82, štev. Sstet^ srssee® pend«(|lia Im p® ppftimlltiH vsa K« s2 ® t® opoldan. Urednik?' o j« v Ljubljani, Frančiškanska ulica et.d/?.. Učiteljska tiskarna. Dopise frankiraii ta podpisati, sicer se jib ne pri* obči, Rokopise s® ne vrač*. Oglas?: Enosiolpna petit-rotiea K 2 70, osmrtnice in zahvale po K 3‘20, raz* glasi in poslano vrstica po S 8’60; večkrat objave po dogovora primeren popust P^vinSMk MraMiMi'» MaivE IMS. Uubllanl, w nedelio 11. aprila 192®. 9osftMnxna St©«. a® «4». Lete IV. Glasilo lusesicv. socfilaliso - demokratične stranK«, tei^R^ftaka §tB 3ta. Naročnina: Po poEti ali s dostavljanjem na dom za celo ieto K J 20, za po! lete K (.0 za četrt sela K 80, za mesee K 10. Za Nemčijo celo !eio K132, sa ostalo tujino in Ameriko K 140, Rokianio ci j e za list so poštnine proete, UpravniStvo je v Ljubljani, Frančiškonska ulica št.6 L, Učiieliaka tiskarna. Pozdrav zaupnikom razredno zavednega proletarijata! Socializem Je ona velika sila, ki druži proletariiat vsega sveta v ne izinerno verigo, da obiema ves kulturni svet, V vsem razvoju ni pr epa-jala človeštvo vobče še nikdar tako vzvišena misel, prepričanje, vera. kakoT ie sociializem. Sociializem le veda, je znanost In sloni na zgodo-vinskomateriiaiističnem razvoj«, 'ki ga ne more preskočiti nikakršna uto-uistična fantazija, eksperiment. Soel-lalizem ie svetovni nazor, k! le zre voluciioniral duhove In iih pretvarja v socualistične. Proletarijaf ima ciH in gre za njim. V razburkanih časih srno. Sociial na demokracija, katere cill le socializem in ki hodi po reahii poti poštenosti z odprtim viziriem. hoče da sc Človeštvo prerodi v svetovnem nazi-rani«, da zruši krivični kapitalistični družabni sed ter pripomore socita-lizmu do zmage in s tem socialističnemu človeštvu. fzkoriščancem. Da bo to človeštvo zmožno za preporod v svolem duhu. se mora so-eiialno dvigniti. mora postati v človeški družbi energična In samozavestna sila. ki ve kai hoče ter zna svoio silo uporabiti v prid socija-lizma. Proletarci vseli dežel, združit« se! To geslo, ta klic ie tudi naš! Združitev proletarcev pa mora slo neti na enotnem smotrn • boi za soc!-iallzcm. Tu ni osebnih boiev. ni nepoštenosti, ni demagogije, ampak Je delo. kulturno in gospodarsko. Tak Je pravec poštenega proletarskega dela. Kvišku, vedno višje k soeiializmu. Kakor naloga vsega proletariata, tako !e tudi naša. da iznonolnima verigo svetovnega uroletariiata. Posameznik ne šteje nič, konica malo. vsi mnogo. Zato bo naša soclialnodemo-kratična stranka delovala z vso odkrito^ iskrenostjo. da se razrednoza-vedni proletariiat zedni ter da postane vreden član proletarske hiter-naciioale. ki naj se čirnnrei oživotvo-rl sporazumno s proletaritatom vsega sveta. V tem zmislu pozdravljamo strankini zbor v Mariboru z željo, da završi svoie sklepe v dobrobit poštenega proletarskega boia. V bol za sociiallstično misel, na delo za uiedinienie proletarijata I V Ljubljani, dne 10- aprila 1920, Kako je z našo obleko? Pred še večio krizo? . Nd ciikeri o omejitvi draginje glede prehrane in drugih potrebščin ie »odal v četrtek 8. t. m. sodrug Prepeluh o »Oblačilnici za Slovenilo« naslednje iroročilo: Ob državnem preobratu k ostala v Ljubljani tudi brvša »Handelsbe-kieidungsstelie fiir Krain« kot podružnica dunaiske blagovne centrale za preskrbo oblačil ubožnim slojem. Njene zaloge so bile skromne in večinoma iz oapiria, Narodna vlada js potem združila to zalogo z obstoječo zalogo za begunce, ki ie istotako Imela zelo maihen obseg in majhno vrednost, v eno zalogo, 3« jo ie na-zvala »Oblačilnica za Slovenijo <. Kompetenčno ie spadala pod poverjeništvo za prehrano, katero pa se ie tega dela takoi otreslo. Tako ie prešla vsa reč. kakor sploh vse. kar je dalo delo. pod upravo in nadzorstvo »Poverjeništva za sociialno skrbstvo«. Pozneje bi se morala institucija združiti z odsekom za prehrano v7{°ton^°ri2em,,e* ker snada strogo vzeto še danes uod kompetenco ministrstva za ishrano i obnovo zemlje v Belgradu. Toda tudi ljubljanski odsek za prehrano (ker z delom preobložen) le odklonil prevzeti sOblačilnico« uod svoie okrilje in tako ie ostala ista do danes pri poverjeništvu za sociialno skrbstvo, Predvsem smo uvideli, da le treba nekai storiti, da sploh pride blago v deželo. Ljudstvo, ki si več let ni moglo ničesar nabaviti, že ni imelo kai obleči. Tudi obutve ni bilo. Povpraševanje do manufakturnem bla-zahteJIr5 ^»kansko. Poleg tega so junci. Zaloga. kmalu posla m se je razdala večino ma zastonj revnim ljudem in oa vra' čuvočim se vojakom. Predvsem ie bilo treba misliti na reorganizacijo stare ^Handelsbeklei-dungsstelle«. Vso stvar je dotlej trgovsko vodila tvrdka I. C. Maver, s katero ie stara Avstriia sklenila ne* kako pogodbo, glasom katere je ta tvrdka dobivala za svojo mujo 30% (.J od vseh faktur prejetega blaga. Ouigovodstvo ie bilo silno zanemarimo in zelo priprosto. Dobili smo pa svojega novega komercijalnega ravnatelja v osebi g. Jožefa Sekala. Jci !e doslej ta pošel brezhibno vodil. Dobiti ie bilo treba tudi drugo last-no pomožno osobie.. Pozneie smo osamosvojili in reformirali tudi. knjigovodstvo tako, da ima »Oblačilni-ca-, danes vsak mesec svolo bilanco. Predvsem pa ie šlo za blago. Takoi po preobratu smo mogli Istega pričakovati v večiih množinah le iz Italile. Ta dežela ie manufaktur no blago tedai tudi imela, toda cene so bile takoi spočetka za naše sedanje razmere visoke, silno visoke, zakaj 7 lastnim novcem nismo mogli ničesar kupiti, ampak zgolj s tuio valuto, katere pa nismo imeli prav nič. Zafrte -vali smo od države brez obrest! obratni kapital v iznosu 100 milijonov kron. pa tuio valuto, preieli nismo ne eno ne drugo. V preračunu so nam v Belgradu črtali prav vse. kar ie bilo namenjeno »Oblačilnici«. Pozneje smo prosili za kompen-začno blago. V Belgradu so bili tedaj glede naše lanske letine zelo optimistični. Dovolili so nam v svrho nabave manufaktunie robe za Slovenilo večio množino žrvil in lesa za izvoz. ker so bili mnenia. da ima država te reči preveč. S tem srno začeli. Toda takoi spočetka smo naleteli na težkoče. Iz publike so se začuh glasovi. da ie greh izvažati živila v Italijo. ko cene istih doma rasejo. Premagati