
mUšEmOk Offtjlii.
nsn unfel m "j"*^
otroških vozičkov
time.
M. Pakte
psmji s smetjo*.
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nabaja sedaj v lastni hiši
1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvrši t\e.
Tvoraižka zaloga lajfiiep asgi. in frau. specijalitet Blaga.
: Zavod za uniformiranje.:
fci r=i        i==i f=JžJ
m
e*s
S
k
da
Najboljši kosmetišM predmeti
za olepsanje polti in teicsa so:
milo po SO h, s creazn po ::
:: Mentkol llđ ustna voda po
zobni prašek po 60k;
za ohranitev in rast las:
lasna voda po 1 K;
da
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kupujte zaupno te domače izdelke!
Odlikav
ttfoScnMolriN
Ljubljai
Hilšarjeva ulica 5
Gradišče
Priporoča svoje solidno narejene
Poprave ki ugusevaaji se izvrsajejo in računijo najcraejf.
Dslsnlsko Toplico
Icntac te fHSSthU te
itn
Edina zaloga
izvirnih
ameriških
čevljev.
zaloga ievljei
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
MM Menit 11. Draiim
brezovo vodo za lase
neprekosljivo v učinkovanju na
rast las.
Steklenica K 250 in K 2.—. Dobiva se v vseh lekarnicah, parfumerijart, drogerijah in če-
salnicah. Tvornička zaloga: M. Hoffisann ^        4 Co., Decin na Labi.
redni odhodi soriških poštnih in brzih parni kov.
Odpremanje potnikov
L, U. in III. kabine kakor radi iiseljeoikOV
v vse deie sveta
posebno n* progih
Hamburg—New York
Hamburg-Argentina Hamburg Brazilija Hamburg-Kanada Hamburg-Kuba
Hamburg-Mexlko Hamburg-Afrika Hamburg-Angleško Hanaburg-Fraacijn
1588
Zabavno pomorsko potovanje 1
Zelo priljubljena so 13 dnevna potovanja s pamikora
»Meteor* do Oronthelma, vožnje na sever do islanda,
Sooornaaa Kapo in Špicberga, vožnje v znamenita kopališča, na Angleško, trsko in Šotsko. Informacije dajejo in poiiljajo se brezplačno!
Hamburg-Amerika Linie,
Abteilung Personenverkehr, Hamburg.
Glavno zastopstvo za Kranjsko:
Ljubljana, Kolodvonka ulica št. 28.
l
A*
104
Proizvajanje
spirituoz
kot prosta obrt, kakor tudi
izdelovanje brezalkoholnih osvežujočih pijač,
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju renomirana tvornica. S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične t a ka f* Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se samo na resne
ponudbe.
Ponudbe pod šifro „Spiritaoaen 83857" nm aaontao ekape-atoi|o Ms Mm» *acnlDunai L/L
mm
NB
258
44
A^I
•edelevetetj wmmmw
priporoča svojo
VOZOV.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljska priimki pat v TiSliSI
priporoča svoj priznano izvrsten PartJansl cnsnnssl v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tiskovne hi odporne trdote daleč nadkriliaioči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apna.
Priporočila in izpričevala 2944
raznih  uradov  in naj si ovi tej ših  tvrdk  so  na razpolago.
Centralni urad: Dunaj« I., Maximilianstrasse 9.
Železoviti — in blatni izviri _ 34-45° C.
Mramorne, porcelanske kopeli. leČenie fan^o, leČenje z mrzlo
vodo, zračne in solnČne kopeli, prosta ležišča. Izvrstni uspehi p i lečenju ženskih bolezni« slabokrvnosti« revmatizmtii kostobolju in živčnih boleznih, zlasti ischiasu.
Zmerne cene. Prospekte pošilja na zahtevo
ravnateljstvo.
1706
Najnovejša iznajdba!
