pa sva se še nekajkrat srečala zaradi mojega podiplomskega študija v Kanadi, pri čemer ste mi prijazno napisali priporočilo, čeravno z dokaj provokativnim predhodnim vprašanjem, ali sem res prepričan, da je to zame. V tistem času sem prebral vašo sijajno knjigo Bitje in hrepenenje, ki jo krasi dobrohotno posvetilo, zdajle pa naj nama služi za odskočno desko v umsko in duhovno sfero. 
Milenko Vakanjac je v spremni besedi zapisal, da v zvrst slovenskega eseja vnašate »zlasti drugačne teoretske poudarke, pa tudi čisto lite­rarne vidike, ki jih zvrst, za katero od Izidorja Cankarja dalje na Slo­venskem ne najdemo posebej uspešnih predstavnikov, znova obuja kot nadvse privlačno, sporočilno in premisleka vredno.« Knjigo dobesedno začnete z eno samo veliko ljubeznijo in uvodno premiso, da obstajata dve vrsti ljudi, pesniki in drugi, tisti, ki so, in oni, ki niso, in tudi dve vrsti 
227