smo morali velikanske težkoče, zakai vmešavali so se Hudie. ki so imeli pregled le čez domači kroc in trg. niso na imeli pregleda čez celoto in niene potrebe. Poleg tega »Oblačilnica« sama ni hotela izvoziti nobene vrste živil, o katerih ie vedela, da iih primanjkuje in jih rabimo doma. Doslej ie izvozila »Oblačilni-ca« zgoli prašiče, odnosno svinjsko meso hrvatske proviiance. katere robe ie bilo vedno doveli in preveč na domačem trgu. Od drugih živil »Oblačilnica« ni prav nič izvozila doslej, niti praška drugih potrebnih živil, čeprav ie bila v to upravičena, ker ie imela zmiscl za domače po trebe. Večio pažnjo ie polagala sOblačilnica« na les. kateri bi se Jahko izvozil brez škode na naše domače narodno gospodarstvo. Toda ta akcija ni mogla vspeti vsled prevelike k<® kurence s tozadevnimi tvrdkami za les in pa glavno — vsled pomanjkanja primernih železniških vozov. Doslej smo Izvozili za nabavo manufaktura« robe ca, 300Q komadov pra- šičev in pa kakih 150 vagonov lesa, ca prav nič drugega. S tem smo v kompenzaciji prišli skoro na konec. Vse to seveda ni zadoščalo velikanskim potrebam »Oblačilnice«. Ljudstvo te bilo in te H naravnost glao-no za tem blagom. Pred detailno trgovino »Oblačilnice« v Stritarjevi ulici ie bil naval občinstva takšen da ie morala skozi več mesecev vzdrževati red straža, da ni prišlo do pobojev. Zgodili so se kliub temu nelitibi pripetljaji. Vsi so glasno zabavljal! na »Oblačihiico« m položaj ie bil dostikrat nrav obupen. Zavod ni imel skoro nobene ali vsa! zelo majhno zaslombo Dri oblastvih; krik zaradi navedenega izvoza prašičev in lesa po časopisju in do shodih pa ie bi? velikanski: naval občinstva pa naravnost ogromen. V vseh teh viharnih dneh nam le kalilo veselle do dela pa še nerazumevanje Centralne vlade. ki nam ie delala in šc danes dela velikanske neprilike. tako glede uvoza. carine, obdaehe. dobivanja potrebne tnie. takozvaoe »zdrave« valute In podobnega. Prosili smo, da nal bi bila »Oblačilnica« prosta neprimerno visoke uvozne carine. Ministrski svet ie to tudi enkrat sklenil. toda pozneje se ie finančno mi nistrstvo temu udjIo bi zahteva še danes za tisti prvi čas uvozno carino v znesku skoro enega^ milijonu kron: predlagalo ie rubež. Nesmisel vse naše sedanlc državne administracije se kaže prav v tem slučaju. Svoie dni so nam dali v Belgradu na razpolago en milijon laških lir. po znanem ravbarskem. zagrebškem kurzu. Ko oa smo hoteli v sili denar dvigniti, ie centralna vlada snedla tudi to besedo. Deželna vlada nas ie zagotovila, da nam preskrbi za našo plačilno obvezo liro no zmernem kurzu natveč 6 K 50 vin. za eno liro. toda centralna vlada ie s posebnim ukazom devizno centralo v Liubliani razpustila in mi smo ostali na cedilu. Iz tega nam bo v bodočnosti nastala velikanska škoda pri nakupu tujih valut potom bank. Naivečie težave, ki smo lih imeli, moramo -— žal —-pripisovati na rovaš sedanie in neprijazne nam državne administracije. Z malo kompenzacijskim blagom, ki smo ga imeli in ki smo ga Izvozil! brez škode za našo narodno gospodarstvo. smo poleg manufakturne robe nakupili bombaž. Doslei uvoženi bombaž smo kupili orilično dobro za skupni znesek ca 10 600.000. Sklenili smo mezdno pogodbo s tvrdko Glanzmart & Gassner v Tržiču in spravili tako to moderno opremljeno tovarno s 500 vreteni v tok. Iz tega bombaža bo preiela »Oblačilnica« tekom 4 -5 mesecev ca 500.000 me-rov kotenine za perilo. Prodajna cena utegne biti primeroma zelo nizka. Delali smo iz teva vidika, ker potreba po perMnem blagu ni nič mani ša nego ona po vrlmih oblačilih. Treba ie. da omeniamo še naše finančno stanle, ker država ni dala »Oblačilnici« nobenih denarnih sredstev. smo bili tako! spočetka nakazani na banke, ki so nam preskrblje-vale denarni kredit. Priskočila nam je na pomoč »Slovenska eskemptna banka v Ljubljani«, pri kateri je na našo prošnio garantirala »Nakupovalna zadruga v Ljubljani«, za več milijonov kron. Pozneje so naše finančne zahteve tako narasle, da »Eskomptna« ni mogla zmagati vseh naših zahtev. S posredovanjem bivšega dež. predsednika, gospoda dr. Žerjava ie priskočila na pomoč še »Jadranska banka« pod primerom zmernimi pogoii. S tema dvema zavodoma sedaj delamo. Naše zahteve do bank so velikanske, ako pomislimo. da ima »Oblačilnica« zadnje čase vsak mesec prometa preko 100,000.000 kron. Največje težave ima še danes z nabavo tuje valute. V tem pogledu smo zadnje dni zopet osebno intervenirali pri centralni vladi v Belgradu. toda zaman. Kljub temu na smo zadnji teden nakupili nekaj manufakturne robe italijanske- ga, francoskega in nemško-avstril-skega in španskega izvora. Manufakturne blago vsepovsod raste v cenah, ker ga v Evropi v obče manjka. Italija le zadnie čase sploh prepovedala izvoz suknenega blaga. Cehoslovakl prodado svoie produkte doma ali pa le za »zdravo« valuto. Tudi ie cena tega blaga v čehoslo-vaškib kronah za nas silno visoka. Nemška Avstriia malo producira, ker H manjka sirovi«. Doma pa imamo le malo število majhnih tekstilnih tovarni zapredalavo volne v sukno, »Obtečilnica« ie nameravala tevoziti na C eško volno, da se predela za našo domačo jesensko potrebo v blago. Čehi kakor Nemci bi radi delati za nps do mezdnih pogodbah. Toda centralna vlada »Oblačilnici« izvoza ni dovolila, čeprav smo z gotovostjo dognali, da se *e naša volna izvažata na Češko po zasebnih trgovcih, in čeprav vemo, da ie jugoslovanska volna v Trstu na prodai vsakomur po 10 lir kg.J Gospod Ilič iz Belgrada ima nakopičeno veliko množino volne v Srbiji, v Banatu, v Bački itd. On le takorekoč že danes gospodar tega blaga v vsei državi. Kai bo ta gospod, zaoočel s to nnknpičeno volno, ne vemo. mislimo pa. da se bo razmerje med tem gospodom in državnimi oblastmi v Belgradu moralo lavno pojasniti. Če »Oblačil.* m: prejme v svoio svrho dovellenia za izvoz volne v kritje potreb izčrpane Slovenije, potem bomo na zimo brez oblek, bomo nagi. zakat na mjdallno kompenzacijo v živilih v večii izmeri ue smemo misliti. Ravnatako moramo misliti, da dobimo tuio valuto za našo izvoženo blago, predvsem za les. v državne namene naše Sloveniie Lesni eks -porterii delaio s tuio valuto, ki jo prejmejo, velike dobičke, vlada in nieni zavodi Oa ostaiaio praznih rok. Kal smo doslej dosegli z »Obla-čilnlco?