II elik požar
se zamore lahlco in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi brtzgalnloami
s 40 delavske sile poraanjSanim ravnoteže** nove sestave, ki od desne m leve strani vlečejo m mečejo vodo. — V vsakem položajo delujoče kretanje
brizgalnic nepotrebno. Ni Kranjskem so dosedaj naročila te vrste brizealnic sledeča nasilna društva Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica. **Hffca. fteaienr navedka Bala! Hrualca, Zgornja S tik s, Bravlje, Spodnja Idrija, Trzin, tabnlca, Bovte, Velika Loka, Usua stric   «1+Ut*. Vi
mi. Peter m ■
. A. S ME KAL
v Zagreba
cevi, pasov, «•»•■"•«» ••■•nt ••
Odplačevanje na obroke
12S adlik.v.njl -
Združeni čevljarji
v LjuMjanif WoKo«a ulica «%t- 14
priporočajo tvojo bogato salogo obuval za pomladansko in letno se«jo: V«f ^ste ■einTJll, si BV-
izdelka.
— ■ ■ ■ * lastnega in tujega
. -ilee, zapor^
vedno v največji uben.
Jlaž Jesenko
SSSSSJssej Stari trg 11
priporoča
klobuke
slamnike
cilindre, čepice itd.
■ najnovcj*« faro«* p« najnižji ceni.
Najcenejše
čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Fsstrezsa tečna, cene seiitlse. — Zssasjt strtCila prsti se?zetjs. Zahtevajte cenike.
C. kr. moško in žensko učiteljišče v Ljubljani.
Oznanilo.
L ProaUko za opre jem v L letnik c kr. tonskega ntttoljliča
V Ljnbljanl na] se zglase pri ravnateljstvu
v soboto dne 2. julija od 2.—6. popoludne.
Pismena preizkušnja se prične 2116 v ponedeljek, dne 4. julija ob 8. uri dopoludne. V ILVIII. in IV. letnik se gojenke ne sprejemajo! ker ni prostora* O. Zglasila za L letnik c kr. moškega učiteljišča se
bodo sprejemala
v soboto, dne 9. julija od 8—12.
Preizkušnja iz posluha bo ravno isti dan od 8—12.
K zglasitvi je prinesti s seboj krstni (rojstni) list, zadnje šolsko izpri-čevajo, zdravstveno izpričevalo uradnega zdravnika in izkaz o stavljenih kozah.
Ravnateljstvu i tr. moškega io ženskega uoteliilca v LMliani.
dne 16. junija 1910.
.w Pišite po vzorce.
domačega izdelka priporoča
Jos. Vidmar
Ljubljana Prod ftkefijo 10, Start trg 4,
Prešernova ulica 4.
}. Ji JCaiser
i ima. ieunaii ia & i
priporoča svojo bogato salogo raznovrstnih
nS i suHkitittf
POJ obifiiu9vs4
(biciklov) kakor tudi
po aajaizjih cenah. Popravila
soHđBO. 9
točno ia
Podebrady
(kralj, teško).
Priporoča v hvalno priznanih kvalitetah
medne blagove — sukna — zefire In platna — norosti za obleke za poletje 1910 - Savličkove tkanine — da-maate —  opreme za neveste.
Vzorci franke.
23 m Havličkove tkanine ..Kvetaše" 16 K. — 23 si Podebradske tkanine
22 K 40 vin.
Izvtzaa hiša ostaa. 1117.
1 savoi
0 nt pralnih ostankov, okusno sestavlfenik 2 do dolgih tO K; franko po povxett>.
Le pri nas so pravi. Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.
■str Največ nade na dobitke -mm
nudi od vis. c. kr. finančnega ministrstva odobrena
dobrodelna loterifa
Centralnega društva c. kr. poštnih adjunktov, poštnih oficiantov in poštnih aspirantov na Avstrijskem, katere dohodki so namenjeni za ustanovitev podpornega zaklada   za ponedolžnem v bedo zašle uradnike postnih uradov ter njih vdove in sirote.
1756 dobitkov, obstoječih iz efektov v skopni Vrednosti
35.050 kron.
1. glavni dobitek 20.000 kron vrednosti, iladaljm glavni dobitki po K 4000, 2000 vrednosti iN.
Tudi najmanjši dobitki so nakitni, umetnostni ali splošno porabni predmeti najekmsnejie izbire in reelne vrednosti. Dobitki se ne
1319 izplačajo v denarju.
