OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče
KOLEDAR PRIREDITEV
•   v petek, 26. aprila, ob 20.15 uri - Zabavni koncert ansambla Mira Klinca.
V dobri uri in pol boste slišali največje uspešnice ansambla, priljubljene zabavne melodije in veliko mero humorja ter pravega koncertnega razpoloženja. Pridite, nasmejali se boste in ob dobri glasbi polepšali predpraznične dni.
Predprodaja vstopnic M-market. center - Resnik po 1.000,00 SIT in eno uro pred koncertom v avli Kulturnega doma po 1.200,00 S/T_
Moravski upokojenci se lahko pridružite kolesarski, pohodniški, planinski ali izletniški sekciji, ki delujejo v okviru DU, Trg svobode 5, Moravče. Informacije dobite ob torkih v društveni pisarni od 10. do 12. ure in na telefonih 01/723-17-25 za sekcije (Jože Novak) ter izlete 01/723-20-96 ali 031/614-654 (Sonja Sever).
Kulturno športno društvo Peče in Športno društvo Termit Moravče prirejata v nedeljo, 28.04.2002, ob 8. uri tradicionalni prvomajski turnir v malem nogometu na
prenovljenem igrišču Športnega društva Peče.
Športno društvo Termit Moravče prireja v soboto, 27.04.2002, športna tekmovanja in sicer:
• ob 8. uri teniški turnir na igrišču Kvadla v Češnjicah,
• ob 14. uri turnir v košarki-trojke, na igrišču Osnovne šole Jurij Vega Moravče
• in ob 16. uri šahovski turnir v prostorih nad trgovino Vele v Moravčah.
Vse informacije in prijave na 041/840-311, Franci Ravnikar.
w
Srečanje borcev in občanov v Češnjicah
Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB bo tudi letos organiziralo srečanje pri spomeniku v gozdu nad Češnjicami, ob spominu poboja domačinov na pragu svobode. Kljub poskusom da bi izničili pridobitve narodnoosvobodilnega boja, ki jih ne moremo metati v isti koš s povojnimi poboji, je spomin na pobite domačine še vedno v srcih članov borcev NOB Moravče in domačinov, ki jih je kruti zločin v pričakovanju svobodnega maja 1945 globoko prizadel.
Spominska svečanost, ki bo v torek, 30. aprila 2002 ob 16. uri, bo
vsekakor tudi priložnost za srečanje z borci in domačini, zato Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Moravče vabi vse k spomeniku, kjer bodo učenci Osnovne šole Jurija Vege Moravče in člani pevskih zborov z besedo in pesmijo obudili spomin na preteklost, ki jo ne smemo pozabiti.
Ob praznovanju dneva boja proti okupatorju in praznika dela želimo vsem občanom prijetno praznovanje ob druženju s prijatelji in ob spoznavanju lepot naše svobodne Slovenije.
Občinsko združenje borcev in udeležencev NOB Moravče
V soboto, 27.aprila ob 20.uri bo v dvorani gasilskega doma v Pečah KŠD Peče premierno uprizorilo komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo.
11.maja ob 20.uri koncert Adija Smolarja v Pečah v organizaciji KŠD Peče.
16.maja je v Moravčah Janezov sejem.
V nedeljo 26. maja 2002, bo ob 9. uri slavnostna prireditev ob 50. obletnici Društva upokojencev Moravče.
Društvo krajanov Zgornjega in Spodnjega Tuštanja vabi na
9. tradicionalni prvomajski shod na dvorišču gradu Tuštanj.
PROGRAM:
• 13.00 do 13.30 zbiranje oldtimerjev (motorji, avtomobili) pred gostilno Soklič v Zalogu pod Sveto Trojico in oldtimerjev (traktorji) pri gostilni Frfrav v Krašcah Prijave in informacije na telefonu 723-17-36 ali 041/403-807.
• ob 13.30 odhod iz zbirnega mesta, vožnja v smeri Moravč s ciljem na prizorišču shoda
• od 14.00 dalje na dvorišču gradu Tuštanj zabavni program z Brino in glasbeno skupino ter ansamblom Zasavci.
• Poskrbljeno bo za dobro hrano, pijačo in postrežbo.
• ob 16.00 prihod konjenikov iz Konjerejskega društva Jurija Vege iz Moravč
• ob 17.00 načrtovan prihod pohodnikov z Moravske planinske poti
• V času prireditve je možen ogled gradu. Vodeni ogledi bodo vsako uro od 13.00 dalje.
Praznujte praznik dela z aktivnim počitkom in člani Društva krajanov Zg. in Sp. Tuštanja, ki so si z leti organizacije nabrali veliko izkušenj in vedo, kaj obiskovalcem prija.
Prijazno vabljeni!