« Predvsem smo bili regulator cene manufaktumemu blagu na domačenji trgu. katero ie bilo v Slovenili nalce • nelc v vsej državi Jugoslaviji. Daleč z luga orihaiaio liudle nakupovat to blago v Ljubljano, ker se iim to splača celo pri trgovcih, ki delalo dražje in z neprimerno večiim dobičkom. »Oblačilnica« le bila vedno za ca 30% in več odstotkov cenejša, kakor vsi ostali trgovci s tem blagom v Slovenili. Revežem invalidom in raznim dobrodelnim zavodom smo dali rna-mi fak tu mo robo brezplačno v vrednosti več milijonov kron. Brezplačno smo zlasti svoie dni priskočili na pomoč koroškim in tudi drugim beguncem našega rodu. V razne industrijske krale smo vrgli veliko množino manufakture do cenah, ki smo iih kar mogoče nal-nižje nastavili.Onemogočili smo ljudstvu. da se obleče, čeprav za naše šibke gospodarske razmere za drag denar. Na deželo smo vrgli to blago predvsem potom različnih zadrug. Sploh smo vso razdeljevanje kolikor le možno koncentrirali na obstoiečo zadrugo. S tem smo pospeševali tudi misel zadružništva. Poverjeništvu za sociialno skrbstvo smo stavili na razpolago 600.000 K, v dobiodelne namene. Ministrstvu za ishrano in obnovo zemlie v Belgradu smo dali za Srbijo vsled dovolitve kompenzacij v blagu blaga za nad 12,000.000 krosi V deželo smo uvozili blaga za stomilijonske vrednote. Tešili smo no najboljši možnosti glad liudstva po blagu, ki ga ni bilo in ki ga še vedno man Ata. Takorekoč smo iz nič ustvarili zavod, ki ie naivečiega pomena za naše liudstvo in naše zadružništvo, ki bi deloval še vse drugače, če bi ga tudi država resno podpirala. Končno moramo biti v svojem kratkem poročilu resnicoljubni. Po skoro petnresečnem boiu se nam ie posrečilo dobiti od države brez« obrestni enkratni kapital v znesku 2.500.000 kron za eno leto. To ie takorekoč kapljica v morie. toda zavod ie ureiel to obvestilo z hvaležnostjo. V teni se ie pokazala dobra volja. Se večje vrednosti za naše blago, po vorni izmozgano lind-stvo. se bi bilo če bi država sama prevzela res uvoz in izvoz. To se sliši zelo radikalno in gotovo ne spada v delokrog »Oblačilnice«. da bi propagirala in zastopala to misel. Mislimo pa. da bo do tega prišlo vsled nuie, kajti Slovenija ie danes v obč« v položaju premagane dežele. Po našem mnenju to poročilo n® Dotrebuie obširnih pojasnil. Predloge, ki iih le stavil sodr. Prepeluh k svo« lemu poročilu smo objavili že včeraj. Neugodni predpogoji za komunizem na Madžarskem. (Konec.) * Omenili ste. sodrug. v svojem šniervievra z »Beogradškim Dnevnikom« tudi nastanek militarizma in vojskovanje. Kako ie bilo s tem?« ' Da ie bila ustanovitev rdeče armade vsled slabe situacife. v kateri se je nahajala sovjetska vlada takoi iznočetka nuina, je samoposebi umevno obenem pa tudi. ker niso mogle kapitalistične imnerijalistične sosedne države trpeti poleg sebe ko munistične države. Pokazalo se le kmalu tudi. da ni uiti delavstvo en-tetnih dežej, niti sosednih držav, tako revoluciionarno razvito, da bi bilo priskočilo v pomoč svojim madžarskim bratom. Ker se ie stalno grozeča svetovna revolucita — ravno vsled tega. ker ie manjkalo predpogojev — izkazala zaenkrat ie koi fraza, ie bila madžarska sovjetska prisiljena, ustanoviti armado, ki nai bi bila zmožna preprečiti vsak napad imperiialističnih držav. V začetku le bila armada sestavljena čisto po boli-ševiških teorijah. Ni bilo nobenih komandantov. nobenih oficirjev, vodje Posameznih oddelkov so bili voljeni. In ker oficirji po poklicu s komunističnega stališča niso bili zanesljivi, niso mogli vstopiti v rdečo armado. To pa le bilo možno le toliko časa. dokler niso grozili resni napadi s straifi imoerilalstičnih nasprotnikov. V onem času. v katerem se le bilo treba odločiti za pravo resnično vojskovanje. se te pokazalo, da le militarizem tudi svoie vrste branža, v kateri le tudi treba razumevanja in strokovnega znanja, predvsem pa discipline. Treba ie bilo torej vzeti v. boliševiško armado orel kralju zveste oficirje, kar ie naravno na mah' izmemenilo boljševiško armado v naiizraziteiši militaristični inštrument. To pa bilo samo eno. kar le bilo treba konštatirati. Drugo pa je tndi to. da se ie moglo te stanovske oficirie pridobiti za boliševiško armado le tako. da se le navajalo nad-lonalne potrebe, dasi boljševizem no pozna nobenih nacilonalnih razlik tn se zavzema za svetovno revolucijo. Kliub temu. da ne pozna tudi nobenih deželnih meja. ie morala madžarska sovjetska viada vseeno delati to parolo, da le ž nlo pridobila oficirie. s parolo namreč, da se gre za boi za zopetno dosego madžarskih deželnih mel. Z eno besedo, začel se ie boi. ki si je stavil itnneriia-UstJčno Madžarsko za cili m se ie 5 tem postavilo armado, ki jo ie ustanovila boliševlška vlada, v službo edino tega posamičnega interesa. Sovjetska vlada ie bila prisiljena proti svoiim principom, toda v interesu vzdržani« svoje oblasti, imenovati N A P 8 K J. Stran 2. zopet častnike, uvesti subordinacUo in naihjtcnzivneiši vojaški »Drillcs, kar se ie pri odpovedan Ju poslušnosti pokazalo v prlvezovanin in v ustrelitvi nepokorneža. Vzpostaviti se ie moralo tudi polisko žandarmerljo (Feldgendarmerie), ki le prav tako kakor v svetovni voini, postrelila strahopetce. Skratka, dišalo ie po militaristični atmosferi, ki bi bifct vsaki monarhistični državni tvorbi v čast. boliševiški državi pa je mogla biti samo črna sramota. Če upošte* varno še to. da le-bila rdeča mnada orisillena, voiskovati se z batalloni tovarniških delavcev in da kmetskega prebivalstva v armado ni bilo mogoče uvrstiti, ie vsakemu iasno. da pod terni razmerami ni bilo sipati na kako uspešno voiskovanie. temveč ie bilo že takrat sociialno demokratičnemu delavstvu garancija, da Pride do velikega fiaska. kar bo oome nilo smrt tisočev pridnih organizira nib delavcev, nikakor pa ne možnost. da se reši bollševiška država. To so bile v večjih objisšh one okoliščine, ki se lih le dalo predvideti. in ki morejo končati na tak način povsod tam. kjer se brez predpogojev uprizarjalo boliševiški eksperimenti. O razvalinah, ki lih ie pustil za sabo boliševiški nolzkus na Madžarskem v škodo delavskemu gibaniu. moremo govoriti le še z žalostnim sočutjem. Vse. kar le zgradilo razredno zavedno sociialno demokratično delavstvo v boju zoper kapitalizem. ie vsled teea nevarnega in samemu sebi pomoči nezmožnega poizkusa uničeno in bo treba zopet mogo dolgih let. predno bo madžarsko organizirano delavstvo prišlo zopet do one stopnje, kjer ie že bilo. —< ».Vidite li: sodr, Konor. kako analogi 1 o med bivšim deiovanlem madžarskih bollševlkov in naših komunistov v Jugoslaviji?