cA Izhaja rvefer vsak prvi in trenji ietrtek meseca. Ako je ti dan praznik izide din poprej. Cent mu je 80 kr. n* leto. Inaeratl ae »prejemajo in pla(uie>o po dogovoru. Slovenskemu ljudstvo v poduk in zabavo. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice II i. Naročnina in inserati pa: Upravništvu 9Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice it. i. Št. 20 V Ljubljani, dnd 3. oktobra 1901. Leto XIV. p. n. volivcem kafol.- narodne stranke! Volivna borba je končana: z zadovoljstvom in ponosom gledamo na izid! Ne le, da je katoliško-narodna stranka sijajno varovala svoje posestno stanje, priborila je še dva nasprotna mandata in prvič dobila trdna tla v mestnem volivnem okraju. Prijetna dolžnost nas veže, zahvaliti se iskreno vsem, ki so do tega srečnega izida pripomogli. Čast in hvala pred vsem zavednim kmetskim volivcem, ki so kakor uzorno vrejena armada z moškim ponosom korakali na volišče in uprizorili temeljiti poraz lažiliberalne stranke 12. septembra. Čast in hvala pa tudi našim zavednim volivcem v edinem kmet. volivnem okraju, kjer smo propadli: V najtežavnejih okoliščinah, kljub silnemu pritisku in drugim težkočam, spolnili so svojo dolžnost in dali spričevalo svojemu moškemu prepričanju. Tudi tukaj se v doglednem času poruši pičla nenaravna „večina", ki je odločila za liberalno stranko.- Čast in hvala katol. narodnim mestnim volivcem! Z moško odločnostjo in pogumnostjo so korakali proti starim navidezno nepremagljivim liberalnim postojankam, napram zvezi vseh zakletih sovražnikov ljudstva, razne narodnosti in raznega stanu. In po božji milosti ta napor ni bil brez uspeha: padla je ena najvažnejših liberalnih trdnjav, Idrija! Največje mesto v deželi za glavnim mestom ima katoliško- narodnega poslahca! To je veseli, sijajni uspeh volivne borbe dne 19. septembra! Vsem kličemo ob sklepu volitev: Pogumno naprej! Za ves trud in vse žrtve plačaj v prvi vrsti dobri Bog! V Ljubljani, 21. sept. 1901. Osrednji volivni odbor katoliško-narodne stranke. p. n. volivcem za deželni zbor kranjski! Dne 12. in 19. septembra izkazali ste nam zaupanje, izvolivši nas deželnimi poslanci. Iskreno se zahvaljujemo za to častno zaupanje! Skušali bodemo, da zaupanje s svojim delovanjem opravičimo. S vesti smo si, da imamo svoje mandate zahvaliti pravemu prepričanju in svobodni volji ljudstva. Zato pa nimamo in ne poznamo drugega smotra, nego z Božjo pomočjo delovati za pravi blagor, napredek in pravice ljudstva, po starem vseslovenskem geslu: Vse za vero, dom in cesarja! V Ljubljani, 21. septembra 1901. Mihael Arko, (lr. Janko Brejc, Oton pl. Detel a, Franc Drobil i r-, Josip Dular, Franc Jaklič, Franc Kosak, dr. Janez Ev. Krek, Andrej Mejač, Primož Pakiž, Viljem Pfeifer, Josip Pogačnik, Fran Povše, dr. Viljem Sclnveitzer, dr. Ivan Susteršič, dr. Ignacij Žitnik. Razmerje glasov Izid deželnozborskih volitev v mestih. V mestih za sedaj še nismo pričakovali zmage. Tam je liberalizem še preveč ukoreninjen. In vendar se je zgo dilo, česar nismo pričakovali — idrijski mandat je naš! Volilo se je v Idriji dvakrat. Pri prvi volitvi noben kandidat ni dobil absolutne večine. Liberalec dr. Majaron 127 glasov, dekan Arko 125 socialni demokrat Kinaldo 33. Pri ožji volitvi pa je liberalni kandidat dobil samo 113 glasov, dekan Arko pa 161 glasov. To razmerje kaže, da so idrijski volivci liberalce do dobra spoznali. — Po drugih mestih so prodrli liberalci, vendar jim je zlasti v gorenjskih mestih trda predla. Naši kandidatje so dobili povsod častno manjšino, tako, da je v prihodnosti precej opravičenega upanja na zmago. V trgovsko obrtni zbornici ni bil izvoljen gospod Vinko Majdič iz Kranja, dasi so liberalci obljubovali, da pride v deželni zbor g. V. Majdič. Dobil je gosp. Majdič samo dva neliberalna glasova. Izvoljena sta bila Filip S u p a n č i č in molčeči K u š a r starejši. V deželnem zboru Kranjskem bode torej v prihodnji šestletni dobi 16 krščansko-mislečih poslancev (dva več nego v pretekli dobi), devet liberalnih Slovencev in enajst Nemcev. pn volitvi deželnih poslancev kranjskih dn6 12. septembra 1901. Fr. Povše — dr. Iv. Susteršič. ljubljanska okolica: Brezovica . . . Črnuče .... Dobrova . . . Dobrunje . . . Grosuplje . . . Hrušica .... Iška vas. . . . Iška Loka (Matena Št. Jurij.... Jcžica .... Lipljcne .... Log..... Medvode . . . Moste ..... Podgorica .št. Jakob ob Sav Polje..... Rudnik .... Studenec (Ig) . . Slivnica, Račna . Šiška gorenja . . Šiška dolenja . . Šmarje .... Šmartno (Tacen). Tomišelj, Vrblenje Št. Vid nad Ljubljano Vič...... Želimlje, Pijava goric.a Vrhnika: Borovnica .... Črni vrh .... Horjul..... Št. Jošt..... Polhov gradeč . . Preserje..... Vrhnika..... 'Srs JU t> ■l/l u M >U5 > > tf? O o cu 3 •J 100 83 19 29 28 1 119 109 10 168 160 7 116 116 — 14 14 — 29 18 11 94 94 — 116 114 2 43 43 — 59 59 — 170 170 — 50 45 — 30 28 1 160 156 3 63 59 4 66 56 12 66 60 — 47 39 11 19 10 27 86 74 11 77 76 1 63 56 7 136 133 8 59 59 —■ 71 67 12 70 70 — 110 101 9 54 42 9 139 138 — 87 95 8 215 200 16 Andrej Mejac Volivni okraj : Brdo: Breznica . ..... Blagovica, Cesnjicc. . . Dob, Rova...... Dol........ Dolško....... Drtija....... Ihan........ Krašinja....... Krtina....... Moravče...... Peče........ Prevoje (Lukovica, Spodnje Koseze, Rafolče) . . . Podrečje . . . . . . Trojana (Čemšenik, Sent Gothard) ...... Velika vas...... Zlato polje...... Kamnik: Domžale..... Gozd....... Lahoviče (Zalog, Kapljavas Nasoviče, Klanec) . . Mengeš ...... Moste (Križ, Podgorje, Su hadole, Mlaka) . . . Mekinje, Bistrica, Stranje Tunjice, Županje njive Nevlje...... Podhruško, Paloviče, Loke Radomlje, Holmec, Jarše, v Volčji potok, Šmarca Spitalič, Motnik . . . . Trzin, Depalja vas, Drago-melj, Loka pri Mengšu, Rašica....... Vodice....... Zgornji Tuhinj, Hruševka, Šmartno...... # >o CS 'C S a s m 34 92 45 39 46 34 54 39 16 101 66 66 12 S2 10 38 48 40 138 80 140 162 39 11 118 85 6 127 115 M i 3 7 7 15 4 7 11 2 8 1 25 3 30 8 13 30 34 8 21 24 8 Dr. Janko Brejc — Oton pl. Detela Volivni okraj: Kranj: Besnica (Št. Jošt) . . . Cerklje....... Mavčiče....... Naklo....... Preddvor ...... Predoslje...... Smlednik ,..... Stražišče Šmartin p. Kranju Šenčur ....... Voglje....... Hrastje....... Škofja Loka: Javorje....... Oselica....... Poljane....... Selca........ Sorica....... Stara Loka...... Škofja Loka (Zminec) . . Trata........ Železniki...... Tržič: Sv. Ana . . . . Sv. Katarina . . Kovor . . . . Križe..... M JS Q 54 60 6 193 194 1 96 105 9 ,106 112 3 189 189 — 96 118 21 84 93 9 80 88 8 127 146 21 20 50 29 106 106 90 91 1 71 85 14 278 315 38 79 78 1 179 198 19 105 106 142 154 12 30 46 16 24 24 37 3/ _ 53 5£ 2 94 [\ 9E i 1 Jožef Pogačnik Kranjska gora: Bela peč . . Dovje . . . Jesenice . . Koroška Bela Kranjska gora Rateče . . . 9 23 97 33 55 22 7 10 22 28 56 8 Volivni okraj: Radoljica: Begunje...... Bled...... Bohinjska Bistrica . . Breznica..... Gorje zgornje . . . Kamna gorica . . . Kropa ...... Lancovo ..... Lesce, Predtrg . . . Mošnje ..... Ovsiše...... Ribno (Bohinjska Bela) Srednja vas .... Pogačnik C. 43 25 46 31 137 — 78 19 146 7 23 3 19 3 39 3 39 57 132 8 73 11 72 1 144 8 Franc Drobnič — dr. Janez Krek ■-—- ■ o Volivni okraj: e JO JU o *c u Xi a .i u C iS C < < Cirknica: Cirknica..... 216 219 203 201 Planina..... 95 95 18 18 Rakek . . , . . 43 43 43 43 Ilirska Bistrica: 1 Bistrica..... 2 2 62 62 Jablanica .... 112 110 43 40 Knežak..... 73 73 52 52 Prem (Čeplje, Jane- ževo in Rateževo brdo Kilovče, Smerje) 57 57 60 60 Trnovo..... 141 140 89 S9 Zagorje..... 5 5 89 89 Logatec: Hotedržica .... 25 25 38 38 Logatec Dolenji . . 35 34 69 69 Logatec Gorenji . . 22 26 58 62 Rovte..... 82 81 41 37 Lož: Bloke 108 108 60 60 Stari trg pri Ložu . 259 259 121 121 Št. Vid (Zilce) . . 72 71 9j 11 H!--—HS—— KJ -J '5 —B Volivni okraj: e JO L. J3t O (a JO E 0 X ^ O Ul < Postojina: Košana . . . , • 48 46 99 97 Postojina .... 61 61 / i 11 Slavina..... 100 100 44 41 Šempeter na Krasu . 170 169 51 52 Šmihel na Krasu . . 126 126 46 46 Senožeče: Britof. Famlje. Vreme 10 10 41 41 Hrenovice .... 81 82 73 74 Senožeče ( Laze Dolenja 148 vas, Sinadole . . 3 3 149 Franc Habe »Vi Volivni okraj o JO X -s Idrija: Crnivrh........ 90 54 Dole, Godovič...... 20 42 Spodnja Idrija ...... 26 61 Vojsko, Čekovnik..... 14 12 86 174 Vipava: Budanje........ 45 18 Col.......... 41 31 Podkraj........ 42 23 Štuije. Ustje....... 73 7/ 112 St. Vid, Podraga..... 93 Vipava ......... 60 54 Vrhpolje........ 42 17 Slap, Erzelj, Goče, Lože . . 100 80 Planina ........ 15 4'/ Vrabče....... 31 59 Franc Košak — dr. V. Schweitzer dr. Ignacij Žitnik. Volivni okraj: Litija: Dole . . . . Kandrše (Mlinše) Kolovrat Konj (Sava) . Kotredež . . Kresnice . . Št. Lampert Litija . . . Moravče sv. Križ Polšnik . . Režiš če . . Šmartno pri Litiji Trebeljevo (Pre žganje . . Vače . . . Zagorje . . Hotič . . . Mokronog: Mokronog . Št. Rupert . Škocijan . . Šmarjeta . . Trebelno . . Tržišče (sv. Tro jica) . . . Radeče: Boštanj, . . Dvor (Št. Janž) Sv. Križ (Svibno St. Jurij, Dobo vec) . . . Kadeče . . Trebnje: Dobrniče Mirna . . . Trebnje . . Velika Loka Višnja gora: Dpb, (Bukovica, Cresenjce, Ra- J* >8 o t. u n 'I jz j* • pM c >o io e « o. o S > o Ui O cn >N 3 N 3 m 64 63 63 _____ _ 78 54 54 24 23 18 14 14 8 8 68 20 18 49 49 40 37 37 3 3 80 25 25 59 59 94 71 71 5 35 110 104 108 2 2 121 111 114 39 9 55 41 41 37 37 135 121 121 24 24 149 149 149 ___ _ 64 57 56 8 7 62 14 14 61 59 31 25 26 7 6 125 63 60 75 69 226 179 178 51 51 124 63 62 80 79 112 104 104 24 24 119 89 88 32 32 72 33 33 52 51 87 19 19 75 75 141 70 70 72 72 188 183 184 5 4 112 109 110 52 53 240 228 239 12 128 110 111 17 17 194 158 159 51 54 138 80 95 46 62 ■>---— >-< 'O Volivni okraj: M >8 4> n '33 is M 'S • H >o ►3 a efl p, o u > o M O * O C/3 3 N 3 M dohova vas, Pe- če, Temenica). 163 162 162 — — Gaber (Podboršt Prapreče, Ste- hanja vas, Za- gorica) . . . 137 135 146 2 1 Krka, Muljava . 150 143 145 24 25 Loka Velika (Ža- lina, Dedni dol, Križna vas Luče 120 121 121 1 Leskovec . . 47 47 47 — — Polica .... 74 74 74 — — Zatičina, (Hudo, ( Gorenja vas. St. Vid, Draga) 139 132 135 4 7 Žužemberk: Ajdovec . . . 103 101 103 3 3 Ambrus . . . 124 118 124 — — Dvor .... 83 82 84 12 10 Hinje .... 165 154 165 5 5 Smuka (Langen- thon) . . . 20; 20 20 14 13 Zagradec . . 64 64 64 — — Žužemberk . . | 158 149 161 29 22 Franc Jaklič — Primož Pakiž Volivni okraj: Jaklič Pakiž M CS e «A > Kočevje: Altlag (Stari trg) . . . Draga (Suchen) .... 19 Ebenthal...... 12 31 Gottenitz (Gotenice), Koče Hinterberg...... 92 Kostel (Fara pri Kostelu). 91 3 Banja Loka..... 6 62 58 Lienfeld, Schwarzenbach . 26 150 124 Mala gora (Malgern) . . 3 52 49 Mitterdorf (Stara Cerkev). 4 84 81 Morobitz (Borovec) Tiefen- bach (Briga), Rieg . . Volivni okraj: •o s m —t Pakiž u C« 'S K/3 > Mosel (Mozelj) .... 2 100 98 Nesselthal (Koprivnik) . . 2 96 94 Obergrass (Trava) . . . Osilnica....... 65 85 20 Unter Deutschau (Nemška Loka) Graflinden (Knežja Lipa) 1....... Unterlag..... Velike Lašče: Sv. Gregor .... 129 131 0 Kompolje . . . 42 42 — Lužarji . . . •. 71 71 — Podgora . . . 80 80 — Rob ... . 80 80 _ Turjak .... 110 113 4 Velike Lašče . 29 33 25 Videm (Dobrepolje) . . 128 136 7 Ribnica: Dolenja vas ... , 141 165 34 Jurjevica (Brezje), Dane . 49 60 18 Loški potok, Gora . 124 154 63 Ribnica..... 122 126 7 Sodražica .... 110 120 24 Struge..... M 65 2 Sušje, Velike Poljane . . 53 62 9 Jožef Dular. Volivni okraj Kostanjevica Čatež ob Savi St. Jernej . . Sv. Križ . . Orehovica . . Velika Dolina Kostanjevica . Krško Bučka « 77 253 84 52 114 49 48 a >o o £ o 4, 19 96 25 17 27 101 27 4> e 2 Volivni okraj: Dular Globočnik u e 0, .3 Cerklje....... 209 103 6 Krško....... 56 210 8 121 94 2 Studenec ...... 54 78 4 Novo mesto: Bela cerkev..... 