pokrovitelj prireditve Spina d.o.o. iz Krašc
Pohodi v organizaciji Planinskega društva
• sreda, l.maj: PRVOMAJSKI POHOD PO MORAVSKI PLANINSKI POTI s startom ob 4.uri z dvorišča gradu Tuštanj; zahtevna pot, vodniki, startnina 1.500 SIT
• sobota, 11. maj: VREMŠČICA,/a/?/ra pot, vodi Urša Jamšek ( 031 574 744)
• sobota, 25.maj: KOSTELSKA POT, lahka pot, vodi Cerar
• sobota, 1 junij: DOVŠKA BABA, lahka pot, vodi Lidija Brnot(041 841 323)
2
Novice iz
O kako lepo je pomisliti, da se znova bližajo prosti dnevi. Hitimo jim v objem, da se znova naužijemo prostosti. Radostno se predajamo užitkom umirjenega tempa življenja. Ali bo še dolgo tako? Nikakršnega jamstva za to nimamo. Inteligenca s tem nima nič opraviti. Tistemu, ki se posreči obdržati delo, je resnično v prednosti. Iskati nove zaposlitve je, kakor mački loviti lastni rep, ki se ji vedno znova izmuzne izpod ostrih krempeljčkov. Delo je vrednota kot vsaka druga, saj jo ceniš šele takrat, ko jo izgubiš in postaneš Enak med neenakimi oropanci, oropanci od pravice do dela. Lenoba, je to sploh pojem za današnjo rabo! Od vsakogar izmed nas se pričakuje odraslosti in resnosti, ki pa je na žalost pogrešamo pri tistih, ki krojijo našo usodo z nepremišljenimi ali celo preračunljivimi odločitvami. Izdati sebe, drugega ali narod, krivica, težko popravljiva in Napaka, ki je ni moč izbrisati, napaka, ki se kot ost zapiči v srce oropanca pravice do dela. Eksistenco nam omogoča delo in zaslužek. Koliko pa zaslužimo? Saj je smešno, ampak odgovor je vedno enak: premalo. Iščemo še več od dovolj. Se res hočemo peteliniti ali čisto Tako Enostavno Nočemo postati Copata lastne prezahtevnosti.
Ohranjajmo delo in delo bo ohranilo nas!
DU Moravče
V tej Številki preberite
Županjina stran.............................str.4
Poročilo s 26.seje OS..................str.6
Mlečne kvote..................................str.8
Zakon o starševskem
varstvu in.........................................str.11
Mozartov Requiem na...............str.14
Člani DPM osvojili 2.mesto.....str.17
Turistični prospekti gradov
in cerkva..........................................str.17
Jasmina in Luka četrta............str.19
Iščemo najstarejšo
fotografijo..................................str.20
KS Vrhpolje..................................str.21
Razpis za zbiranje ponudb
za izvedbo gostinskega.........str.23
Naslednja številka bo predvidoma izšla 7. junija. Vaše prispevke pričakujemo do 22. maja.
Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku.
Petdeset ustvarjalni let
V marcu 1952 seje po pisnih virih organizirala skupina moravških upokojencev pod vodstvom Aleša Capudra, Aleksandra Trampuža, Pepce Tome in še nekaterih upokojenih Moravčanov v društvo. Od tedaj aktivno deluje.
Ob petdeseti obletnici bomo sedanji člani pokazali delovanje društva. Že vse leto predstavljamo delovanje sekcij pri DU Moravče v sosednjih društvih, tekmovanjih in izletih. Z objavami v časopisih je zadeva postala že dokaj odmevna. Želimo, da ste s tem obveščeni tudi naši občani, zato vas že v aprilski številki obveščamo, da pripravljamo 26.maja zaključno prireditev v kulturnem domu in razstavo v upokojenskem domu.
Čas prireditve se nezadržno bliža, zato prosimo člane društva in druge občane, ki so pripravljeni sodelovati, da se zglasijo v društveni pisarni ali pri svojih poverjenikih. O podrobnostih boste še obveščeni, člani društva bodo prejeli še osebna vabila. Za sodelovanje in kakršnokoli pomoč bomo vsem hvaležni.
FRANC NOVAK, za DU Moravče
Občanom, občankam in bratcem Novic iz Moravske doline iskreno čestitamo ob dnevu upora in prazniku deta.
Občinski svet in uprava Občine Moravče
Novice iz Moravske doline
26. april 2002, Letnik III, Številka 4 Fotografije na naslovnici: Franci Skok
Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Aleš Vozel, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1450 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Ce pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
3
Prazniki so nas poleg duhovnih in telesnih dobrot obdarovali še z lepim vremenom, zato so spet oživele številne izletniške točke naše občine. Največ ljudi se je na praznični ponedeljek zbralo pri sv. Miklavžu. Pri maši smo slišali, da so člani Društva podeželske mladine opravili veliko delo, ko so z zunanjosti cerkve odstranili ves stari omet. Poleg zahvale župnika se moramo vsem prizadevnim članom zahvaliti tudi občani, saj so na ta način mladi, ki se očitno ne ustrašijo napornega dela, pomembno prispevali k ohranjanju naše kulturne dediščine.
Moram se vrniti še k praznovanju občinskega praznika. Po besedah udeležencev in gostov je bila sama proslava na primernem nivoju. Pogrešala pa sem večjo udeležbo občanov in svetnikov. Pripadnost lokalni skupnosti bi morali vsi čutiti tudi takrat, ko občina praznuje in ne samo takrat, ko od nje kaj potrebujemo. Morda se bomo pa bolj izkazali, ko bo praznovala naša država, ki smo si jo dolga stoletja tako zelo želeli.
Ob dnevu slovenske zastave je Društvo Heraldica Slovenica priredilo slovesnost na Geoss-u. Mnogim zastavam sta se pridružila tudi zastava naše občine in gasilski prapor. V kulturnem programu sta sodelovala pesnik Tone Kuntner, kije recitiral domovinske pesmi z velikim žarom ponosnega Slovenca, in operni pevec Franc Javornik ob klavirski spremljavi hčerke Anamarije. Tudi slavnostni govornik, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, nas je spomnil na to, kakšno bogastvo je samostojna država in kako malo jo spoštujemo in cenimo. Če smo v prejšnji državi pretiravali s praznovanji in slavljenjem države, sedaj premalo spoštujemo njene simbole, svoj jezik in kulturo.