« Ker že uživam gostoljubje vaše države, se mi ne zdi pravilno, da se izrazim o teh stvareh. Eno pa vam lahko rečem: Name kot razredao zavednega sociialnega demokrata le zelo zadovoljivo uplivalo, da sem mogel iz izjav tzv. komunistov za časa K tretji točki dnevnega reda. kako bi se dala omejiti rastoča draginja glede ustila, poroča talnik oddelka za trgovino In obrt di. VI. Borštnik o stantu usnjarskih izdelkov In usnjarski industriji In stavi sledeče predpogoje: J. Deželna vlada za Slovenijo na! nujno izposluje pri osrednji vladi v Belgradu striktno prepoved izvoza surovih kož in kožic vsake vrste (iz-vzemši divjih živali) iz naše države in nalstrožje odredbe proti iztihotap-ijanju teh predmetov. 2. Deželna vlada za Slovenijo naj intervenira, da osrednia vlada ori nabavi usnjarskih potrebščin za obnovo Srbije v prvi vrsti upošteva domačo industrijo, za kar pa il mora preskrbeti potrebne surovine 3. Deželna vlada za Slovenilo nal zviša sedai veliavno ceno surovim kožam od 18 K do 34 K. da se tako izenači s ceno. ki Je vpeljana na tlr-vatskem. določi sporazumno s hrvat-sko vlado enake maksimalne cene usnju za obe pokra lini. obenem pa prepove vsake kompenzacijske posle z usniem. 4. Usniarii v Sloveniji se naj zavežejo. da bodo oddajali »Obuval-nici« v Ljubljani 10% izdelanega usnja po znižani ceni v svrho preskrbe potiebnih slojev v Slovenili z obutviio. Razdeljevanje usnja so uredi na sledeči način: Okrajna glavarstva in mestni magistrati javllalo perilodično število zakolov količino izdelanega usnla lu potrebo prebivalstva na usnju. »Obu-valnici« v Liubljanl. ki nato nakazuje usnje tem oblastim v nadrobno razdelitev v svojem okralti. Razne državne in lavne korporacije pa bi »Obuvalnica« oskrbovala direktno. Debata ie bila mirna. Usnjarji so tožili o pomanikanlu sirnvln. Kčnsu-menti so, predlagali, da se ustanove po deželi čevllarnJce. pri katerih bi bili preskrblleni tudi invalidi s cene! šo prehrano. Cene izdelkov in popravil liai določa od časa do časa posebna komisija, sestoleča Iz zastopnikov konsumentov in vlade. Trerio sejo v petek Je otvorll predsednik deželne vlade dr. Brejc ob 0. uri in le orešd takoi v razpravo o 4. točki dnevnega reda: Kako omejiti rastočo draeinjo glede kmetskih in gospodarskih potrebščin r Kmetijski svetnik Viljem Rohnnan Je podal obširno strokovno naročilo in predlagal nastopne odpomočke: 1. Nakup gospodarskih potrebščin nal se centralizira in vrši pod državnim nadzorstvom. svoleza kratkega blvanla v Jugoslaviji konštatiratl. da so to pravzaprav drugi liudie kot so bili naši. Razredno zavedno delavstvo Jugoslavije lahko govori o sreči, da njegovi »komunisti* niso tistega kova. kot so bili naši In da vsled tega nima žalostnega upanja, da bi tudi tu vročekrv neži in brezvestni pustolovci izvršil« eksperimente, ki bi iih moralo potem delavstvo krvavo drago plačati. Menim skoro. da so se na madžarskem zgledu naučili previdnosti in izvajati iz nesreče madžarskega delavstva nauk, da se brez predoogolev ne da ničesar napraviti. Po mojem mnenlu. •— in zopet noudariam, da le to sreča za delavsko gibanje v Jugoslaviji — si nadevlfelo samo »komunistično« varstveno znamko, kajti taki komunisti. ki smatralo sodelovanje z buržoaziJo za potrebno, ki se udejstvujem pri volitvah in ki poleže ce-lo prisego za kralia in prevzemajo županska mesta, so kvečjemu socl-ialni demokrati radikalnejše barve in se iih more primerjati z nemškimi neodvisnim! sociialisti. ter se zdi. da na take poskuse, kakor Je bil mad žarskl. sploh ne mislilo. In tako ie tudi prav. Če se pa motim in če vaši komunisti to svoie de-lovaide uoorabliak) samo kot taktiko za svoi cili. ie dolžnost razredno zavednega organiziranega delavstva stalno propagirati ideio demokracije. 8 smptreno zavestnim vodstvom razredenga bosa in predvsem s pravim prosvitlievanlem mas in z izvo-ievanlem vedno več in več pridobi tev za delavstvo od buržoazile. delati na to. da se prepreči poizkus, imeti morda par mesecev bollševi-ško vlado, kateri bi nal potem sledil grozen beli teror in kruto preganjanje vsakega delavskega gibanja. — »Hvala, sodrug Kondor, za VaSe vetezaniinive podatke. Vemo. da Je o vsem tem naše delavstvo že premišljevalo. vaše izlave na mu naj bodo potrdilo za pravilnost njegovega mišllenia in resen opomin, da je treba za sociialistično družbo dela ln zopet dela, da se vstvari zanjo potrebne predpogoje.« 2. Predpisi glede carine prostega uvoza kmečkih potrebščin naj se Strogo Izvalajo. 3. Prodala gospodarskih potrebščin do trgovinah nat se uradno kontrolira in nal sc poveri s to nalogo urad proti navifalcem cen. Preprečiti ie neupravičeno draženje po trgovcih. prekiiDcih. agentih, komisijoaar-lih in verižnikih. 4 Cene za gospodarske potreb ščine nal se redno razglašalo po tistih listih, ki so razširjen! do deželi, da se ne more izkoriščati neoriienti-ranost kmetskega ljudstva do pre-kupcih in verižnikih. 5. Prepove nal se izvvz vseh industrijskih odpadkov, ki »e rabilo kot močna krmila. 6. Pospeši nal se proizvajanje gospodarskih potrebščin doma v lastni državi. 7. Za izvoz domačih pridelkov fjal se zahteva plačilo v domači valut*, da se njena vrednost s tem povzdigne. 