6m a Air dfc na f V se dobivajo pri skoro vseh poštnih na-BmMTVVsVkV |IV A Mm stavljencih, v trafikah ali pa naravnost iz loterijske pisarne na Dunaju, VI1, Magdalenenatrasse 78. Žrebanje nepreklicno 18. avgusta 1910.
Delniška glavnica: E 50.0QQ.000'-
i ■•steam-f   Ul VBT-
zaklad:
Bančni prostori v Trata: Vin S. Nlcolo .-. Menjalnica: Vin Nuova 20.
Telefon at. 21—57.
Ustanovljena I. 1868.
Podružnicev
Brna,
Budjejevicah,
■flavi,
Krakova,
Lvovu,
Moravski Ostravi, Okna ocu, Pardabkah,
|SjS
Prostjejovo, Tabora,
Dvnaja, Herreag. 12.
3zvrSuje vse bančne posle.
Obrestuje vloge
na vložni knjižici po 4oj°
na tekočem računu po dogovoru«
Kupuje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje predujem na vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbne in carinske kresi Ste. Daje promese sa vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih trgih.
ter se rada udeležuje s svojim kapitalom na dobrih ia iisprednih iodusrtjskih poojetjih
SI
73
796364
2C
W B
^50433
Julija Štor
tnSf
Samo še malo dni! — Že 30. junija 1910 bo vlečenje
kralj, ogrske
državne dobrodelne loterije.
Glavni dobitek 150.000 kron.
asr Vsi dobitki 365.000 kron i gotovini. Eu irečka staie 4 Iraie. -a*
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu (glavni carinski urad), pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh ——      železniških postajah in po skoro vseh trafikah, menjalnicah itd. ———
Mestni dekliški lice] v UuHjani.
1586
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvi
jO v L razred bode 30. junija od 10. do 12. ure, izlnitaja isti dan popoldne ob 2. uri. Deklice se morajo oglasiti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov £ krstnim listom in zadnjim šolskim iz p rite valom.
Za appejem ae zahteva: a) tekom 1910 dopolnjeno deseto leto,
b) sprejemna izkušnja po določilih za srednje šole.
Vpisovanje v IL, III. in IV. razred bode 3. julija od 9. do 11. ure,
eprejemna izkušnja 4. julija oh 8. uri. Zahteva se poleg zadostne starosti krstni list in sadnje šolsko izpričevalo.
Pri vpisovanju se plača 4 K sprejemnbie, 4 K pvrtspevka sa učila, za sprejem v II., III. in IV. razred pa poleg tega še 20 K. pristojbine za sprejemno izkušnjo.
Jeseni ae bode vpisovalo 9. septembra. 2108
Natančnejša pojasnila v zavodu na crni deski ali pa pri ravnateljstvu.
Ravnokar izšle nove
Cena 4«
krone in po 2 K 50 vin. Velika zaloga
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih rtavelokov itd. itd.
j Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
a»Sr Ustanovi;
lota 1842.
Tovarna oljnatih barv, laka in firneža
Ljubljana a
črkoslikarja. lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja,
Prodajalnica s |5|
Miklošičeva  ulica št. 6. **
nasproti hotela y,Union".
Delavnica:
Igriška ulica štev. 6.
gramofonov
od 25 kpon naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno cenike gramofonov in raznih plošč.
Fr. P. Zajec
urar in optik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
<Ša*~   Ustanovljeno leta 1842.
aHananvavnavi
. a
II
ZAJEC & HORN
Izdelovanje kamnoseških del iz „ um etre ga kamenja" kakor:
stopnjice, postamente, baiustrade, ornamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mu sije, 1714 cementne cevi itd.
Prevzemanje kanalizacij in fnsdamentov za stroje v izvršitev.
Umetni marmor (Carraiyth patent) za obhajiine mize, oltarje, prevleko stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah.
Zylolith kamenoIOS je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in zasebne stavbe. Zelo prilagođen za pisarne, hodnike, sobe ; tiha hoja, topel, brez špranj (zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv j lahko snaženje, nezgorljiv, v poljubnih barvah od najpriprostejše do najfinejše izvršitve.
Projektiranje in izvršitev železabetonsklta s*avb;
stropov, mostov, rezervarjev (sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.
g. Čatež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
pole? Urbančeve mar.uf. trgovine priporoča
like
slamnike
tein. razso moško perilo, kravate, ovratnike iti itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
Telefon 237.
