Obstrukcija in spodnještajersko kmetijstvo. • PiŠe Fr. Bohanec, župan v Stari-novi vasi na Murskem polju, SluČajno mi pride v roke 4,. Stevilka ,,Narodnega Lista", kjer se spodtaknem ob uvodni clanek, namrec: 3,Pred izgubljeno bitko v deželnem zboru." Tukaj pretaka liberalni poslanec dr. Kukovec krokodilove solze nad ,,strašno" nesreco, ki jo je povzročila kmetom obstrukcija slovenskih poslancev. Koj od zacetka piše: ,,Deželni zbor je v prvi vrsti za kmefeko ljudstvo potreben." To je tudi resnica, (ako bi se y deželni zbornici ozirali le količkaj na potrebe in koristi kmeta, Pa žalibog, ako pogledamo postave deželnega zbora Stajerskega, pridemo do bridke resnice, da. deželni zbor skrbi za vse drugo, le za kmetijstvo ni'6. Vefikrat so slovenski poslanci že zabtevali, da bi se spremenila obrtna postava vsaj v tolikto, da bi stavbeni mojstri na deželi, to je zidarii in tesarji, lažje dobili dovoljenje za svoj obrt. Kajti kar se sedaj od njili zahteva, je tukaj na deželi itak odvec, Na deželi namreč nikdar ne stavimo umetnih, veg nadstropij visokili palai, da bi morali biti stavbeniki natangno vešci o tehniki in o napravi raznih nacrtov. Marvec zahtevara na deželi latiko ustreza vsak kolickaj sposoben stavbenik, naj si bo že zidar ali tesar. Pa tej skromni zahtevi deželni zbor dosedaj še ni hotel ugoditi, da se ne bi zaineril gospodom mojstrom, Jd gledajo le na to, da je njih število cim dalje manjše in tako lažje oškodujejo ljudstvo s svojimi raastnimi računu Pa Se več! Deželni zbor je pred leti skoval celo postavo, po kateri si še kmet sam ne sme opravljati dela, ki si ga zna in je lahko ter brez vseh stroŠkov, namrec pometanje dimnikov. Ta postava povzročiije ljudem na deželi veliko sitnosti in nepotrebnih stroškov ter potov na okrajna glavarstva. Ljudstvo namrefe tega ne more raziimeti, da bi delo, ki si ga samo lahko opravi, in sicer bolje, kakor kak pijan dimnikar, moralo pustiti njemu in mu obenem še dobro plaiati. Pa tudi ta krivična postava se ne da popraviti na ljubo gospodov dimnikariev. Oglejmo si Še nekaj takih postav, ki so vse silno ,,koristne" za kraeta; n. pr, lovska postava. Ne vživa li škodljivi ,,dolgoubač" vee pravic kakor clovek? Naj se 1« predrzne, kdo skriviti zajcu kako dlako, bo že videl, kaj bo. Da ne bi kateri neroden lovec naredil iz zajca kafcega ,,nevoljaSa", se zahteva od občine, katera hofie svoj lov saraa, upravljati, da rnora za to imeti ali pa najeti izvežbanega lovca. Sicer dovoljuje ta postava. da se sme iz vinogradov in drevesnic pregnati ta fekodljivec tudi s alraSilnimi streli, in to je vsa korist lovske postave. Enaka je tudi Šolska postava, postava, ki pridno skrbi, da se naj stavijo nove Šole, seveda na strogke obČin, Pa dovolj o teh koristih, sieer bi porabil preveč prostora. Iz tega je že itak dovol] razvidno, da kmet pri sedanjih razmerali nima od deželnega zbora nič dobrega priftakovati in je vseeno, 6e dplujo ali pa ne. Nadalje piSe dr. Kuk.ovec: ,,Ce deželni zbor pet let nic ne dela, kmečki okraji pet let nič ne dobijo za ceste, vodovode in gospodarstvo," Meni se pa dozdeva, da če bo tudi deželni zbor v Gradcu zmiraj deloval, kmetje za ceste in drugo italč no bodo mnogo dobili ali pa nifi, kakor je bilo dozdaj. Edino, kar smemo upati od deželnega zbora, je povi&anje deželnih doklad, to mnenje nas namrefi ne bo goljufalo, Setudi drugo vse. G. dr, Kukovec tudi odlocno odklapja krivdo obstrukcije od sebe, ker ne veruje, da bi slovenski poslarici s tem kaj dosegli. Preti pa, da bo ljudstvo poslance preklinjalo in sovražilo, Seveda se s tem silno moti, ker ljudstvo od deželnega zbora manj itak ne more dobiti, kakor dobi, najsi potera obstrukcija traja tudi na ve5no, Zato pa ljudstvo odobruje poCetje svojib poslancev. PiŠe tudi, da slovenskiposlanci s svojo obstrukcijo zapirajo lanetom kruh v- miznice deželne hiše v Gradcu. No, ako bi kmetje dobivali kruh iz deželne miznice, potem bi gotovo že vsi od lakote poginili. Z ozirom na to si naj torej g. dr» Kukovec rie dela težke vesti. Potem pa piše, «da Be slovenslci poslanci kaj dosežejo, jim bode on prvi cestital; pa žalibog do tega ne bo prišlo." Iz tega se vidi, da- on slovenskim poslancein niti ne privošči kakih uspehov, ne pa, da bi jih še pri njihovem delu podpiral, Tudi ne morem razumeti, besed: ,,Ce tudi jutri vse dosežete od Nemcev, kar zahtevate, je to Se zrairaj ranogo manj, nego iznaša že dosedaj izguba, lcatero trpi vsled obstrukcije spodnještajerski kjinet," Iz zgoraj navedenega pa je razvidno, da kmet ne obftuti nikake izgube, razun, da mu ni treba pla-Sevati višjih deželnih doklad. ,,Jaz ¦pa javno odTdanjam odgovornost, ker ne uvidim, da je obstrukcija prava pot v boju za pravice slovenskega ljudstva," Tukaj bi le želel, da bi nam g. dr. Kukovec narisal pot, po kateri bi se gotovo in zlahka priSlo do vseh pravic. Pa o iem nam vendar kljub vsej svoji advokatski modrosti noCe nič povedati. tz vsega pa je razvidno, da je g. dr. Kukovec mnenja, da naj slovenski poslanci nemški večini vse dovolijo, da le ne pride do razpusta deželnega zbora, fiesar se g. dr. Kukovec silno boji, kar se prepričamo iz besed: ,,Morebiti je obstrukcija pot do razpusta deželnega zbora in novih volitev in n,ovih hujskarij ljudstva zoper Narodno stranko." Ker sem priprost, ubog posestnik, se tore] z visoko učenim doktorjem ne morem pričkati. Vendax pa odkritosrfino povem svoje mnenje: Iz vsega članka se vidi velika zagrizeno^t proti svojim sotovarišem slovenskim poslancem, ker jim zavida, da jib ljudstvo spoštuje in ljubi ter stoji junaško v bojni vrsti na njimi.