8. Draženje po verižnikih in navi-lalcih cen nal se prepreči z nai str ožjim zakonom. Ker se nihče ne oglasi k besedh smatra predsednik, da so stavljeni predlogi odobreni Ln preide k 5. točki dnevnega reda: »Dopustni trgovski dobiček«. O tem predmetu ie pripra vil tainilc Trgovske in obrtne zbornice dr. Murnik obširno poročilo, ki vorašanle razsvetllule vsestransko. Zanimiva so izvaiaoia govornika, iz katerih sledu da kurz tulih valut nikakor ne odgovarja kupni ceni krone pri nas. V pametni, gospodarskim razmeram primerni rešitvi valutnega vprašani a ima vlada saina najboljše sredstvo v rokah, omiliti draginjo izdelkov, ki Jih produciramo sami ln onih. ki iih moramo kupovati v ino • zemstvu. Tu treba delanja. Odločnega in hitrega delania. sicer pridemo prepozno, da odvrnemo katastrofo. Zakaj tudi povprečna svetovna mera draginje se dviga, cene inozemskemu blagu vredo tudi v i n o z e in -skih valutah kvišku In čimbolj gredo kviško ki čim slabša le naša valuta, tem dražie le za nas blago, kt ga toliko potrebulemo iz Inozemstva. Dr. Renner o zunanji politiki Avstrije. LDU Pariz. 8. (DunKU). »Teitips« obiavlia razgovor švoiega rimskega dopisnika z državnim kancelarlem dr. Rennerjeni. Državni kancelar Je deial: Sedal moremo z vsemi svojimi sosedi žlveif v popolnem soglasju. Imamo le stremljenje, začeti novo življenje in otresti se preteklosti. Ml smo takorekoč nepolitična država, ki ne želi ničesar drugega kot odprte mete in svobodno trgovino. Naša naj-večia sosedna država le Italija, ki ie bila Se pred kratkim naša sovražnica. Sedai pa ie tedi italijanska vlada pripravljena, popolnoma odkrito stopiti z nami v mirovne odnošale na gospodarskem in političnem polju, Na vprašanje dopisnika, ali more Avstrija zasledovati enako politiko tudi napram drugim deželam, ie odgovoril dr. Renner: Gotovo. Začeli smo že v Pragi, in iaz bi že tudi potoval v Beograd, toda jugoslovanska država, ki ima veliko bodočnost, ima trenotno rešiti težavne notranje zadeve. Toda po svojem povratku iz Rima upam. da bom mogel kmalu potovati na Jugovzhod. Med Madžarsko in nami ie nerešenih še nekaj perečih vprašani, kakor n. or. vprašanje Nemške Zapadne Madžarske in mnogo drugih vprašani, ki so v zvezi z monarhistično reakciio. Vse te težkočejna se bodo kmalu poravnale. Med Romunijo in nami ni nobenih in-teresnih sporov. Tudi s to državo, tako upam. bomo živeti v najboljšem prijateljstvu. Toda v tel državi so sedal volitve. Sele ko se bodo končale. moremo misliti na poset. Dr. Renner v Rimu. LDU Rim. 9. (DunKU). Včerai ob 10. uri sta ministrski predsednik Nitti in avstrijski državni kancelar dr. Renner imela konferenco v Palazzu Braschi. Oba državnika sta razmo-trivala položaj Avstriie na splošno In posebno odnošale med Avstrijo in Italijo. Državni kancelar ie izrazit gorečo želio Avstriie. utrditi mirovno stanje in vsled tega urediti obmejna vprašanja, zlasti vprašanje izpraznitve Radgone in ljudskega glasovanja na Koroškem. Nato sta se posvetovala o težkih prehranjevalnih razmerah v Avstriji hi o potrebi nove pomoči z živili bi sirovi« nami. Ministrski predsednik Nitti ie obrazložil naznani® ifaliianske vlade glede mirovnih problemov, zlasti v kolikor se tičelo Avstriie in ie na-glašal pripravljenost italijanske vlade. dovoliti nemškim prebivalcem ph gornji Adiži kralevno avtonomijo. ItalManska vlada i«? nadalle odpravljena. kolikor mogoče kmalu vzpostaviti trgovinske odnošale z Avstrijo. da more ta država razvili svojo produkcijo in svoio trgovino. STAVKA DELAVSTVA NA REKI. Trst. 9. (Izv.) »11 Lavoratore« tavlia z Reke: Stavka se kompaktno nadaliuie. Mesto ie brez razsvetljave in vode. Vlaki in parniki ne odhajalo. Mesto le popolnoma odrezano od ostalega sveta. Do sedai še ni došlo do nikakih izgredov. Prebivalstvo ie mimo. Arditt so zasedli lavna poslopja. Oborožene patrulje korakajo po ulicah. Tudi legionarji konečno začenjaio umevati politični značaj stavke, ki Je pred vsem protest proti D’ Atmimzijevemu režimu, kateri ie odgovoren za sedanji politični ln gospodarski polom mesta. Pričakujejo. da ugodi »ConsigHo nazionale« vsem zahtevam delavstva, da čim-p rele stavka konča. RIMSKA KONFERENCA. LDU. Rim. 9. (Brezžično.) Italijanski trgovski minister in funkcijo-narii avstrijskega odposlanstva so razpravljali o poravnavi medsebojnih terjatev in dolgov In o vprašanju trgovinsko-političnega provtzorija. Dogodek v Neuklrchuu. LDU Dunaj. 9. (DunKU) Kakor poročajo listi, se Je odposlanstvo delavcev iz Ternitza in Neunkt retina predstavilo švicarskemu poslaniku Bourcartu. in v imenu vsega delavstva obžalovalo dogodke ln naprosilo poslanika, nal se dogodki v rseun-kirchnu ne smatralo kot sovražno razpoloženje delavcev napram Svtci. DeputaciJa le izlavila. da delavci niso proti temu. da se krivci obsodilo, marveč da so le razburjeni, da so se odredile aretacile. medtem ko le mm preiskava v polnem teku. Odposlanci so končn-o naprosili poslanika, nal bi se zadeva kmalu poravnala. Dr. do-urcart ie Izjavil, da Je bila švicarska vlada kol v začetku mnenja, da se mora postopanje proti krivcem končati kolikor mogoče kmalu ln on Je zaradi teea zahteval, da se moraio takoj prileti oni. Id so osumlienl. do-čim bi se zadeva kot taka poravnala kasr.eie. Na to zahtevo pa mu le av: striiska vlada naznanila, da to ni mogoče. Švicarska vlada zahteva sedaj takojšnje kaznovanje krivcev. — Listi pišeio nadalje, da so dr. Zweifla, ki je 'Še vedno bolan, orepellall m Dunaf v sanatorij. Rok Netnčii! podaljšan. LDU London. 9, (Brezžično.) Nemčiji se le za umaknitev njenih čet iz nevtralnega pasu dovoli! nadaljnji rok enega tedna. Pruska ljudska hramba razpuščena. LDU. Berlin. 9. (Brezžično.) Dr-žavna vlada ie izdala naredbo. s katero se razpuščajo ljudske hrambe v Prusiji. Položaj v Frankfurtu, LDU Frankfurt, 9. (Brezžično.) Semlcal so dospele nove francoske čete. Ruhrsko vprašanje, LDU Berlin. 9. (Brezžično.) Kakor javlja »VorwSrtsce so dospeli v Berlin zastopniki ruhrskega oreb! valstva, zlasti delavstva, v spremstvu delegacij državne hrambe, da se posvetuiefo z državnim kancelariem o nadaljnjih ukrepih v ruhrsketn vprašanju. ODGOVOR POLJSKE RUSIJI. LDU Varšava, 9. (Brezžično.) Ministrski svet ie obravnaval drugo mirovno noto ruskega poverjenika za zunanje posle in sprejel besedilo naslednje note. ki lo ie dostavil poslanikom brezžičnim potom: Poljska vlada naznanja svolo pripravljenost da ne bo naoadla boliševjčke fronte, dokler traiaio pogalania. sooroča pa. da mora odklanjat? prerahle za tra-ianie oogaiaui v Borvsovu. Poljska vlada dovoliule popolno svobodo boliševiškim pooblaščencem pri ob-veščaniu svoie vlade. Predhodne volitve v državi New» York, LDU New York, 8, (Brezžično.) Pri predhoduili volitvah v držav! New York sta bila poražena senator Johnson, ki le »ut nasprotnik zveze narodov, in Hoover, k! se zavzema za sodelovanje z Fvrooo. Vsled tega je Hooverjeva kandidatura za predsedniško mesto zelo dvomljiva. Obsedno stanle v Jeruzalemu. LDU London. 