In kaj se dogaja na političnem prizorišču naše občine? Lahko trdim, da seje tako kot pomlad, razbohotila tudi predvolilna politična kampanja, kisi je za svoje izhodišče izbrala občinski proračun. Nekoliko bom pokomentirala članke političnih strank, ki so tokrat zelo enotne. (Mogoče si samo domišljam, da so se dogovorile o enotnem napadu na proračun?) V Sloveniji so le redke občine, ki sprejmejo proračun že decembra. Naš Občinski svet ga je v lanskem letu sprejel v začetku julija, čeprav ga je pripravljal župan z večletnimi izkušnjami in z močno podporo svetnikov iz lastne stranke in ob sodelovanju koalicijskih partnerjev. Čeprav nekateri svetniki prezirljivo in s posmehom govorijo o strokovnih sodelavcih občinske uprave, lahko trdim, da je osnutek proračuna sestavljen bolj strokovno in razvojno kot večina dosedanjih proračunov, saj se ne ravna po interesih posameznikov in strank. Vsaka postavka v proračunu je bila pretehtana z različnih vidikov (finančni, strokovni, teritorialni). Če sedaj gledam pripombe k predlogu, lahko samo ugotovim, da vsak predlagatelj vidi le svoj teritorij in svoje potrebe, finančne zmožnosti občine pa ga prav malo zanimajo. Tudi začeti projekti se v veliki meri nadaljujejo, zato se mi zdi prav neokusno govoriti o vodovodih in cestah, ki so že tako predlagane v osnutku proračuna. Če pa se ustavim samo pri dveh cestah, na katerih naj bi se delala škoda, ker letos nista prišli na vrsto za asfaltiranje, to sta cesti Češnjice - Tuštanj in cesta Križate, mislim, da sta obe dokaj položni, dobro prevozni, vsaj na slednji pa bi se na novi asfaltni prevleki res delala škoda zaradi velikih tovornjakov, ki dan za dnem obremenjujejo to cesto. Nekateri dobrohotno navajajo, kje vse potrebujemo ceste in vodovode, ko pa so imeli pomemben vplivna sestavo proračuna, so pa najbolj mislili na svoj konec in poasfaltirali vse stranske in privatne poti za svojo rodno in strankarsko »žlahto«. Tudi jaz se sprašujem, kdo bo odgovarjal za posledice, če se kaj zgodi zaradi slabega cestišča na Marokovi ulici. Ko je država v preteklih letih že zagotovila sredstva za rekonstrukcijo te ulice, so določene osebe ščuvale lastnike parcel ob cesti, da ne smejo podpisati soglasij in pogodb za odkup nekaj metrov zemljišča. Od vseh lastnikov parcel jih je do sedaj pogodbe podpisalo le osem. V letošnjem letu pa bi moral proračun kar zagotoviti sredstva za pločnik, županja bo pomignila s prstom in država bo že na naši cesti. Kako enostavno rešljiv problem, ki ga dosedanja oblast v nekaj letih ni uspela rešiti. Po pogovoru na Direkciji za ceste so nam povedali, da bodo denar za to cesto mogoče zagotovili z rebalansom v letu 2003, če bomo prej postorili vse okrog soglasij in podpisov. Ali naj občina naredi pločnike in razsvetljavo pred rekonstrukcijo ceste? Zelo pa bom vesela, če se bodo vsi tisti, ki se sedaj tako vneto zavzemajo za pločnike, potrudili in pomagali ljudem
razložiti, kako pomembno je, da v dobro vseh dopustimo ob svoji parceli za primerno odškodnino urediti tako pomembno cesto in pločnik, saj bo to v dobro vseh občanov in uporabnikov ceste. Ulica bo s tem bolj varna in urejena. Hkrati pa si mora seveda občina ves čas prizadevati, da bomo v prihodnosti vendarle dobili svojo obvoznico. Po pogovoru z osebami, ki imajo izkušnje na tem področju, pa je to dolgotrajen in težak proces. Tudi seje Občinskega sveta postajajo pestre, predvsem pa dolge. Kljub opozorilu svetnikom, da vsaka seja stane občino 180.000 sit, nekateri svetniki s pogostimi nastopi zavlačujejo in raztegnejo sejo vsaj na dva dela. Pod točko Vprašanja, pobude in predlogi pa skušajo izsiliti dodatne točke, ki prej sploh niso bile napovedane in uvrščene na dnevni red. To se je dogajalo tudi na seji, kije bila 10. aprila. Svetniki LDS in SDS so skušali izsiliti razpravo o problemih vasi Vodice na Limbarski gori. Razmnožili so tudi določeno gradivo in ga razdelili vsem svetnikom, razen svetniku Nove Slovenije in županji. Ker Poslovnik o delu Občinskega sveta pod to točko ne predvideva razprave, sploh pa ne v primerih, ko ni bilo dostavljeno gradivo vsem svetnikom in županji, kljub prisotnosti vaščanov na seji te točke nismo obravnavali. Zavedam se, da imajo ti občani veliko težav zaradi ceste mimo Vrhovca, kar onemogoča tudi odvoz smeti in prevoz otrok. Obljubila sem jim pomoč pri reševanju te problematike, vendar se z menoj niso hoteli sestati ob prisotnosti Vrhovca. Ker menim, da se ne moremo pogovarjati o možnih rešitvah v odsotnosti prizadetih strank, do pogovora ni prišlo. Sedaj pa so se dali zapeljati še tistim političnim akterjem, ki v občini spodbujajo ljudi k sporom in ne k razreševanju le- teh. Upam, da bomo kljub temu našli skupni jezik in postopno tudi rešitve za probleme te vasi. In še nekaj besed o vrtcu. Še vedno se država ni dokončno odločila, kdaj bo sofinancirala to, za nas zelo pomembno in veliko investicijo. Zato je v osnutku proračuna precej sredstev rezerviranih za prizidek vrtca. Marto ni razvojno, če poskušamo zagoto viti boljše varstvo za naše najmlajše ? Ali so res različne ceste bolj pomembne od naših otrok? Če pri tem dodamo še pogodbene obveznosti iz lanskega leta (44,9 mio), ki sta jih podpisala prejšnja odredbodajalca, pa res ne vem, odkod naj vzamemo denar za vse potrebne investicije in tudi za tiste, ki proračun izrabljajo samo za svojo predvolilno propagando. Menda so »nekateri« na zadnjih volitvah izgubili zgolj zaradi taktične napake, ker so vodili preostro volilno kampanjo. Zgleda, da se iz preteklosti niso prav nič naučili in še z večjimi zamahi delajo negativno propagando in ščuvajo ljudi k sporom tudi v tistih krajevnih skupnostih, ki so do sedaj bile zgled sodelo vanja med občani. Uvajanje v novo delo zahteva od vsakega človeka veliko naporov. Politika, ki najbibila v prvi vrsti v službi ljudi, pa se žal tudi pri nas kaže v tisti manj lepi podobi. Kljub temu upam, da si še vedno večina občanov bolj želi poštenega dela in napredka kot pa političnega obmetavanja in bo naposled dobro premagalo zlo.