15 44 Brusnice...... 107 — Crmošnjice..... 27 51 Mirna peč...... 139 69 — Poljanica (Polandl) . . . — 23 Prečina ....... 123 14 2 Šempeter pri Novem mestu 132 25 1 Šmihel, Stopiče .... 551 10 7 Toplice....... 195 20 Viljem Pfeifer Črnomelj: Adlešiči, Griblje .... Dobljiči....... Kot, Višnji vrh, Petrova vas Loka, Butoraj..... Obrh, Dragatuš..... Stari trg, Radence, Dolenja Podgora, Dol, Ceplja Tanča gora . . . Teleč vrh, Planina Tribuče .... Vinica..... Vrh...... Metlika: Božjakovo, Rozalnice Prašiči..... Črešnjevec . . . , Lokvice..... Gradac..... Podzemelj .... Radovica .... Semič...... Suhor . . . . , Krivica s krivico. (Gorska novela. — Spisal P.^P.) I. Stari Ekrlaj je umrl kot udovec. — Ženil se je v svojem življenju dvakrat; po Mici je imel Andrejčka in Načeta, po Lenki pa Urbanurja. No, nazadnje je njega samega zadela srčna kap in umrl je. In hitro je umrl! Tako hitro, da je komaj napravil oporoko in ga je še v zadnjem hipu mogel dati gospod Janez v sv.' olje. Veliko ni zapustil. Hišica z mlinom pri tleh, hlevček, ki je bil pozneje prizidan hiši in v katerem je redil suho krauco hrvaške pasmi; nekaj travnika nad hišo in pa jez nad mlinom — to je bilo vse^ kar je zapustil Berlaj. Hišica, hlevček, mlin — sploh vse, kar je zapustil, je pripadlo njegovim fantinom, drugih sorod nikov ni imel. Čudni ljudje so bili ti trije: Andrejček, Nace in Urbanur. Ljudje so govorili, da niso prav pri pameti, — vsaj zadnja dva ne. Ali je bilo res ali ne? Dokler je živel Berlaj, so živeli složno in mlin jim je nesel. Gorjanci so prinašali s hribov doli in vsa vas tje preko vode je nosila k Berlaju. Sedaj pa, ko je umrl Berlaj, so ljudje zmajali z glavami in rekli: »Zmedo je napravil... Mlin bo opešal . . .« Oporoka--. Seve, ko bi ne bil Nace izmed VBeh treh najbolj svojeglav in bi se bil hotel ozirati na Berlajevo oporoko! Pa kaj —1 V oporoki je stalo, naj ima Andrejček hišo. Andrejček je bil videti najbolj sposoben za gospodarstvo. Izmed vseh trth je bil on še najbolj pri pameti. Vedelo se ni o njem ničesar; le kadar je bila mlajeva luna, tedaj se mu je baje nekoliko zmešalo. Sicer jo pa govoril pametno in delal pametno, kakor vsak drugi. — Nace — tako je naročal Berlaj — naj pomaga Andrejčku v mlinu; če pa ne bo hotel, naj mu Andrejček izplača dvesto kron in naj gre iz kraja. In to bi bilo Berlaju še ljubše; zakaj Nace je rad pil in Lah doli v vasi ga je imel v svojih mrežah. — Kaj pa Urbanur? Berlaj je Urbanurja poznal in vedel, da ga veseli kupčija. Zapustil mu je »hišterno« gori pod streho in naročil) naj ei nakupi robe (kakor: nožičev, slamnikov, glavnikov) in naj prodaja doma, ali pa naj nosi po hribih okrog. To je bila Berlajeva oporoka. Za vso to oporoko se je bil pa Nace kaj malo brigal. On Urbanurja ni mogel. Tudi Andrejčka ni maral, a Urbanurja je sovražil. Morda ga je sovražil zato, ker sta bila vsak ene matere in je videl, daje tudi rajni Berlaj rajši prizanesel Andrejčku kot Ur-banurju. Ali pa je Načeta izzival premehki in bojazljivi značaj Urbanurjev? Morebiti pa — in to je bilo najbolj verjetno — ga ni maral zato, ker mu je Urbanur rad očital, da pije .. . Že dokler je Berlaj živel, je Nace spravljal Urbanurja od hiše. Pa Berlaj je imel odvažno besedo, zato se je Nace trudil zastonj. Andrejček pa — ta je bil mehkejši. Andrejček in Urbanur, oba skupaj sta se bala Načeta. Zato so ljudje uganili že naprej, kako bo: «Nace bo gospodaril, onadva bosta pa delala kot bo hotel Nace.« In res se je to kmalu pokazalo. »Ali boš ostal v mlinu, ali boš šel po svetu?« je prašal Andrejček Načeta potem, ko so opravili osmino za Berlajem. »Bom šel po svetu!« je odvrnil Nace, dasKtega ni mislil. »Ali te bom moral izplačati?« »Izplačati!« »Ali pa ostani še nekaj časa . . .« «Ne ne! Le meni hitro vse izplačaj!« je silil Nace. »Saj nimam! Saj veš, da nimam...« Nace pa je ravno tega pričakoval. »Bjš pa hišterno pustil« je rekel; poznal je Andrejčka in vedel, da mu njegov denar tudi sicer ne odide. »Ali tebi da bi pustil hišterno?« »Meni.« »Ilišterna jo Urbanurjeva.« »Naj bo! Ali mu jo je treba? Saj mu je ni!« Andrejček je osupnil, a odgovoril ni nič. V zadregi je bil. In kadar je bil Andrejček v zadregi, tedaj je palec na svoji desni negi zaporedoma daljšal in krivil, da je nohet škripal po t!eh. Sicer pa tisti dan nista več govorila o tem. Da bi hišterno jemal Urbanurju — hm ! Izprva se je zdela Andrejčku ta misel neumna! Čemu naj bi jemal hišterno Urbanurju! In ko bi jo jemal — kaj bi porekla k temu gosposka? No, pa okrog gosposke bi Urbanur niti ne hodil. Kaj bi rekli ljudje? Pa Andrejčku se je zdela ona Nacetova misel ne le neumna, ampak tudi — krivična ... Saj je vedel —: prav zgoraj v hišterni je bolehala dve leti rajna mati Urbanurjeva. Urbanur je sedel poleg nje noč in dan; rad jo je imel. In ko mu je naročala mati na smrtni postelji, naj bi se oprijel kupčije in bil zgoraj v sobi, se je Urbanur oklenil te misli. In potem ga misel na hišterno ni zapustila nikdar. - Če mu zdaj vzamejo hišterno — oj, potem bo Urbanur razžaljen tako, da bo pustil vse in šel. Sicer pa Nace ni želel nič druzega, kakor to! Kaj na primer — kaj je bilo Nacetu za hišterno ? Prav nič! Soba je bila čedna. Res, da so bile stene dima in prahu prej črne nego bele; pajčevina je sprejala kote in strop; miza in par stolov in postelja, to je bilo vse pohištvo — a vendar je imela soba velika okna in razgled na vodo. In to je bilo nekaj! Toda da bi Nace hotel stanovati v hišterni — a! In pa — (tako je sklepal Andrejček dalje) — ko bi tudi storil Urbanurju krivico, ali ne bo zahteval, da mu povrnem denar za hišterno ? In zopet denar, denar. Ah kaj bi! Nazadnje se je zdel Andrejček samemu sebi naumen . . Pustil je take misli in ostal je pri starem. »Če pa že moram izplačati, bom izplačal rajš' Načeta!