8. (Brezžično.) Dne 5. t. m. se ie v Jeruzalemu proglasilo obsedno stanle. Oddelki strojnic na konju krožilo po mestu. V torek so se zopet spopadli tudle in tno-hamedancl. pri čemer Je bilo več oseb ubitih. Vsega skupaj Je bilo ubitih ali ranienih 250 oseb. Včerai so dovolil: vstop v mesto. Seda! so 1 zopet normalne razmere. Novice. — Izgredi v Trebnjem. Dne 26. marca so se ob priliki naborov spopadli naborniki s 25 mož broječo orožniško asistenco. Odoor nabornikov le bil- zatrt Jn ie bilo več oseb aretiranih. V nedeljo. 28. marca pa Je nekdo zagnal nekemu volaku naborne komislle. misleč da le orožnik, od-zadaj s tako silo kamen v glavo, da so morali volaka poslati v ljubljansko bolnico. — Načrt ustavo. Dela komisije za načrt ustave kraljestva SHS so že v toliko napredovala, da bosta načrt dobila ministrski predsednik in minister za konštltuanto tako! oo velikonočnih praznikih, ako ne prel. v svrho pregleda In predhodne ugotovitve besedila, predno se predloži na vpo ded regentu in ministrskemu svetu za določitev nadalinega postopanja v določitev nadaljnega postopanja v tem važnem vprašanju. Poleg tega načrta izdeluie komisija za ustavo tu di načrt poslovnika za konštltuanto. nadalje načrt zakona o oblastvenih samoupravah, načrt zakona o držav nem svetu In načrt zakona o glavni kontroli. LDU. — Snovanje sodišč proti verižni-kom. V ministrstvu za notranie stvar* se pripravila predlog za ministrstvo pravde, da nai se izdela uačrt zakona o osnovanju posebnih sodišč proti verižnikom. Taka sodišča bi se ustanovila pri vseh dosedanjih sodiščih prve ln druge stopnje. Tvorili bi jih en sodnik in 4 porotniki, ori kazniivih dejanjih, za katera je določena zapor • na kazen nad 5 let, pa 3 sodniki Jn 4 porotniki. — Posebno mešano sodišče za za-sebno-pravne zadeve se Je osnovalo na podlagi člena 304. mirovne pogodbe z Nemčijo. Beigralska vlada ie določila za člane tega sodišča vseučiliškega profesoria dr. Drago-ljuba Arangielinovlča. — T. a Masarvk fe bil za svoie 701etnice imenovan za častnega čla na »SocJJološkega zavoda« v Turinu. -- Pobesnela ženska. V Kamenici, hrvatskl vasi. ie stekel pes ugriznil neko žensko. Ker le domači Uudle niso tako! oddali v Pasteurjev zavod Štev. 82. v Zagreb', fe pobesnela, nakar sa kr, kmetje kratkomaio pobili. - Dr, Cvrli Dušek, znani praški žurnalist, fe bi! imenovan za poslanika C. S. R, v Bernu, — Kako drag Je pepei Uudi n ant lasno kaže zahteva neke vdove 1» Dunaja, ki hoče za pepel svoiega moža, kj le bil sežgan v krematoriju v, Libereu. po! milijona čehoslovašklh’ kron nagrade, -- Italijanski Usti bodo izhajali s«u mo na dveh straneh vsled velikega pomanjkanja papirja v Italiji, ker stavkajo papirniški delavci. — Hindenburgov j inemolrt. Hindenburg piše svoje memoire. ki jllt' sedaj priobčuje londonski list »Dailvi Telegraph«. Hindenburg zlasti kritizira bivšo avstro-ogrsko voisko, — Prost vozni listek Jz zlata fe darovala švedska paroolovna družba Gotakanalla, ki druži Baltiško morle s Severnim, svojemu ravnatelju, ki Je služboval pri nlel v I. 1876.—1918, Dovolila mu ie prosto vožnlo na vseh' svoiih parnikih do konca življenja. Listek ie Iz zlata m nosi na eni strani posvetilo, na drugi pa družbin prapor z letnicama 1876,—-1918. — Verižnjki in naviialci cen bod® pometali ceste. Občinski svet v Lvovu le sklenil predlagati, da nal obso« feni verižnikl in naviialci cen če* dan pometalo mestne ulice. Protest opernega zbora. Snočl se je igrala v opernem gledališču opera »Faust«. Prva slika Je mirno pofeida, v drugi sliki pa. ko %& ie zastor dvignil, ie bil zbran celokupni zbor opernega gledališča n« odru in je tajnik združenja gledaliških igralcev v Llubilani izlavil občinstvu. da se opera ne more igratt dalje, ker operni zbor v očigled razmeram v gledališču (nahaja se ?i mezdnem gibanju) ne more pogojev* ki iih ie stavi! g. intendant dr. Lube®« sprejeti. Informirali smo se in zvedetf o stvari naslednje: Združenje gledaliških igralcev fe na eni svojih sef sklenilo, da se zahteva pri sklepanj« konti aktov, ki se vrše te dni za bodočo sezono počenši s 1. aprilom t. L eksistenčni minimum 1500 K za vse člane gledališča, ki pridejo kot zmožni v poštev, toda intendant, g. dr. Lubec. tega ni sprejel, izgovarjale se, da krattcomalo nima denarja. Včerai dopoldne ie nabil na gledališki deski poziv, da moralo člani opernega zbora podpisati kontrakte nod nogoil. kf iih je on stavil, to ie 700 K mani. V! nasprotnem slučafu. ie rekel, ne pridejo člani zbora za prihodnjo sezono v poštev in iih veželo stari kontrakti s plačo 360 —480 K do konca tekoča seziie. Potem se zbor kratkomaio odpusti. Zbor gledališča ie smatral ta. poziv za žalitev in za današnle razmere kot krut terorizem ter Je takof stopil v stik s pododborom organizacije in v pogovor z upravo. Uprava pa ni tega protesta upoštevala, dast se li ie v lenem tonu sporočilo, da zbor ocd takimi pogoji in ako se do« tični zanj skraino žaliivi poziv ne odstrani. zvečer pri operi ne nastopf. To je vzrok današnjemu ukinjeni« predstave, ki nai velia kot protesf W’Oti netaktnemu ravnanju od strani upravo. Upamo, da se bo ta snor. ki je lokalnega pomena, poravnal med člani zbora in upravo, kajti zahteve so vsekakor minimalne, torei popolnoma opravičene, in ako se hočfl delati na orosoeh slovenske kulture, naj se ne gleda na take bagatele, za« kaj. če imamo denaria dovoli za druge stvari, ki so ma/ni važne, imelmtf tudi pripravljenih nekai novcev za naš najpomembnejši kulturni zavod. Mlini v Slovenili se naj tako5 socializirajo. Ce se ugodi zahtevi mlinsloh pod-letnikov po povišanju mlevnlne od 14 kron na 60 kron za 100 kg žita na današnji seji pri deželni vladi — se bo rnoka podražila pri kg za 50 vin. Strokovnjaki zatrjujejo, da ob taki mlevnini zaslužijo mlinski podjetniki pri vagonu žita 2000—2500 kron, čeprav bi mlinskim delavcem plačevali po 50 kron na dan. Toda do danes nikjer v Slovenji ne dobe te piače, temveč le od 14 do 20 kron in nekaj moke za sebe in za družino po cenejši tržni ceni. Na včerajšnji draginjski seji v deželnem dvorcu se Je sklenilo predlagati deželni vladi naslednjo mlev-nino: Za mline na vodo po K 50.