Vsem občanom in delovnim ljudem želim lepo praznovanje praznika dela, predvsem pa, da bi imeli in obdržali svoje delovno mesto, delo pa opravljali ustvarjalno in z veseljem.
LJUDMILA NOVAK, županja
4
Novice iz
SDS
Spoštovane občanke in občani
Pozadnjih sejah Občinskega sveta jcpostalojasno, da je premalo sodelovanja merisvetniki'in županjo, seje s preobširnim dnevnim redom in slabo pripravljenim gradivom pa še dodatno otežujejo delo. Tudikrajamseznanjajo svetnike s svo/imi težavami in prosijo za/romočpri razreševanju le teh.
Na zadnji'seji Občinskega sveta so bili prisotni tudi krajani Limbarske gore. Večkrat so s svojimproblemom dostopa po cesti'dozaselkovRebetinVodiceseznanjalibivšega-župana, županjo in občinsko upravo, sedaj pa so želeli seznaniti tudi člane Občinskega sveta, vendaijim je županja to preprečila ?utemeljitvijo, da točka mna dnevnem redu. Menimo, da bi jim moraliprisluhnitiin sprejeti z zatonom naložene obveznosti, kijih imamo kot Občina do svojih občanov.
Nastalo situacijo je županja označila za politično spletkarjenje. Mogoče je na tak način najlažje opravičilisvojnemteres za razreševanje problema vaščanov Reber in Vodic. Res je tudi, da so se v preteklosti določene odločitve sprejemale površno, na podlagi ustnih zagotovil, zaupanja v župana in v Občinsko upravo, da se dela v dobro Občine, sedaj pa se za napačne odločitve krivi svetnike. Svetniki so postali bol previdni in zahtevajo vse več podatkov in pojasnil, kijih potrebujejo pri svojem delu m odločitvah, kar pa nekaterim ne ustreza.
Svoj'del'odgovornostiho moral'vsaknositisam m nesmiselno-je pripisovati'krivdo drugim sam pa se sprenevedati. Potrebno seje obrnit/naprej in vsak po svojih močeh prispevali k hitrejšemu razvoju in napredku naše Občine. Tudi probleme, kise vlečejo iz preteklosti, je potrebno reševati na način, ki bo sprejemljiv za večino občanov. Prelaganje le teh in izgovarjanje na bivšega župana, ne vodi nikamor. Le s pametnim dogovarjanjem in sodelovanjem različno mislečih ljudi in tudi različnih strank /e možen napredek. Pred nami je sprejem proračuna za leto700?. L ahko samo upamo, da bodo upoštevane rešitve, ki smo jih predlagali z amandmaji, pri katerih smo upoštevalipravilo o ravnovesju rrwdpnxačurishmizdtth'inpi^emld. Spimembimopigole^intiadiMisefftmtih proračuna, največ na investicijah v ceste, nekaj manj na področ/u požarne dc/avnost/, športa, ohranjanja kulturne dediščine, osnovnošolskega izobraževanja. Ob praznovanju dneva upora proti okupatorju in I. maja - praznika dela vam želimo prijetno preživljanje prazničnih dni.
ROMAN CERAR, 00 SOS Moravče
N Si
Nova Slovenija
Krtčannka i/udtka ttrenka
Nova Slovenija je resnično ljudska stranka ...
Zavest o tem, kaj je bistvo demokracije, in vedenje, daje človeška oseba neločljivo povezana z družbo, sta osnova naši odločitvi, da hočemo biti ljudska stranka. Naj še enkrat poudarim: na prvem mestu za nas ni družba, temveč človek posameznik, ki pa lahko živi in deluje kot človek samo v skupnosti. Eno naših ključnih načel je zato graditi od spodaj navzgor, od odgovornega posameznika, prek družine in lokalnih skupnosti do državnih struktur, ki se končno povezujejo v svetovno mrežo. Zaupanje v načelno pripravljenost in sposobnost slehernega posameznika, da politično soodloča o svoji usodi in sooblikuje pogoje svojega življenja, zahtevata, da se odločno zavzemamo za dosledno uveljavitev načela enakih možnosti za vse, in da dajemo ljudstvu prednost pred kapitalom ali pred razredno opredeljeno skupino ali socialnim slojem. Iz tega sledi tudi načelna odprtost naše stranke za vse ljudi, saj postavljamo za najpomembnejše merilo svojega delovanja in sodelovanja "dobro voljo". Po tradiciji so ljudske stranke v kontekstu evropske politične zgodovine še določneje opredeljene, zlasti kar zadeva vsebino njihovega delovanja oziroma vrednote, za katere si prizadevajo. Lahko rečemo, da tudi v tem oziru sledimo geslu "Za Evropo na slovenskih tleh" in ga tako rekoč že udejanjamo.