« In takoj je sklenil, da poprosi Žagarja, ki je je stanoval onkraj vode, naj mu prsodi. »Te bom pa izplačal - « je zinil Andrejček, ko sta bila sama z Nace to m. »Le!« je rekel Nace in čudil se je. kako da pride Andrejček do te misli. »V kratkem dobiš denar « »Kdo ti bo posodil ?« »Žagar.« »Pa boš moral vrniti !« »Bom... Saj bi Urbanurju tudi moral izplačati hišterno.« »Urbanurju! Ha ha! Nič! Urbanurju bi ne bilo treba nič izplačati . . .« »Seveda bi bilo treba !" »Nič!« »Zakaj ne?« .Zato, ker bi nič ne zahteval.« »Ce bi pa . . . trebiti bi pa.. .« »Potem pa mu rečeš, da ga boš izplačal — ha! Potem mu rečeš, da ga boš izplačal polagoma ...« Kadar je bil Nace pri volji, se je rad smejal; tedaj je kazal v zgornji čeljusti polovico vrste velikih, rjavih zob. In to ga je ravno delalo nekako odurnega. Res, da se je tudi Andrejčku vzbujalo v srcu nekaj takega — nekaj, kar mu je govorilo prav take besede, kakor jih je govoril Nace. Pa to je bil hudi duh. Andrejček je bil prepričan, da je bil to hudi duh in nič druzega. Vendar, če je premišljeval, kako bi bilo lepo, ako bi ne bilo treba izplačati niti Načeta, niti Urba-nurja, tedaj so ga te misli prijetno razburjale in ga polnile z nekim dotlej še nepoznatim razkošjem! Torej kaj bi--! »Naj bo ! Urbanur naj gre! Se bo že preživel po svetu. Črez kaj let pa — recimo črez deset let, ko Nace umre, ali pa se razmere kako drugače iz-premene — potem pa zopet lahko pride nazaj in dobi hišterno.« S tem se je potolažil! V teh mislih se je Andrejček popolnoma potrdil . .. »Ne zameri!« — tako je rekel Urbanurju potem — »ne zameri: hišterno hoče imeti Nace.« »Zakaj jo hoče imeti Nace V« »Ne vem, imeti jo hoče.« Urbanur je delal tako žalostne obraze. Že siier se je držal jokavo ; a kadar je bil žalosten, se mu je nategnil obraz in dve globoki gubi sta se mu potegnili od oči doli proti ustom. »In zakaj bi jaz ne smel imeti hišteroe ?• »Nace pravi, da jo bo imel on.« »Pa jc oče hotel —• mu je ugovarjal Urbanur in gubi okrog ust sta bili vedno dalji in vedno glo boke) i. „Očo je že hotel —« mu je segel v b> sedo Andrejček — »če pa Nace noče . . . Jaz bi rad ... »In pa mati je umrla gori — —« Pri spominu na mater pa sta se mu prikazali dve debeli solzi na očeh in mu obstali v kotnih jamicah Tudi Andrejčku je prišlo nekam tesno . . . In voda je šumela preko jezi in bobnela v kotlino in stopa tam doli jc tolkla in razbrala . .. »Nace me sovraži —« jc začel zopet Urbanur in glas se mu je tresel. «Nič te ne sovraži.« »Kajpak da me sovraži « — (in tedaj sta mu zdrknili oni dve solzi po gubah doli do ust in še dalje na tla) — »zato bom pa tudi šel od doma ...« »Zakaj boš šel od doma ?« »Zavoljo Načeta. .. In pa če hišterne ni: kaj hočem ?« Tudi Andrejčku se je hotelo storiti inako ... spomnil se jc Načeta. »Kdo bo pregovoril Načeta? Nihče ga ne bo?« Zato je dejal, da bi potolažil Urbanurja, vsaj nekoliko: »Sicer pa se čez nekaj let zopet lahko vrneš.. Ce Nače umrje; ali pa če se sicer kaj izpremeni.« S tem je bilo dogovorjeno. Neko noč potem je izginil Urbanur. Polna luna je bila in Tomažek izza Prevala, ki se je ponoč. vračal iz semnja, ga je videl. Stopil je bil s culico v roki črez prag, postal je pred hišo, stegoval nekaj časa roki proti zgornjim oknom in potem s hitrimi koraki odhitel proti vodi. Tomažek je mislil, da je spomin. Crez par dni pa se je izvedelo povsod da je bil Urbar ur, ki je odhajal na tuje — menda na Štajersko . . . (Dalje.) Političen razgled. Za driavni *bor se še ne ve natanko, kdaj se snide. Toliko je pa gotovo, da ga skličejo v drugi polovici oktobra. Ruski car je 21. sept. zapustil francoska tla; glavnega mesta Pariza le ni videl. Povabljen je bil k vojaškim vajam, v Pariz ga je vabilo samo mestno zastopstvo, zato seveda ni mogel iti tjekaj. Na Češkem hoče vlada iz kdovekakšnih razlogov omejiti škofije strogo narodnostno; potemtakem bi nastale ondi strogo češke in strogo nemške škofije. To bi pa bilo v marsikaterem oziru usodno, zato se češka duhovščina odločno upira tej zahtevi. Do sedaj stvar še ni rešena in upati je, da končno vendarle ostane pri starem. Španska vlada je izdala dekret, s katerim naroča, naj vsa verska in politiška društva v teku šestih mesecev vpišejo naslove svojih društev in njih člane v zapisnike pri pristojnem oblastvu. Inozemci naj se zglaBe pri svojih konzulatih. S tem enostavno kažejo, naj se vsi redovi podvržejo obstoječim zakonom, katere bo framasoni iztaknili med starimi zaprašenimi akti. Pri tem ima vlada dvojen namen: poizvedeti hoče natančno število redov in redovnikov ter njih razmere, potem pa po francoskem načinu poseči po njih imetju, redovnike pa izgnati iz dežele. Kako se vsa reč zasuče, pokaže bližnja prihodnost. Naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand je iz Francije pregnani kongregaciji Tri nitarjev podaril neki svoj grad na Češkem, da se ondi naseli. Srbski kralj Aleksander ve. da sam ne bo imel nobenega potomca, zato hoče za prestolonaslednika proglasiti brata kraljice Drage, poročnika Niko-dema Ljuneviča. Proti temu načrtu so se z vso odločnostjo uprli ministri in razni strankarski voditelji; prvi prete z odstopom, če bi kralj vztrajal pri svojem sklepu. Pravilo, da Ljunevič dosedaj še ni naredil prav nič imenitnega, da je pa naklonjen Rusiji. Kralj se je menda ustrašil te grožnje, zato bo počakal, da dobi v senatu in skupščini večino na svojo stran; in bati se je, da kralj pozneje izvrši svoj načrt. Med prebivalstvom zaradi tega precej vre in lahko pride vsled črnogorskega podpihovanja do meščanske vojske. Burom se še vedno nič kaj slabo ne godi. Napadli so nenadoma angleško trdnjavo, ki jo komaj devetnajst milj oddaljena od Pretorije; ujeli so vse angleške vojake in jim ugrabili topove. Mnogo razburjenja provzroča vest, da je burski vojni svet sklenil lord Kitschenerja in vse angleške častnike smatrati kot izven postave in da je naročil vsem meščanom v Natalu, kapski koloniji, Oranje in južnoafriški