—. na paro K 55.— ln motorje K 62.— ln za prašitev 2 In pol odstotka ter voznino v mlin In Iz milna po 3 krone od 100 kg žita. Delavstvo po mlinih Je zaradi slabih plač že od novega leta v boW Draginjska enketa. *ft povišanje, pa Se 'do danes n! vlada in ne gotovi gospodje kaj ukrenila glede mlevnlne ter se ne upajo povešati javnosti — da noben mlin do Isti cen! ni mle! žito, kakor |e Mio lansko leto določeno, Žitni zavod Je že meseca februarja obljubi! mlinskim podjetnikom, da dobe povišek mlevnine tudi za nazaj za februar. Danes smo že 10. aprila in še ni rešena mlevnina. Tako ne gre naprej edina rešitev proti draginji je so-cijalizaclja mlinov. Dnevne vesti. Z draglnjske enkete. Na sefi draginjske enkete dne 8, t m. le poročal pri debati o mleku tudi g. ravnatelj Rohrman. znani kmetijski veščak, Obrnil se le proti neprimernemu navilaniu cen mleka od strani producentov. O. Rohrman k gotovo Jako objektiven mož in ve, koliko stane danes producenta mte ko. Povedal ie tudi sledečo zanimivost: Liberalna »samostojna kmet-ska stranka* in klerikalna »kmečka zveza« ste sklenili pakt da se ima cena mleku zvišati na 6 K liter. Brata so se našli v »DralstrajbariJi«. lo !e vendarle prenesramno ia staže, kdo draži. Pri tem pa klerikalci vpileto. da delajo za liudstvo i« da sooni njegovi naiboliši zaščitniki. udi »samostojni« kmetje so poka-*ah svoio barvo Iz tega slučaja sledi iasets pouk: Delavski interes ie sloga. j*e razortiia. Samo sociiaino demokratična stranka je prava zastopnica interesov brezpravnih konsumemtov. Stanovanja. Pišejo nam: V včerajšnjem »Slovencu« čitamo članek pod tem naslovom. Izšia ie namreč naredba deželne vlade, ki naj odpomore stanovanjski bedi. Banke, zavarovalnice «> milijonarji naj zidajo. Prav in lepo. Ali »Slovenec« že sam Dravi: »Jasno Je. da z velikimi gradbami ne bo mogoče takoi začeti.« No — in le velike Kradbe moreio odoomoči bedi! Male hišice in vile so danes veliko dražie nego velike hiše. Ako milijonarje preženemo iz dosedanjih stanovanj. je vedno vprašanje: ali bo mogel delavec In mali uradnik plačati one najemnine. ki lih ie do sedai plačeval milijonar, ko vemo. kakšni so hišni nosnodarii?! — »Slovenec-»udi piše; »Preskrbljeno ie dovoli, da naredba ne ostane mrtev oapir.s Mi Pa smo mnenja, da — žalibog — bo Delavska 'zbornica^. POLJEDELSKA STAVKA V ITALIJI. LDU, Dunaj, 9. (ČTU.) Stavka poljedelskih delavcev v Italiji se razširja. V provinciji Bologna Je bilo ptf spopadu z vojaštvom Šest delavcev ubitih in 35 ranjenih. AVTONOMIJA ZA JUŽNO TIROLSKO. LDU. Dunaj, 9. (ČTU.) »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je uspeh potovanja dr. Rennerja v Rim ta, da dobijo Nemci na Južnem Tirolskem obširno avtonomijo. IZPREMEMBA V ČEHOSLOVA8KI VLADI LDU. Praga. 8. (ČTU.) Predsednik republike Masaryk je sprejel de-misijo ministra za prehrano Houdka In Je povesil finančnemu ministre Sonntagu vodstvo tega resorta. POLOŽAJ V RUHRSKEM OZEMLJU. LDU. Berlin, 9. (DunKU - Wolff). Kakor poročajo z uradne strani t ozirom na francoski radloguam Ir. Lyona z dne 6. t. m. zvečer naslovljen »Vsem«, ni res, da operira na ruhrskem ozemlju 150.000 mož nemških čet. Pri vstaji gre za najmanj 30.000 mož vojaško organiziranih in moderna opremljenih bojnih čet Do sedaj je državna braniba izgubila 200' mrtvili In še več ranjenih. NEMŠKA SOLA V FRANCIJI. LDU. Berlin, 9. (DnnKU). Francoski vladi je bila Izročena nastopna nota: Po mirovni pogodbi neupravičena in nenaznanjena zasedba nemškega ozemlja Je povzročila mnogo, pripetljajev, prt katerih je bilo ubita več Nemcev, mnogo pa Jih Je bilo ranjenih. S pridržkom vseh nadaljnji« odškodninskih zahtev, na katere ima nemška vlada pravico vsled francoskega postopanja, izjavlja že sedaf, da je francoska vlada na vsak način odgovorna za vso škodo, ki jo bodo nemški državljani trpeli vsled zadnjih dogodkov ali ki so Jo Že trpeli. Nemška vlada si pridržuje nadaljnjo sporočilo po proučevanju posameznih primerov. ANGLIJA PROTESTIRA PROTI FRANCOSKI AKCIJI V NEMČIJI. LDU. Pariz, 9. (DunKU). PosebaJf poročevalec »Matinas Javlja v, dne S. t. m., da Je angleška vlada protf vsakemu pričakovanju danes po dveh ministrskih sejah sklenila, protestirati proti francoski akcij! v Nemčiji. Stališče angleške vlade k pn>» bletnu socijatnih nemirov je, da je to cdino-le zadeva vlade, ki po vzpostavitvi miru zastopa nemški narod in da ta zadeva zaveznike nič na briga, ker se vršijo d dogodki zunaf one cone. za katero so zavezniki odgovorni. Poročevalec javlja dalje, da bo lord Derby jutri ižročU MHIeraa-du uradno protestno noto. Anrovizaciia. Splošna gospodarska zadrusu v Ljubljani. V pondeljek, dne 12. aprila se začne zooet deliti na svoie člane razna živila: kakor mast slanina, testenine. riž. med, suho meso. lešprenf, ter prvovrstno slivovko in rum iti drugo. Posodo za mast med ter sil« vovko in rum le prinesti s se bol. De- ll se po sledečem redu: V pondeljeK, 12. anrlla št. 1—200. v torek. 13, aprila 201- <100. v sredo. 14. aprila 40f do 603. v Četrtek. 15, aprila 701—SOJI ln 901—1000. v petek. 16. aprila 1001 do 1200. v soboto. 17. aprila 120! do konca ia zamudniki. Prireditve. Pravoslavna služba božla (Uskrs-Vskresenle.) 1. Dne 11. aprila ob 10. uri donoidne v vojašnici kraila Petra. Častniške in civilne družine in osebe se pozivliaio. da se udeleže služb# božje. 