Naše politično delovanje bo plodno, kolikor bo izhajalo iz človeške osebe; prepričljivi in učinkoviti bomo, če bomo delovali v moči spoznanja, da je vsak človek enkratno bitje, s katerim ni moč razpolagati; bitje, ki mu pripada izvorno dostojanstvo ne glede na spol, raso, nacionalnost, starost, versko pripadnost, izobrazbo, duševno-zdravstveno ali premoženjsko stanje.
Dr. Andrej Bajuk in 00 NSi MORAVČE ALOJZIJ ŠTEFAN, predsednik NSi
LDS
Liberalni« demokracija Slovenije
Pred meseci so krajani Limbarske gore županjo seznanili s problematiko dostopa po cesti do svojih domov mimo Vrhovca in zahtevali aktivno vključitev Občine v reševanje nastalega stanja. Izrazili so tudi željo, da to obravnava Občinski svet. Naša županja tega ni hotela uvrstila na dnevni red seje Občinskega sveta, zato seje na seji zbralo večje število krajanov Limbarske gore, saj so želeli svetnikom pojasniti svoj problem. Kljub pripravljenosti svetnikov, da se o tem razpravlja, županja razprave ni dovolila, še več, dovolila si je to označiti kot politično dejanje. Občani si bodo svoje mnenje o tem dogodku ustvarili kar sami in je vsak komentar odveč. Kot predsedujoča sije dovolila vzeti pravico v svoje roke in ne dati na glasovanje predlog svetnika, da Občinski svet glasuje. To dejanje je nekaj nezaslišanega in groba kršitev Statuta in Poslovnika Občine Moravče, katerega zelo rada uporablja, seveda v primeru, ko ji to koristi. Ali so dogodki, ki so se zgodili na seji Občinskega sveta samo spodrsljaj naše županje? Po našem mnenju za njena enostranska ravnanja ni opravičila. Od županje v bodoče pričakujemo spoštovanje demokratičnih norm in pravil, kijih je sprejel Občinski svet Občine Moravče kot najvišji organ Občine Moravče. Problematiko krajanov Limbarske gore bo moral obravnavati na seji Občinski svet, saj je to njegova dolžnost do svojih občanov. Vsekakor o tem ne more odločati dobra volja županje.
JANA K. CIGULA, OO LDS Moravče
DeSUS gre naprej
22. in 23. marca je bil v Postojni 5. kongres stranke DrSUS. Delegatke in delegati so ponovno potrdili politično usmeritev stranke kot samostojno, odprto in ideološko neobremenjeno. Življenje je potrdilo nujnost po trajnem delovanju DrSUS a v korist socialno in politično zapostavljenih družbenih skupin. DeSUS ostaja odprta stranka za vse državljanke in državljane Slovenije vseh starosti in poklicev, zlasti upokojencev, ki jim gre za pravično, socialno in pravno urejeno državo.
Kongres je sprejel tudi več sklepov (glede divjega lastninjenja in krivic najemnikov v nacionaliziranih stanovanjih) in Resolucijo v podporo slovenskim manjšinam v sosednjih državah. Vse to so predlagali delegati i/ ljubljanske pokrajine. V ospredju zanimanja naše stranke, ko gre za upokojensko generacijo, je poleg sistema zdravstvenega varstva in socialne politike, tudi pokojninski sistem. POKOJNINA JE V BISTVU NADALJEVANJE PLAČE IN JE S PRISPEVKI ŽE PLAČANA IN Z MINULIM DE10M TRAJNO PRIDOBLJENA PRAVICA. Uresničuje pa se na podlagi medgeneraci|ske pogodbe. Zato smo odločno proti vsem spremembam v pokojninskem sistemu. Pri tem naj ne bomo sami, pridružite se nam pri vztrajanju, da mora biti gibanje povprečnih pokojnin v neposredni soodvisnosti / gibanjem povprečnih plač vseh zaposlenih v Sloveniji. Ker smo v letu volitev, ki bodo v novembru, je veliko delegatov v svojih razpravah odločno terjalo, da se mora DeSUS s svojimi kandidati pojaviti na vseh listah za člane krajevnih, četrtnih in občinskih svetov za župane občin in tudi za predsednika države. Povsod tam, kjer stranka še ni organizirana, je nujno da do letošnjega poletja pride do konstituiranja občinskih odborov. Vodstvo Pokrajinskega odbora Ljubljana in Občinskega odbora Moravče, ki ga vodi Franc Ravnikar je prepričano, da bo tudi v naši občini Moravče DeSUS zaživel v polni sestavi in da ima veliko možnosti na volitvah.
In kdo so najvišji Funkcionarji stranke DeSUS? Novi predsednik stranke je Anton Rous iz Maribora, generalni sekretar Pavle Brgle/ iz Ljubljane in predsednik sveta stranke je Anton Skok iz Kopra. V10 članskem izvršnem odboru stranke, ki ga je volil kongres, je bil iz naše- to je ljubljanske pokrajine izvoljen Aleš Kardelj, po položaju pa je član lega delovnega telesa tudi Janez Žele/mk kol predsednik Pokrajinskega odbora DeSUS Ljubljana. Stranko v naši občini smo ustanovili tudi zato, ker smo mnogi nezadovoljni / odnosom političnih strank do socialnega in gospodarskega razvoja, z racionalizacijo državne uprave ler položaja invalidov, ovdovelih in osamelih. Sedanja politika vidi izhod iz krize predvsem v omejevanju socialnih pravic in zniževanju pokojnin. Mi pa vidimo reševanje problemov tudi v bolj razvitem gospodarstvu, manj privilegijih in v varčevanju države. Kot politična stranka se čutimo soodgovorne za našo skupno bodočnost.
00 DeSUS Moravče
Moravske doline
5
POROČILO S 26. SEJE OS OBČINE MORAVČE
Zaključni račun tudi letos nesporen
Svetniki so na 26.seji obravnavali 15 točk dnevnega reda, potekala pa je v dveh delih K), in I7.aprila 2002. Tretja točka. Obravnava in sprejem informacije o predpogodbi o prodaji oziroma odkupu zemljišča na lokaciji »stare Rašice«, je potekala za zaprtimi vrati.