republiki, da smejo vsakega oboroženega Angleža ustreliti. Angleški list »Times« zahteva, naj se vojna hitro konča. Angleška naj pošlje v Južno Afriko veliko, dobro izvežbano armado. Sicer položaj Angležev rea še ni obupen, kakor je trdil burski prezident Krttger, ne vedo pa vendar le ne, kdaj in kako bodo kos burski Bili. Kakor se kaže, je konec angleške vojske v Južni Afriki lahko še pr<»v podoben porazu Italijanov ono leto v Abesiniji z Menelikom. Pomisliti je namreč treba, da se o tako klavrnem položaju Angležev poroča ravno v času, ko so angleški oficijozi hoteli prepričati ves svet, da burske armade sploh več ni in da je vojska končana. Prezident Krttger se še vedno zdravi na Holandskem. Zdravniki bo mu že svetovali, naj odpotuje v Riviero ali Neapol; toda on se upira in pravi, da mora ostati ondi, ker Mac K i n 1 e y, umorjeni predsednik Zedinjenih držav severnoameriških. še vedno upa, da pridobi kako vlaBt za posredovanje. Severoameriški predsednik Mac Kinley je 14. sept. ob dveh zjutraj vendar le umrl. Bil je peto leto predsednik in star 58 let. Trpel je posebno zadnja dva dneva neznosne bolečine. Zadnje B—4 ure so ga le na umeten način Se ohranili pri življenju. Akoravno ji bila ena obeh ran smrtnonevarna in je bilo človeški soditi malo upanja, da bi ozdravel, bo vendar zdravniki trdili do zadnjega, da je izven ne-narnosti. Ob smrtni postelji je bila zbrana njegova rodbina, ministri in šest zdravnikov. Zadnje njegove besede so bile: »Volja božja, ne naša naj sc zgodi!« Truplo so iz Buffalo prepeljali v Washington, kjer ga pokopljejo na državne stroške. — V nedeljo 15. sept. je že novi predsednik Roosevelt prisegel pred zastopnikom severoameriškega kabineta vpričo zbranih ministrov in precejšnjega števila senatorjev ter s tem prevzel breme, ki ga mora nositi predsednik Združenih držav. Pri tej priliki je rekel, da hoče nepremenjeno nadaljevati pot svojega prednika. Ker je Mac Kinley večkrat premenil smer svoje politike, je težko reči, kam se bo novi predsednik nagnil in katere točke Mac Kinleyevega programa se bo posebno oprijel. — Proti morivcu Szolgoszu se je 23. septembra začela obravnava. Tudi o njegovih sokrivcih pridno preiskujejo. Preiskave precej olaj šuje okoliščina, da je neki kinematograf zasledoval bivanje predsednikovo v razstavi in se na podobah spozna tudi podoba morivčeva. Morivec jo že obsojen k smrti. Umorjen bo s p mofjo elektrike. Dopisi. Po volitvah. (Z Gorenjskega.) Zelo všeč nam je vsem čitateljem »ribniški novičar.« Izvrstno je pisal tudi »klerikalni« agitator z Notranjskega. Menim, da vam ustrežem, g. urednik, če vam popišem svoje dogodljaje zadnjih dni, ko sem se mudil po Gorenjskem. Slučaj me je zanesel v Podnart, kjer stanuje gosp. državni in sedaj tudi deželni poslanec Josip Pogačnik. Bilo je ravno par dni pred volitvijo. V Podnartu je bilo vse nekako skrivnostno mirno, kar znači vedno, da se pripravlja vihar. In res, velik vihar je nastal 12. t. m., ki pa ni podrl g. Pogačnika, temveč župana Valentinovega Tončka. Mladi ta župan, ki se je preje delal za klerikalca, se je čez noč prelevil v strastnega liberalca. Agitiral je strastno za Čopa. Povsod ga je bilo polno: na Dobravi, v Kropi in Kamni gorici je pregovarjal ljudi, naj volijo Copa, napisaval volivne listke in pritiskal z vsemi silami na ljudi, naj volijo liberalno. Pri znani štedljivosti njegovi se mu — kar je zelo čudno — ni zdelo prav nič škoda čevljev in obleke, tako navdušen je bil za Čopa. Ali peljala sta bo oba imenitno — Tonček in Ivan, 11 glasov samo pri taki agitaciji — mer.e bi bilo sram! Ej pustite agitacijo. g. Tonček, saj vidite, da ne gre. Žalostna dolžnost me veže, da poročam vse, kar sem zvedel od ljudi. Govori se namreč, da se Vaš županski stol zelo, zdo maje, in da boste pri prihodnjih občinskih volitvah ravno tako leteli, kakor je letel Čop. Bosta vsaj drug drugemu mogla tožiti, kako je človeku pri srcu, kadar se — imenitno pelje. Moje sočutje že sedaj! Kakor je poročal »Narod« so v Podnartu 12. t. m. zvečer prešiča klali, katerega so najbrž pojedli sami preklicani klerikalci. Vidite, g. župan, da so klerikalci hvaležni. Ali ste Vi kaj dobili od Čopa? Menda nič, zato ste iz same jeze poročali v »Narod« ono velikansko novico. Zopet obžalujem. Dober svet bi Vam pa rad dal. Zapomnite si, da vrli kmetje iz Dobrave, Podnarta in Ovsiš ne marajo za ljudi, ki hočejo mreti brez rimske pomoči. Le kmalu se utolažite in pridite k sapi od groznega padca I h Podnarta sem šiv Kropo, kjer sem zvedel, da je že drugič gorelo. Zvedel sem tudi, da je tu glavni ag tator za Čopa g. nadučitelj (Korošec). Mož mi je bil takoj znan po svojih člankih v »Narodu", kjer piše o žebljarski obrti v Kropi in Kamni gorici. Ljudje se niso nič kaj laskavo menili o njem. Zvedel sem marsikaj, kar bi po mojem mnenju ne veselilo g. nadučitelja. A kot vesten poročevalec moram vsaj nekaj sporočiti »Domoljubu«, kakor sporoča on vsako malenkost hitro »Narodu.« Upam, da neb om imel opraviti radi tega z orožniki in okrajnim glavarjem! Ljudje bi radi, da bi se g. nadučitelj bolj brigal za šolo nego za »Narod« in volitve. Morda bi bil potem tuli gosp. nadzornik Zumer bolj zadovoljen kakor je bil zadnjič. Pametno ni, če se človek norčuje iz ljudi, mi d katerimi živi, in ki ga plačujejo. Naravnost neolikano, — da ne rečem surovo — pa je, norčevati se iz telesnih napak svojega bližnjega. Ctmu torej pisati o »praznem žepu v krivih hlačah?« Hm, hm, prazni žep, g. Korošec, ali Vam je to tako neznana stvar? I u g( to ve tanke, edine hlače, o tem vedo Kroparji marsikaj povedati, o čemer jaz za sedaj molčim. Sploh Vam pa svetujem: Za Boga, pustite »pisateljevanje«-; Vi niste zato. Sola, šola, g. nadučitelj, naj Vam bo prva stvar, drugo pustite drugim ljudem! Ta g. nadučitelj je bil v Kropi za Č .pa glavni agitator. Pr.dobil mu je — strmi svet — tri glasove s svojim vred. Nesrečo jc imela narodno napredna stranka s svojimi fgtatorji v Podnartu in v Kropi. Vrli, zavedni volivci jih iz srca privoščijo »Narodu« in Tavčarju in pravijo, da dokler bodo taki ljudje nasprotniki khtol.