2. Dne 12. aprila ob 10. uri do .poldne v evangellski cerkvL Gosposvetska cesta. — Pristop vsakem« prost. •— k. Preklic. Podpisana preklicujem žalllve besede, ki sem lih govorita g. Francu Zupancu. Zahvaljujem se. da odstopa od tožbe. — Store, dne 7. aprila 1920. — Ana Brecelj. Izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Ya (»ute kmot iU(J1 *® IM Ul mIM po V) K se dobi v frgovi«} a eemsui HfiVM & KOMP., Ljubljani), "VoJlomi ulkn 12, 433 ttslaSi psatti CANKAfl, Sv,, sa lino veliko delo se t ak oj sprejme Pet« cesta 33, Vabilo na občni žbor i?ii§ h pilili ulit M dobro obran je no koto, fcltve se v opravi .Napreja*. Mfllfefl Ifili z jJnevmatike in še B*™« iCIB dob/o ohranjeno *e proda. Poizve se v upravi .Najjreja*. ttp wntje H mt Priporočam se p, n občinstvu. FRANC 63FRER, Sv. Peiia nasip &t 53, rogiah, zadrugo z omejenim poroštvom ki se vrši v nedeljo, dne 25, april« 1920, ob #. eri popoldne v p&^storib »Delavskega doiasa**, Dnevni r e d s Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Računsko poročilo. Poročilo nadzorstva, Sklepanje o prebitku. Volitev enega člana v načelstvo In treh Članov v nadzorstvo ter dveh name stoikov. Razni nasveti in želje, Na občni zbor imajo le elani pristop. Nadzorstvo, MaSelstvo. 1, 2, 8, 4, 5, 6. Kava, čaj Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje ^ Šampanjec | Namizna vina Mandelne Rozine Paradižnik Riž Slive Dišave razpošilja p® celem krajj fll! Ljillai, Prcltrito«« ul k« S4 f V M MONsunm« mmmu Pur wfjg telili piiE i: (SCS**©© g @0$PA£ 2i taft MH Mile -118 Oznanilo. Veled prisilnega izgona iz mojih dosedanjih skladišč in pro-trtorov na Gosposvetski cesii St. 2, v katerih sem skozi 86 let vodil svojo veletrgovino, obveščam svoje cenjene trgovsko prijatelje, da se poslej nahajajo moje pisarne in skladišča kakor tod! prostori „Jadrana" družbe z o. z. v mojih lastnih poslopjih Dunajska cesta 9. Avg. Tomaži! 1.1. Haiti« ulj. **** ••••■■•M •>■■■• MM M«M« Slavnemu občinstvu se priporoča = KAVARNA CENTRAL = pole« Zmaj««««« (jubilejnega) mostu. Lastnik Stavo NilHolK, •vMiinwi«siiHK»itwantniiaiilaHallallalKcall| slamnate torbice (cekarje) predpražnike; vse različne slamnate izdelke, priporoča gospodom trgovcem in cenjenemu občinstvu v obilno naarocbo 834 FRANJO CERAR, Inina ttatita«SMv, p, Basiste FiUjirtlj«!. KLIBIEKT M, tali, amitm In telmične potrebščine priporoča OBON KOUTNY, LJoblgan«. lit Ipmt m nami Spodnfa Slika še. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri, lina prvovrstne moči. Tožna postrežba In zmerne cene. Anton Černe asAveu«! i -mr b'i n litre e! a M os m m ® K. Drfair, iitiifi ie sfEkieni»b p IZfl I Vi Liljan itfKea c*MBM>atwa4iMsga«i|iewsBii'BBfMA) Frij>oroČ4tm<»: § JOSIP JUG • stavbeni - pohištveni pleskar in Udar LJUBLJANA Rimske eeoča 16. * M- **■- f. fc ^ r e * M *>ii «ntt'» l fct »n* •, Ijm* SSsU! Pohištvo. MMatgl Spalne, jedilne in gospodske sobe, kuhinjska oprava, podiozk* modroei, otomane, spalni in dekoracijski di-vaiii, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, zeleznega in tapeciranega pohištva v vsa em slogu od proste do najfinejše izvršitve po - jafto nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo - - - Karol Preis, Maribor, Stolni trg 6. Nakupovalna zadruga za konzumne in produktivne zadruge in zavode r. t. e o. '£. lite se Čevlje obleko mm perilo potne košare, torbice za trs In raznovrstne drobnarije priporoča 414 JAKO S LAH Glavni trs 2, Maribor. žagarja za venerfjanehi jarem na parni žagi v Koprivniku pri Kočevju. Ponudbe poslati: Ljubljana, Jenkova ulica 18. v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5 priporoča svojim članom nakup najrazličnejšega blaga! PfOtf siadkorni bolezni, bolezni jeter in ledic, oteklini želodca in čreves, kroničnemu katarju želodca in čreves, želodčnemu ka* uenu, hemoroidom in bolezni mehurja, putiki in debelosti, je najboljše sredstvo naravna zdravilna *** mineralna voda rogalka slatina. ■ Rogaška slatina največje in nafmodernejše zdravilišče v Jugoslaviji, hidroterapija, elektroterapija, inhalatorij, gimnastika ea zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, solne, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom, Vojaška godba (42 mož, med njimi absolvirani konservatoristi. Za vsakovrstne zabavo je preskrbljeno kakor v največjih svetovnih zdravi-lilčih, (Umetniški koncerti, tombole, plesni venčki, gledališke predstave, kino, izleti itd.) S«»*»!® od 1. mala do 15. oktobra 1920. RAVNATELJSTVO. Čebulček, grahora in grah se dobi najceneje in najbolje v IpiimniiEVMlP.. Ljubljana, Wolfova ulica, št. 12. Poštni čekovni račun št. 10532 Telefon interarbau 178. n KAJO DELIČ, zlatar In draguljar ljubljena Murnau priporofia svojo ilan Ib Manili delavnica' za nova dela in popravila vsake j vrste, kakor tudi za pozlato-ivanje in poerebro vanje. I j V zalogi ima zlatnine in srebr- j 1 nine, poročne prstane po vseb I | uzorcih in merah, uhane i. t. d. ' K u p u j e tudi zlato in srebro ter! plačuje po najvišjih cenah, ali; pa izmenjava za novo blago, vpisana zadruga z omojeno zavezo, i7>oo° ^ p° rezervni sklad K 42.881*66 bolniški sklad K 83.411*16 dispozic. sklad K 21.007-61 - pogrebni sklad K 1.000’- deležni sklad K 303.022'94 Društvo izplačuje zaostalim po umrlih članih pogrebno podporo, bolnim Članom, bolniško podporo. Društvo ima 35 prodajaln in sicer sledeče: Mojstrana Kranjska gora Gorje prJ Bleda Radovljica j rezan, tesan, okrogel, kupuje i2« i,SEVER" | Min teli Htttilkn Mie Hne ■II, ItjullMoia rerta il. ti. Ljubljana, Sp. Šiška Oiince pri Lijobljani Rožjsa dolina pri Ljubljani Ljubljana, Bohoričeva ulica Ljnbhana, Krakovski nasip Ljubljana, Sod ia ulica Tržič na Gorenjskem Knže pri Trilču Sv, Ana pri Tržič« Sava-Jesenlce Jesenice (pri Ferjanu) KorcJka-Be’’, Javornik 'Pragersko M a ibor Ruše nad Mariborons Borovnica Ksmnik Lilija Rsdečc-Zi danimost Celje Store pri Celju Soitanj RogaSka Slatina Fala pri Maribora St. Lorene na Pohorju Ouštanj Prevalje Možica Koroško Crna I. Črna II. Pliberk Hranilni ©ddelafe društva obrestuje hranilne Vloge po 4°/fl oziroma 4'/»%. Hranilne vloge se vlagajo in izplačujejo v vseh zgoraj navedenih društvenih prodajalnah, kjer ■ » se dobijo tudi vsa potrebna pojasnila. ...........—— Kot član pristopi lahko vsak, Pristop znaSa K f— delež K100 — Pisarna: Ljubliana- Sp. Šiška, Kolodvorska c. 208. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: Ljubljana« poštni predal št. IS- 1 — " ■ 1 ^ ~ ■ Mariborska eskomptna banka, Maribor, prevzema denarne vloge in iz- Tegetthoffova ulica U..................— vršnje vsakovrstne bančne posle Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC - - pod najugodnejšimi pogoji. mesm*