Svetniki so vd.točki po dolgi razpravi zavrnili sklep o podpisu pogodbe za izdelavo študije o demografskih gibanjih v občini Moravče. Menili so, da je cena 3.974.600,00 SIT previsoka, večino podatkov pa je po mnenju razpravljalcev že zbranih v projektu CRPOV. Demografske študije obsegajo analizo dosedanjega stanja in razvoja teženj, analizo morfoloških, funkcijskih in okoljskih značilnosti, usmeritve in merila za razvoj, urejanje in oblikovanje naselij ter usmeritve in nterila za razpršeno poselitev in so potrebne za dokončno izvedbo sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Moravče. Kot je pojasnil Leon Kohetič iz podjetja IDCUS iz. Domžal, ki na projektu ž.e dela, podatki iz. CRPOV niso v skladu s predpisi Ministrstva za okolje in prostor, so pa lahko pripomoček pri izdelavi zahtevne štiulije in jih ho potrebno ponovno preveriti na terenu in uskladiti z. zahtevami. Prav to ministrstvo pa bo spremembe prostorskega plana potrdilo ali pa ne. Od njihove odločitve bo toraj odvisna usoda IHO predlagateljev sprememb prostorskega plana.
Zaključni račun je bil brez. razprave soglasno sprejet. Mateja Marolt, predsednica Nadzornega odbora, je v poročilu navedla, da člani Nadzornega odbora niso ugotovili nepravilnosti pri poslovanju oz, izkazovanju podatkov v zaključnem računu. Pojasnila je tudi ugotovitve v zvezi Z zahtevami svetnika Romana Cerarja po natančnejšem pregledu proračunskih postavk 11.5.4. (Agromelioracije), 13.2.5.7. (Vodovod Tuštanj), 1.12.4.6.(Javna razsvetljava Tuštanj) in 13.2.1.21.(cesta Tuštanj - Cerar). Sredstva za čiščenje melioracijskega kanala še niso bila izplačana, sredstva naj se po predlogu NO prenesejo v proračun za leto 2002. Občina prav tako v skladu s sklepom Odbora in Komisije za kmetijstvo ni plačala opravljenega dela izvajalcu za cesto Tuštanj - Cerar, ker so bila zemeljska dela opravljena rta zemljiščih, ki niso last Občine Moravče. .IR Tuštanj je bila investicija Društva krajanov Sp. in Zg. Tušlanja, Občina je le soinvestitor, hkrati pa se bo lastništvo po izvedbi del preneslo na Občino Moravče. Vodovod Tuštanj: za rekonstrukcijo vodovodnega odcepa je bilo pridobljeno upravno dovoljenje, dela so potekal v skladu z. zakonom o javnih naročilih in pod strokovnim vodenjem JKP Prodnik
Podjetje Mobitel je zaprosilo za postavitev antene na stavbi Trg svobode 4. Svetniki so glasovali proti postavitvi antene kljub oceni Zavoda za varstvo pri delu in mnenju našega občana Tomaža Dostala, da stroka ni dokazala škodljivosti tovrstnih anten na okolje in zdravje prebivalcev. Občani bomo ostali brez. kvalitetnejše povezave, občinski proračuna pa brez. prihodkov, ki bi jih prinesla najemnina Svetniki so sprejeli informacijo o postavitvi protihrupne ograje ob osnovni šoli in se sprijaznili z. dejstvom, daje po toči prepozno zvoniti, saj so svetniki ne dovolj premišljeno s sklepom podprli takratnega župana in potrditi zaključni račun za leto 2000. Obvoznica naselja Moravče in rekonstrukcija regionalne ceste R2 -415 skozi naselje Moravče (Partizanska cesta, Trg svobode, Marokova, Cesta heroja Vas je) je svetnike zaposlovala več kot pol
Spoštovani občani in občanke Ob dnevu upora in praznovanju
prvega maja praznika dela vam iskreno čestitamo in želimo lepo preživetje prazničnih dni.
00 SLS Moravče
ure. Občina Moravče je v letu 1996 pričela s postopki za razrešitev perečega cestnega vprašanja. Leta 1998 je bil izdelan projekt za rekonstrukcijo, sprejet je bil dogovor o finančnih obveznostih države in občine. Vrednost investicije je 249 rnio.SIT, od česar Iii četrtino, to je 63,5 rnio.SIT, morala zagotoviti občina. Država je bila pripravljena zagotoviti denar za rekonstrukcijo v letu 2002, vendar pa je le 8 lastnikov parcel ob navedeni trasi podpisalo kupoprodajno pogodbo za zemljišča, ki hi bila potrebna za ureditev ceste. Ta nerazumna odločitev prebivalcev, ki so zaradi ozkega cestnega grla in naraščajočega prometa še posebej ogroženi, pa je zavrla nadaljevanje upravnega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so ga vodile republiške institucije. V kolikor bo investitor izpeljal odkup zemljišč in upravni postopek, bo država denar zagotovila v proračunskem obdobju 2005 do 2(X)6, le malo upanja pa ostaja za rebalans ob koncu leta 2003. Županja je ob koncu obravnave te točke zaprosila vse svetnike in prisotne občane, naj sodelujejo z obveščanjem in osveščanjem lastnikov, da hi vendar razumeli, da je ureditev regionalne ceste širšega družbenega pomena in se ho investitor moral postitz.iti skrajne možnosti, to pa je izdaja odločbe o razlastitvi, če ne bodo hoteli konstruktivno pristopiti k razreševanju problema. Kdaj se bomo torej vozili in pešačili po varni regionalki, je odvisno v veliki meri od prebivali ev ob omenjeni cesti. Obvoznica, ki je načrtovana ž.e več kot desetletje pa se odmika bolj kot bi želeli, saj država ocenjuje, da bomo po pokazateljih naraščanja prometa do investicije vredne 7IHmio.SH', ki vceloli bremeni državni proračun, upravičeni šele čez. 20 let.