-narodne stranke, da se ji ni ničesar bati. Ves zadovoljen jo udarim v Kamno gorico. Brž izvem, da so ženske grozno navile in nadrle nekega liberalnega agitatorja, tako, da mu je upadel ves prgum. Poparjen je šel mirno in pridno tkozi vas v spremstvu več otrok. V tej vasi pač ni mesta za liberalno agitacijo. Kakor v Kropi, vjele so se tudi v Kamni gorici le t r i muho na liberalne lima-nice. Enako so govorili tudi vrli Lipenčanje in L~n-covčanje. Samo tri glasove za Čopa. Tako govore zavedni, gorenjski možje. Vsa čast jim! Lbe-ralcem pa povem na vsa usta, da jih prihodnjič zadene prav gotovo še večji polom, kakor jih je sedaj. Ljudstvo je probujeno, nihče več ga ne odvrne od stranke, ki je edina prijazna kmetu. Š n o f. Iz Smartina v tuhinjski dolini. Dne 15. t. m. so je pri nas iznova pokazalo, kaj(ljubi naše pobožno ljudstvo. Kras in lepota cerkve — bivališče Najvišjega — to je v čast cele fare in v veselje in ponos vsa- kega katoličana. Lo opazuj zadovoljne obraze starih mož in ženic, mladeničev in deklic ob priliki kake cerkvene slovesnosti, ko se skaže Bogu čast in hvala. Tako zadovoljno in veselo je bilo ljudstvo šmar-tinske fare, ko je hitelo — vse staro in mlado — k blagoslovljenju novega sv. Križevega pota. Preč. g. župnik Jan. Kljun, ki je v kratkem času s pomočjo radodarnih župljanov napravil nov taber-nakel, nov tlak, dva nova oltarja, obhajilno mizo, klopi in cerkev vso prenovil in okrasil, nam je sedaj s svojo požrtvovalnostjo in vnemo z» čast božjo pri pravil dan redke cerkvene slovesnosti, dan ko se je blagoslovil in postavil nov križev pot Da, tudi naši šmartinski župljani niso zaostali za drugimi Slovenci, ampak zbirali so in nosili skrbnemu g. župniku krajcarje, vsak po svoji moči. In v nedeljo se je skrbni pastir veselil med svojimi udanimi župljani novega krasnega sv. križevega pota, katerega načrt je po mnogem trudu s pomočjo božjo in župljanov srečno izpeljal. V slovesnem izprevodu z obilno asistenco so ga mladeniči po dva in dva neBli med lepim ganljivim petjem iz župnišča v cerkev, spremljalo pa je vsako podobo 4—6 deklet, ki so s prižganimi svečami naznanjale to, kar je čutilo vse ljudstvo. Marsikatero oko je bilo rosno, marsikateri hvaležen vzdih se je izvil iz prs, ko je prišel sprevod v cerkev in je pre-častiti g. p. Angelus Mlejnik, gvardijan v Kamniku, blagoslovil in postavil novi sv. križev pet ter je ljudstvo na glas molilo po vrsti postajo za postajo. V lepem govoru je g. dtfinitor razložil zgodovino sv. križevega pota, zakaj in kako ga moramo s pridom moliti. Sklenil je, da bi Marija župljanom, ki so napravili križev pot in vsem drugim dobrotnikom, ki hodijo na tem svetu po križevem potu, ter tudi molijo in obiskujejo križev pot v cerkvi, stala na strani ob smrtni uri in jih srečno vodila v večnost 1 S slovesno sv. mašo in slovesnimi petimi lita-nijami popoldan se je končala redka slavnost, lepa, vredna požrtvovalnost župljanov in vnetega župnika, ki jim s svetom in darežljivo roko stoji na strani in pomaga pri vsaki priliki. En glas se je slišal med zadovoljnimi župljani: Hvala Bogu, da smo dobili tako lep sv. križev pot, za katerega moramo biti v prvi vrsti hvaležni gospodu župniku, ki je od začetka do konca bil duša vsega dela ter s skrbno varčnostjo tako krasno olepšal župno cerkev! Slike je napravil g. M. Koželj v Kamniku, okvire pa g. V u r n i k iz Radovljice, ki je za malo ceno res mojstersko izvršil svojo nalogo. »Tako lepega sv. križevega pota ni tu okoli, in cerkev je sedaj tako lepa, da malo takih!« Tako so rekali ljudje z zadovoljstvom in pristavili: »Ker so g. župnik že toliko napravili, gotovo bodo še okna in oltarja; prej ne bedo pustili.« — Res to še čaka neumorno delavnega g. župnika, ki skrbi le za čast božjo in blagor — dušni in telesni — svojih ovčic, in si bo s tem postavil trajni hvaležni spomin v srcu župljanov in v zgodovini šmartinske fare. Za vse župljane pa, ki ste prispevali v denarju, dekleta z venci in svečami, ki ste jih darovali, kar ste dali Bogu, Vam bo stotero povrnil. S. I. Iz Cirknice, 14. sept. Napredna naša »inteligenca« ki pri nas vedno pada, samo če se spustimo v boj ž njo, je postala na dan deželnozborskih volitev res silno napredna. Napredovala je, da jo ljudstvo samo najprimernejše nazivlje s »kravami«. Kandidata Drobniča, ki smo ga izvolili z lepo večino glasov, je »Narcd« imenoval »kravarja«. Našega poslanca to sicer prav nič ni bolelo, naša zanikrna inteligenca je pa vendarle ob tem dobila povod, da nas je pri volitvah pozdravljala s kravjimi zvonci, čemur smo se pomilovalno nasmihali. Neko zaspano človeče, prištevajoče se inteligenci, je jelo pred voliščem zvoniti. Ko mu je pa nekdo izmed naših možakov zabrenčal ,b Družinsko pratiko', katera se dobiva v trgovinah v mestih in na deželi. Slovenski novičar. Vabilo na občni zbor slov. katol. društ/a za kamniški pol. okraj v nedeljo, dne 13. oktobra popoldne ob polu 4. uri v »Katoliškemu domu« v Kamniku. Vspored: 1. Nagovor predsednikov; 2. Poročilo taj nikovo; 3. Poročilo bl8gajnikovo; 4. Volitev dveh pregledovavcev računov; 5. G Dvora poslancev Pogačnik in Mejač v političnih in gospodarskih raz merah; 6. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi odbor. f Andrej Marija Šterk. V torek, dnč 17. sept. Mam je došla iz Trsta prežalosta vest, da je umrl preljubljeni vladika tržaško koperski Andrej Marija Sterk. Verniki tržaške škofije žalujejo po pravici po Njem, kajti izgubili so blagega, plemenitega in svetega škofa, ki jih je z ljubeznijo in dobroto vodil ter zanje mnogo pretrpel. Pred vsem imajo vzrok žalosti nad njegovim grobom slovenski in hrvatski verniki, katere je prisrčno ljubil, koprneč po njih napredku in blagostanju. Pokojni škc f Andrej Marija Šterk je bil rojen 28. novembra 1827. v Vdovskem pri Opatiji, v m&šnika posvečen je bil 24. septembra 1. 