Ljnbljanai Dunajska cesta 73.
Telefon 237.
ffujcenejie žffoste pletenine za ojraje.
Večkrat snkane
posebno pripravne za ograd rte v parke« za dtvjaolno, vinogradov, drovoonlo Itd. za varstva proti zajoem, za panje ebere, v varnost proti teci, za fazanarlje, ptlOnlke in kletke, najboljšo žleovjo za l«raliaoo lawn- tennlea, do troh metrov elrokoetl • zalogi, za Rabltzovo ntone,Menlr|ovs g rad bo Itd. Itd. Itd
Pletenine se Izdelujejo s 13 do 150 mm širokimi petljami in iz različno debele žice, ki oo oeio po »pletenju poefrka v ognju in zatorej ne rjavi, kakor vse Iz pocinkane Žice napravljene pletenine. Tudi bodočo iloe za ograjo v ognja pocinkano in različnih debelosti dobavljajo prav ceno
Hutter Sl Schrantz d. d.
In kleirncev
Piiiodni vzorci Ia vsakršna
1501 10
in
ledena kava
se dobi
slaščičarni
.Tj
.....l
I Ljubljana, Mesni! trg. M
nlnlDlnlnlnlnfn
Wmi ii mm pet U AlMiKo
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane tez AĐtwerpen v liew-York
je proga
ed Star Line
deča zvezda
Na naših parnikih Finland, Kroonland, Vaderlaad, Zeelaad, Lapiand in Sami and,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antuerpnom in Novim Yorkom je snažnost,
izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz Ijabljane vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat
čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Frane Dolenc
v Ljubljani,
Eoio^vo^ska ulica odslej stev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „ppi Starem Tišlerju'1.
regiatrovana zadruga z neomejeno navezo
i lastim zaM leni v Ljubljani u Dioajski niti 18
je imela koncem leta 1910 denarnega prometa . K 83,11G.121" 11 upravnega premoženja..........sj 20,775.510*59
obrestuje hranilne vloge po 41|2°|0
brez vsakega odbitka realnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zveri s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad.......*      K 20,000.000.
roMjaJ« m seadUite pa 9»/«V. s I V, % mm aaurtizaalla aH pa p. • »A •/, ara* aaMriisaeij*; mm -ntrtM p« t"
Ham mm m na m m mmmm^'
URABNE UREi vsaki mmm a. i-tt. fci * » aaaall Ia
Jf
56
61
617
44
23
tetamn ini Hi i riNfajti m%i
rVeMskarija, vezenje na reke in stre}, ■ontkinji, piisiranfe itd. Vezenje prapervr ia drnštrenik trato. Zunanjim aarafcilam aa m
DREN1K
inipiMi meti mmjam
kaker: telovadne hlaie, majice, čevlji, čepice, rdeče srajce, znaki, pasovi, trobke, vrvice itd. Zaipaajlm aaroAHom aa ustreza vestno in točno.
Wma v fin
isti tlllTill
zmožen tudi italijanščine proti dobri plači. — Ponudbe pod: „Prva moč1,
poštno leteće, glavna poeta, Trat
tukaj,
H0ttofflonM
tam.
povsod me iščejo, povsod me ljubijo.
▼O 424
SVETOVNOSLAVNI
FERNET-BRANGA
Krompir in kislo zelje.
Zastopstva za prodajo teh dveh predmetov na tržaškem trgu išče posebno zanesljiva, že 35 let tamkaj l onj^malci poslujoča oseba, ki eventualno prevzame jamstvo za inkaso.
Pisma pod „Na zdar" v Trst,
glavna, pošta res Lan te. 2127
tvrdke Fratelli Branca v Milanu
■mm ia ixkl|.«ae lastnice tajnosti • pripravljanja
aalaipeinelia želodčna grenčlca na sve
M««trpl|iva v vsaki druiini! — Dobiva so v Ljubljani pri:
P* J. Bnzzoliniju; Anton Staculu; slaščičarni Jak. Zalaznika. "
Neprimerno
dobre slasti je zrnata kava do polovice zmešana s
šMi strali
xa vse le mogoče namene,
ne samo industrijske stroke, nego za vsa šivalna dela v rodbini, se lahke dobivajo
pri nas.