Odprodaja kadrovskih in neprofitnih stanovanj v lasti Občine Moravče, ki se vleče že od leta 1999, tudi na tej seji ni dobila epiloga. Svetniki zahtevajo še več informacij v zvezi Z možnostjo prodaje na podlagi delitvene bilance, vpisi lastništva v zemljiški knjigi, natančno določitvijo datuma ponudbe in načina plačila. Merila za obratovalni čas gostinskih lokalov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost so s spremembami, danimi na seji posredovan v 30 dnevno javno obravnavo. Merila so pripravljena v skladu z.zakoni in predpisi. Svetniki so predlagali, naj se vsem gostincem omenjena Merila za.... pošljejo v mnenje, da se do njih opredelijo, saj je namen iz.bolj.šali in uredili možnosti, ne pa jih zmanjšati, kol so pomišljali nekateri svetniki.
Svetniki so se soglasno odločili, da soglašajo s teritorialnim prestopom družine Ooriup iz. Preserij v vas Imenje in hkrati iz. občine Lukovit it v občino Mora\'če, kar pa posledično prinaša tudi spremen ibo katastrske nuje. Tudi Občina Lukovica je že izdala svoje soglasje. Soglasno so sprejeli sklep o potrditvi poročila OS Jurija Vege o odpravi posledic poplave. Celotna škoda je bila ocenjena na 9.112.823,00 SIT, v celoti poplačana s strani povzročitelja poplave podjetja Delikomat in tudi v celoti sanirana. Oh dnevu državnosti ho po odločitvi svetnikov osrednja občinska prireditev ob osrednjem parku na predvečer praznika, to je 24.junija. Na njihovo pobudo bodo k sodelovanju povabili društva, ki bi bila pripravljena prevzeti organizai ijo in izvedbo postrežbe na družabnem nadaljevanju praznovanja ob gasilskem domu. Podžupan je županji predlagal spremembo statuta v tistih delih, kjer je navedena 2/3 večina svetnikov 9 in ne 10. Županja je po razgovoru s pravniki predlagala, da se počaka še na spremembe Zakona o lokalni samoupravi, ki je pravkar v obravnavi v DZ, in se statut v celoti
6
Novice iz
uskladi z novim ZLS. Svetniki pa so sprejeli sklep, da se še pred obsežnejšimi spremembami vnese popravek za dvotretjinsko večino v statut, kije veljaven oddec.1998. leta.
V pobudah so svetniki predlagali takojšne aktivnosti za preprečitev postavitve cestninske postaje v Krtini skupaj z Občinama Lukovica in Domžale, predlagali povišanje dotacije 1)11 za praznovanje 50. obletnice društva, opazili so neočiščene nuilde ob cestah in zahtevali takojšen odvoz smeti z Limbarske gore in tudi prevoz otrok s kombijem. Na nenavaden način so krajani Vodic in Reber (Limbarska gora) hoteli urejali vprašanje desetletnega cestnega sodnega spora med krajani in Srečom Vrhovcem, kije samovoljno spremenil traso občinske ceste. Svetniki na seji niso izglasovali možnosti, da bi krajani spregovorili pred Občinskim svetom. Županja pa jim je ž.e pred tem predlagala, da se sestanejo skupaj z. drugim vpletenim Srečom Vrhovcem in jim zagotovila pomoč pri konstruktivnem reševanju problema. Srž. nejevolje krajanov pa je
pomenilo Izvedeniško poročilo sodnega izvedenca in cenilca za gradbeno stroko Henrika Čebaška. ki ga je določilo sodišče za potrebe sodnega postopka, v njem sodni izvedenec ugotavlja, da je nadomestna trasa prevozna ob vsakem vremenu in z. vsakim vozilom. Krajani menijo, da ni tako in očitno tudi .IKI> Prodnik, saj še vedno ni urejen odvoz smeti. Prevoz otrok s tega dela l.imbarske gore pa je v skladu spravili in šolarji od možnosti javnega prevoza niso oddaljeni več kot 4 km.
Med vprašanji svetnikov pa sem se že drugikrat znašla tudi jaz. Za\'z.emajo se za moje poročanje s sej. Do spremembe poroče\ ah a je prišlo na županjin predlog na novembrskem srečanju članov izdajateljskega sveta, uredniškega odbora in dopisnikov. Ker predlogu ni nihče nasprotoval, tudi sama nisem oporekala, saj je poročanje s sej časovno dolgotrajno in odgovorim delo, še zlasti če želiš z. njim podrobneje seznaniti o dogajanjih v občini vse občane.
MM,
Občni zbor Gasilske zveze Moravče
Delegati prostovoljnili društev Krašce, Moravče. Peče. Velika vas in Vrhpolje so se 12. aprila 2002 seznani/i z delom Gasilske zveze Moravče v letu 2001 na njenem 6. rednem letnem občnem zboru. Občni zbor je potekal v prostorih gasilskega doma PGD Velika vas. Vodil ga je predsednik tega društva Stane Mere/a. Udeležili so se ga vsi člani predsedstva in poveljstva GZ Moravče, njen častni poveljnik Franc Bizilj in številni gostje, med njimi županja občine Moravče, prof. Ljudmila Novak, član predsedstva GZ Slovenije Janez Groboljšek ter predstavniki gasilskih zvez Domžale. Komenda. Litija. Kamnik, Mengeš in Zagorje ob Savi.