1853. Njegova prva služba je bila v Oprtlju, od koder je prišel 1. 1855. kot kaplan k jezuitski cerkvi v Trst. L. 1857. je postal stolni vikar pri sv. Justu. L 1880. pa stolni kanonik, I. 1885. kapitulami dekan, dne 26. januvarja 1894. pa je bil imenovan škofom na Krku, od koder je po odstopu škofa dr. Glavine dnč 1. junija 1895. prišel v Trst. Nevarno je bil zbolel že koncem meso ca julija in šel iskat zdravja na Slatino. Iz G-adca poklicani zdravnik je konsta-tiral hudo želodčno mrzlico. Nevarno bolan se je povrnil v Trst, kjer je zatisnil trudne svoje oči. Idealno plemenita je bila njegova duSa, blago in milo njogovo srce za slovanskega trpina v tužni Istri in zdivjanem Trstu Globoko žalost je nosilo njegovo plemenito srce v težkih bojih ž njegovimi in našimi nasprotniki. Ta globoka žalost mu je lu-ii okrajšala trnjevo pot življenja. Slovenski narod ob Adriji gotovo odkrito žaluje ob mrtvaškem odru milega svojega vladike, ki je živel, delal in trpel za svoj rod, za resnico in pravico. Ob pričetku narodnega preporoda v Istri je stal na braniku in kot deželni poelancc na svojem mestu za narodna prava. Bog mu daj večni mir in pokoj, na stolici svetega Justa pa vrednega naslednika! 25-letnico mašništva so praznovali na Brozjah gg. župniki: V. Aljančič, Jan. Brence, Jan. Golob, Jak. Koritnik, in A. Turk. Majhno Število kaže, da je zel6 gospodarila smrtna kosa med sošolci. Naj bi vsaj ta prtorica dočakala zlate maše. Č. g kanonik Rozman, župnik pri sv. Jakobu v Lubljani, je dne 14. septembra praznoval 40-letnico, odk«r deluje v šentjakobski fari. Ob tej priliki so mu šentjakobski fdrani na vse mogoče načine izkazali svojo ljubezen in hvaležnost. Tudi mi kličemo: na mnoga leta! Pri volitvi v kranjskem ve'eposestvu je bilo oddanih od 90 opravičenih volivcev 53 glasovnic ter so bili soglasno izvoljeni: baron Apfaltrern ml., grof Barbo, vitez Langer, baron Lichtenberg, ravnatelj Luckmann, baron Rechbach, dr. Adolf Schaffer, baron Schwegel, Anton Ulm in baron Wurzbach. Umrl je 24. t. m. v Kamniku g. Luka Bergant, tamošnji župan, posestnik in načelnik »prve okrajne posojilnico". Rajni je bil veren, za vse dobro vnet mož. Vse ga je ljubilo, vse spoštovalo. Bil je blag značaj, ki ni znal bližnjemu škodovati. Dne 19. t. m. je v mestni hiši, kjer je bila volitev, padel in od takrat ni vstal več. Nekateri so trdili, da ga je zadela kap, drugi so rekli, da so so mu možgani pretresli vsled padca. Rešiti ga ni bilo mogoče. Ob njegovi krsti žaluje 80!etna mati in pet mladoletnih otrok, ki so sedaj brez matere in očeta. Kamnik pa je zgubil zopet enega najodličnejših katoliško • narodnih meščanov. Blagi rajni počivaj v miru! Pcročil jc dne 14. septembra presvetli knezoškol v škofijski kapeli g. deželnega poslanca dr. Janko Brejca z gospico Marico Vencajzovo, hčerko g. drž. poslanca svetnika Ivana Vencajza. Čestitamo ženinu in neveBti in jima želimo obilo sreče. Zlato mišo je daroval na Šmarni gori ob azi stenci več duhovnikov ondi bivajoči č g. Peter Pia-centini dne 22. m. m. Ker sc podobna slovesnost fe nikdar na Šmarni gori ni vršila, so so verniki od ♦ m blizo in od daleč prve zlate maše na Šmarni gori obilno udeležili. Dvajset oseb utonilo je 14. septembra v Kolpi blizo Metlike. Utrgala se jo namreč vrv, s katero je bil privezan brod, in se ta prevrnil. Poleg ljudi sta utonila dva konja in do 50 glav druge živine. Vipavsko vino. Piše sc nam iz Vipave : V kratkem spravijo Vipavci svoj glavni pridelek pod streho. Dežje sicer precej nagajal, vendar imajo Vipa\ci letos precej vina, morda že od 1. 1875. nc toliko. Vinski kupci dobe letos v vipavski dolini na izbero dcbreg.i naravnega vina, ela jim ni treba iskati italijanskega in tirolskega petijot». Posebno vabimo vrle Gorenjce, katerih pogrešamo že nekaj let. C-r.a vinu je 11 do 14 gld. Postojinska jama dobi olepšavo. Sedanja električna razsvetljava se znatno razširi oziroma se nadomesti z novo moderno elektriško napravo. Novih bo 28 obkčnic in 1000 žarnic, tako, da bodo tudi oni deli jam1, katere so dosedaj razsvitljevali s svečami, razsvetljeni z elektriško lučjo. Tako bode omogočeno, da so vsak dan lahko ogleda sijajno z elektriko razsvetljeno postojinsko jamo. Nakup plemenskih bikov Dadatno k notici o nakupu plemenih bikov po deželnem odboru, prijavljamo dotične dneve in sicer: V Ljubljani dnč 8. oktobra t. I. ob 9. zjutraj na dvorišči c. kr. kmetijske družbe na poljanski cesti; v Jeličnem vrhu pri Idriji dne 14. oktobra t. 1, ob 11. predpoldne, (na živinskem trgu); v Mokronogu dne 16 oktobra t. I. ob 11. predpoldne (na živinskem trgu); v Kranju dne 17. oktobra 1.1, ob 9. zjutraj (na ži-živinskem trgu). Pruski vojaki v LJubljani. Tri četrt ure smo imeli dne 26. septembra zvečer na ljubljanskem kolodvoru pruske vojake, ki so se vračujoč s Kitajske pripeljali mimo Ljubljane v dveh vlakih. Vseh pruskih vojakov je bilo 860 mož z 32 častniki. Častniki so bili pogoščeni na peronu, moštvo pa v skladiščih za blago. Godba je svirala na kolodvoru, pred kolodvorom se je pa trlo radovednega občinsva. Pri večerji častni-štva je bilo nekaj napitnic, med drugim napitnica na nemškega cesarja, nakar je godba zaigrala nemško himno. Trgatev. VL°skovcu pri Krškem 29. setembra. Zadnje dni minolega tedna smo ob lepem gorkem vremenu pobrali belo grozdje. Črnina še zori. Letos imamo mošta veliko več kakor lansko leto in je kapljica kaj dobra. Vinski kupci požurite se po stari navadi semkaj, saj veste, da v leskovški fari raste najboljšo vino na Dolenjskem. Na svidenje v naših kletih in hramih. Vi nam denar, mi vam fino vino. Družba SV. Mohorja. Naša družba Šteje letos 76.110 udov, to je 2486 udov manj, kakor lani. Udje se razdele po posameznih škofijah tako-le: Goriška nadškofija .... 