Pazite na to, da kapajete v naših     Nase prodaialaice spoznate po ifor-proanfalnican. njem kasala.
SINGER Co. d. d. za šivalne stroje.
Ljubljana. Sv. Petra cesta žtev. 4. j
Inventurnega
notarskega kandidata
sprejme
notar Hudovernik v Ljubljani.
Vstop najpozneje do L septemkra t L
is
Rsstniiradl^ Bavarski door.
Naznanjam, da sem prevzel staroznano
10 jjavarski dvor
na Dunajski Gesti,
jo popolnoma prenovil in opremil. — Točil bom najboljša vina in vedno sveže pivo ter postrezal z okusnimi jedili. 189
Ha razpolago je ti Mm lile. za lin
Štefan Bergant
bivši rostavrater v „Jngoalo vinskem hram«.
Otvoritev hoteli.
Vljudno naznanjam, da sem
itiravi nri Riprju na GcrenlsKem. nastala drL leteziice,
hotel »Stol«
Najbolje za zob«
Sluha pilita!       Velik pnHrasek!
5 kg ržene kave za K 4*— pošilja franko po povzetju
Mihael Valentin Schik
Dunaj VII 3, Lerchenfelderairaase
itOV. 87. 3847
___do Primožič
Sts^^K^U^^ Xfl^^l)$lj^Ut^a^s,    aS^SalaOtSda^^ft    ^Lv^nv^Lvt^t   S^SjB 1^b9s,
jnre domače tvoinice
Fran Kotnik, Verd-Vrhnika
1482 priporoča
rale inte Maik in masinfli parketu, kratfwik ii Mnvib deščic.
Cenik na zahtevo brezplačno.
hrana polaganje parket ii deščic, popravila statik ia likanje z vuku
po najnižji ceni — delo solidno.
Otvoritev ime
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj. občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sto na razpolago. Razgled in krasna lega. Kraj jako miren in letovičarjem zelo priporočljiv. V bližini naravno lepi Vintgar in Bled. — Cene nizke, postrežba dobra in točna. — Priporočam se v prijazno vpoštevanje. 2145
z odlični, spoštovanjem
SI. občinstvuvljudno naznanim, da bom a dnem 1. julija 11. prevzel
UbIhi hrib 11 Um vsi. i Kraji fl. a. iHlaiitin
Meril trgovino i mešanim blagem.
Ker sem tudi podružnico v Kranju založil z najboljšim blagom in ker se bon vedno potrudil, staviti najnižje cene, nadalje odjemalce dobro ia tocao postreči, prosim za enako zaupanje in naklonjenost, kakor
dosedaj v moji glavni trgovini. 2161
Denuiiu vi in petrolinovi motorji troma za motorje Jcliks Renaoerv gioggiitzn na Sp. Avstrijskem 10
so si vsled priznano uvrstnep načina sestave (s počasnim tekom) prav ročno pocabo obratnesnovi in na let«
krogov. _ Lkor dnk«uj€j?viak dan dohajajoča pfeoW p-mm ceaj. mojih odjemdcev, j. ttsMtMsorjoir <»^^i«^^f^t^^^citd odriče, m vse n. strojno delo navezane rokodelce, kakor: intoarje, katarje, tesarje, sn Sage, stmgnrje, kl,nčarje, mehanike, strojar]«, inliaarje, peke, i«knj«vatee itd
Najbolj*! motor za kmetovalce      Stroji na obdelovanje lesa
se tudi lahko prepelje ob letvi. najpopolnejše isvrStee.
Preračuni stroškov rs.rn.m1 prisnama pisma, saaaamak intimni    ter obisk inženirjev sastoaj od centrale tvornice motorjev
m mimi mm tiL
km. mm m mm
DelniaJca druana
in Loški trg v Ljubljani,
najveća slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva.
146«
Ravnateljstvo v Laskam trga.
l
Novosti mnnirfmk turnega blaga 1910.
posojava franko.
I & g
LJaMJana, Mrttarjma »lic M 4.
troti Ha. Itn hiši. sli. trda *n. fifa ril. um. ram i
524
las 14* * — #a
fotografski umetni zavod
£jubljasa. Sodnijska ulica 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, foto^firatije tehničnih pred-.\ m*tov, interijerjev itd. .%
Vsa iteii s? izTršijiji trta ii v Minili aažiii.
6
Podjetje betonskih stavb
Bratje feravalli & Pontelio
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad. strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela so solidno in strokovnjasko izvedena. Cena najnižja.
Jamstvo. Zastopnik svodov patent „Thrul". 4518
najnovejše in lahke konstrukcije po zmerni ceni priporoša znana 2015
veletrgovina z žeieznino, motorji in poljedelskimi stroji
Fr. Stupica v Ljubljani
arije Terezije cesta štev. 1.
11M \k\k
msUt tnvNt 2 iriai ta* ^^mW jiaj^ittti seinijski cniltt
Ijobljau, Volj ove ulice št. 3.
Velika zaloga
jnvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih ur, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
lian vn na.
Solidni postrežba. Cene na jnižje.
Jtajvtčjo zalogo in lujrazoovrstocjso izbiro prvovrstnih
klavirjev in harmonijev
ima edina narodna tvrdka
Alfonz Breznik
učitelj »Glasbene Matice** is zapriseženi strokovnjak dež. sodišča
v Ljubljani. Gradišče štev. 1L
Najcenejša izposojevalnica. Prodaja na najcenejše obroke. — Ugodna zamena. 10 letno jamstvo. Popravila in uglaševanja
najceneje. 76
k:
31
IIŠ1I
IL
Edino i
zastopstvo znamke §
KINTA
je v teku in trpežnosti nedosežno kolo sedanjosti. 1053
Zaloga Puchovih koles.
Kolesa sprejema v popravo, Omaj-
liraajo in ponikljanje ter
izposojevanje koles.
Sočna, solidna in cena izvršitev.
Karel Čamernik
Ijnbljana, Dunajska cesta 9.
Ceniki zastonj in franko.
\\\ Q4%\Oft
9. 9TLa<x3ić v Ziukiicvni
-po z? cio   anonvaiii   it v i>z^z^iio^vhiizc^vč^vv{\ cenami.
asm fFCaiočita, ^ dt&etc \z>x>zhu}em> z> o-Gtattto po^to. j—
I (r—r=. -ir=irsir=ii- ir==\-i
Priporoča se
M. Kristofič-Bučar
Stari trg it 28, Ljabljana, nasproti Zalaznika.
Zadnja moda
zgornja
spodnja
KRILA
volnena vrhnja od .. 6 K do 40 K svilnata spodnja od 20 K do 36 K iz dragega blaga od   2 K do 20 K
fine kostume
BLUZE
svilene in čipkaste od 10 K do 50 K; volnene in batistne od 5 K do 30 K; dilenaste in drage od . .3 K do 20 K.
Noćne halje in
od 10 K do 40 K. od 10 K do 40 K.
IPaV Najfinejše In kompletne "OsUS
otročjo oblekico m krstne oprai
od 2 K do 20 K. od 3 K do 16 K.
Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice
drago »odao la drobno blago is solidnih tovaren po najnižji coni. "^00
Naročnikom pošljem tndi na Izbiro.
F. P. VIDIC a KOMP., LJUBLJANA.
=====  tovarna zarezanih strešnikov ======
ponudi vsako poljubno anožino patent, dvojno zarezani
strešnik-zak rivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistem MarzolaM. Brez odprtin navzgor! Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti. Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. — Spretni Zourtepnikl so iščejo.
BALKAN"
špedicija in komisija
Centrala v Trata
Podružnica v Ljubljani,
JslssssTfsss sUsa it t. Tololoa Ms*. M.
/^a nO        OO 2083
Špedicije
vsake vrste. — Prevažanje blaga za trgovce in zasebnike. Preselitve. — vlaganje blaga in pohištva v skladišča. — .'. Zacarinanja. — Prevzetje Maga v prodajo Ud. .*.
ii
špedicija in komisija
Centrala v Trotu
Podružnica t Ljubljani,
a. T.
W »
11284138
39
337802