8 599, 11 manj kakor lani. 160 9 9 9 Lavantinska škofija . . . . 23.771, 2.025 9 9 519 9 9 n Tr/aško-kopcrska škofija . . 4.041, 25 več 9 9 34 9 9 9 Sombotcljska škofiija . . 351, 7 9 n 9 Zagrebška nadškofija . . 479, 66 manj 9 9 7 9 n 9 1'orcška škofija..... 6 več 9 9 Djakovška škofija. . . . 65, 3 9 9 » liosniška škofija .... 11 manj 9 9 Vidcmska nadškofija. . . 185, 9 9 "9 9 15 več 9 9 104 9 9 9 Afrika in Azija .... 128 9 9 9 Z razpošiljanjem letošjih družbenih knjig smo začeli dne 18. sept. in prizadevali se bodemo, da častiti udje dobijo knjige najprej ko mogoče. Odpravili bodemo zaboje s knjigami po tej le vrsti: Amerika in Afrika, lavantinska, krška, ljubljanska, tržaška in goriška škofija ter razni kraji. Cenjene gospode poverjenike, katerim se knjige pošiljajo, nujno prosimo, naj takoj, ko dobijo „aviso<<, pošljejo po nje na pošto ali železniško postajo, da ne bode sitnih reklamacij, ki povzročujejo samo zamudo in nepotrebne stroške. Poštne stroške morajo častitim poverjenikom povrniti posamezni udje. One gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbeni tiskarni, prosimo, naj Čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo prostora, katerega nam itak primanjkuje na vse strani. Razposlalo se bode udom vsega vkup 456.660 knjig. — Romajte torej knjige v toli Častnem številu po vsem Slovenskem. Budite rojake, poučujte jih, zabavajte in razveseljujte jih ter vnemajte v srcih njihovo ljubezen do Boga in domovine ! V Celovcu, dnč iS. sept. iooi. Odbor. Narodiio gospodarstvo. Vrtni koledar. Oktober. Drevje. Pripravi sadnico za prihodnjo pomlad. Drevesa se lahko presajajo (a bolj se obnese pomladno presajanje) iz sadnice v drevesnico, iz dre vesnic vzgojena da stalno mesto. Da se mrčes bolj ugonobi, izruj precej usušeno ozevje. Trta. Trgatev. Ko perje odpade, je dobro od rezati ves nezr li les, ravno tako šibke mladike, ki niso za pleme. A končno obreži trto šele po naj hujšem mrazu, ker ne veš, kaj ti bo pozeblo. Tudi ključi in cepiči se lahko sedaj narežejo in shranijo, a bolje je spomladi. Lahko sadiš in grubaš. V trtnici cepljenke in korenjake z zemljo prisuj. Na vrtu se seje le de ipinač*; sadi le še zimsko solato in zelje. Če so polži poškodovali sa dike, naj druga setev nadomesti. Karfijol in ohrovt presadi v mrzle gredice, da se utrdijo za zimo. Zeleno osnaii do srea in z zemljo pokrij. Pozne kar-lijole vzdigni iz zemlje in deni v klet s prstjo vred. Pri suhem vremenu se izkopljejo korenske rastline, ki imajo namen, počakati t varnem zavetju prihodnje pomladi; spravijo se tudi zelene sadike v zavet|e. S3T Prihodnja številka ..DOMOLJUBA" izide dne 17. oktobra 1901 zvečer. Tržne cene v Ljubljani od rnč 24. sept do dnš 28. sept K TT Goveje meso I. v. H 1 28 Pienična m. 100 kg. 27 30 > » II. » » 1 Koroma » » » 16 40 > » 111. > » 96 Ajdova » » » 27 6o Telečje meso > 1 30 Fižol, liter . . . i — 24 PrUičje > svete > 1 50 Grah...... _ 50 » « prek. » 1 70 Leča. » . , . . — 20 KoStrunovo meso » _ 80 KaSa, » . . . . _ 20 Maslo . . . . > 2 40 Ričet, » . . . . Surovo maslo . » 2 — PSenica . 100 kg 18 _ Mast praiičja » 1 50 Ht . . . » » 14 _ Slanina sveža » 1 30 Ječmen . > » 16 50 > prekajeaa > 1 60 Oves . . » » 15 Salo..... » 1 30 Ajda • > 13 _ Jajce, jedno . . # _ 6 Proso, belo, » > 16 __ Mleko, liter . . # _ 20 > navadno > » 15 _ Smetana liter # _ 80 Koruza . . > » 13 _1 Med .... kg — Krompir . > > 4 60 Krompir . . . > — — Drva, trda, seienj 8 60 Piičanec . . . 1 » mehka, > 5 50 Golob .... _ Seno. 100 kg . . 5 80 Raca .... _ — Slama, » » . . 4 Gos..... • — H Stelja. > > . . Loterijske srečke. Dunaj, 28. septembra 6 Gradee, 28. septembra 23 Line, 21. septembra 18 Trst, 21. septembra 35 67 62 77 55 21 54 45 27 82 5 27 45 74 18 43 71 \ ++ Domača poštena trgovina. •5 A x Češnik & Milavec ; ------------------------------------— t» Špitalske (Lingarjeve) ulice - S-3i3.bl3a.jaeu ■ Priporočata slav. občinstvu pri nakupovanju jesenskih in zimskih oblačilnih potrebščin nju veliko zalogo za ženske obleke, kakor najnovejše volneno, pol volneno, loden, 1. dr. pisano in gladko v vseh modnih barvali in uzorcih. Novosti v periln.h porhetih, popolnoma volnenim poi.arejenih uzorcih. Zainoike velika izbira vsakovrstnega lukna. Stofa, kamgarna, Seviota itd. Zenilaste, svilnate, volnene rute in Serpe najnovejie kar je za dobili. Pletene (fttrlkane) lu suknene ogrlnjalke. JUT Postrežba zanesljiva. Ivan Kordik v Ljubljani Prešernove ulice št. 10—14. Priporoča vsake vrste drob-nine na debelo in drobno, posebno potrebščine za črev-ljarje, krojače, sedlarje Jedilno orodje posebno za gostilničarje: nože in vilice 12 parov od K 3"— naprej: žlice cinaste tueat od K 2 40 naprej; žlice aluminium tucat od K 4'— naprej; žlice alpaka tucat od K 9— naprej; za kavo tucat od K 120, 220 m 440 naprej. 413 6-2 Velika izbera vsake vrste špage, posebno nizk.i cena za večje odjemalce. Josip Janko urar v Kamniku, Velika ulica, priporoma veliko zalogo žepnih in stenskih ur, bu-dilnlc, verižic, prstanov, uhanov, broiev m vseh v to stroko spadajočih stvari po zelo nizki ceni. — Popravila, tudi najtežavnejša, zvrSim vestno pod poroitvom. Na prodaj je posestvo s hišo, vinogradom in sadnim vrtom v Njivicah prav biizo Radeč pri Zidanem mostu. Cena in pogoji se izvedel pri Petra Bepovi, knezovem logarju v Veliki Njivi pri Polšniku. 403 3-2 Učenec se sprejme v špcccrjjsko trgovino v Kranju pri Ferdinanda Hlebi. 400 2-2 Prave 374 7-7 kranjske klobase velike po 18 kr. ena, iunK« s kožo ali brez kože po 90 kr. kilo. preiKJe Slave brez kosti po 40 kr. klg., slanina in suho meso po 70 kr. klg., salame po 80 kr. klg. Vse to pošilja proti povzetju Janko Ev. 5lrc v Kranju Keverte s firmo trgovske račune priporoča ZitoL tiskarna IsdajatalJ: dr. Evgan Lam p«. Odgovorni uradnik: Ivan Rakovac. Tiska .Katoliika Tiskarna'.