GZ Moravče je v letu 2001 po poročilih, ki so jih predstavili predsednik Ivan Vidic, poveljnik Herman Šlibar, tajnica Andreja Vavpetič ter predsednica nadzornega odbora Amalija Kokalj, v celoti izpolnila načrt dela.
Veliko je bilo storjenega na področju izobraževanja prostovoljnih gasilcev (o tem smo bralce Novic že podrobneje seznanili). Izobraževanje, ki je pomembna naloga tudi v letu 2002, je potekalo v zelo dobrem sodelovanju z GZ Kamnik. Predsednik Ivan Vidic je predstavil tudi poročila komisije za mladino, komisije za članice in komisije za veterane. Posebno pohvalo zasluži predsednik komisije za mladino Anton Stenko iz PGD Peče, ki mlade in najmlajše člane motivira in pripravlja na gasilska tekmovanja, organizira srečanja mladih, pripravi vsakoletni kviz, vse to pa z veliko mero iznajdljivosti, saj finančnih sredstev za ta namen skoraj ni. Predsednik je med drugim izrekel pohvalo vsem društvom, da so v letu 2001 uspela vzpostaviti računalniške evidence članstva, člani PGD Peče pa so na podlagi te evidence prav sedaj prejeli sodobne gasilske
izkaznice. Svoje poročilo je predsednik zakljuc s predstavitvijo finančnih prihodkov in odhodkov v letu 2001.
Poveljnik Herman Šlibar, ki je to
odgovornost prevzel med letom 2001, je v zelo izčrpnem poročilu predstavil opravljeno operativno delo in načrt za leto 2002 ter opozoril na nujnost posodabljanja gasilske opreme, še zlasti osebne opreme gasilcev, brez katere ni mogoče zagotoviti varnosti gasilcev in ne prevzemati poveljniške odgovornosti za morebitne poškodbe gasilcev pri operativnem delu.
Tajnica GZ Moravče Andreja Vavpetič je statistično predstavila delovanje Gasilske zveze v preteklem letu in strukturo članstva po činih. To je bila prva tovrstna popolna statistika, ki je med drugim rezultat računalniške evidence članstva. PGD društva GZ Moravče štejejo skupaj 610 članov in dobra polovica jih ima čin: 194 gasilcev, 62
gasilcev I. stopnje, 16 gasilcev II. stopnje, 23 nižjih gasilskih častnikov, 14 nižjih gasilskih častnikov I. stopnje, 2 nižja gasilska častnika II. stopnje, 14 gasilskih častnikov, 3 gasilske častnike I. stopnje, 1 gasilski častnik II. stopnje in 1 višji gasilski častnik organizacijske smeri. Delegati so bili gotovo zadovoljni z razpravo županje, prof. Ljudmile Novak, ki je med drugim povedala, da se je s tem, ko se je udeležila občnih zborov vseh petih društev, seznanila z gasilsko dejavnostjo v občini, ki je za lokalno skupnost zelo pomembna. Gasilski zvezi Moravče je izrekla polno podporo, seveda pa je treba razumeti, da proračunska sredstva še zdaleč ne morejo pokriti dejanskih potreb v občini in takim razmeram se morajo vsako leto znova prilagajati vsi proračunski porabniki. Delo GZ Moravče v letu 2001, napredek, ki je viden iz leta v leto, so pohvalili tudi vsi gostje, predstavniki sosednjih gasilskih zvez pa so še posebej poudarili zelo dobro sodelovanje z GZ Moravče.
Vsa pohvala gre gasilcem PGD Velika vas. ki so med drugim v gasilskem domu nad orodjarno uredi/i funkcionalen in prijeten prostor, v katerem je poteka/občnizbor in je pomembna pridobitev za PGD Velika vas.
B. BRVAR. foto MarjanOcepek
Moravske doline
7
Ukrepi kmetijske politike 2002
Tudi v letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja vabi k izpolnjevanju obrazcev za pridobitev denarnih sredstev iz naslova Ukrepi 2002.
Pri izpolnjevanju vloge, ki jo bodo lanskoletni upravičenci dobili na dom, ostali pa na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih, bodo pomagali kmetijski svetovalci, ki bodo vsako vlogo pred oddajo na agencijo tudi prekontrolirali.
V nadaljevanju vas na kratko želimo opozoriti na tisto, kar je potrebno upoštevati za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo. Ne pozabite: rok za oddajo vloge je od 25. aprila do 24. maja 2002.
Nekaj splošnih nasvetov za pravilno izpolnjeno in popolno vlogo:
1. Kje dobite vlogo?
Vlogo dobite na območnih kmetijsko gozdarskih zavodih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, lanski vlagatelji jo bodo prejeli po pošti.
2. Vlogo izpolnite čitljivo, s tiskanimi črkami:
Bodite pozorni na pravilno in čitljivo pisanje številk. Nečitljivo napisanih številk ne bo mogoče pravilno razbrati in jih vnesti v računalniško bazo podatkov.
3. Priložite vsa potrebna potrdila in dokazila (če je to potrebno):
- izjavo o zakupu zemljišč za leto 2002, podpisano s strani zakupnika in zakupodajalca;
- kopijo zakupne pogodbe, če gre za zakup zemljišč v lasti države, lokalne skupnosti ali pravne osebe;
- komasacijsko odločbo za zemljišča, ki so v komasacijski postopek prešla po 6. juliju 2001;
- podatek, v katerem območju se nahaja kmetija, če gre za območja s težjimi dejavniki;
- fotokopijo bančne kartice (obe strani) in tisto stran hranilne knjižice, iz katere je razvidna številka računa. Pravne osebe naj vlogi priložijo fotokopijo o odprtju transakcijskega računa (odprtega do 30. junija 2002) oziroma žiro računa.
4. Bodite pozorni na spremembe in novosti:
V Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2002 in spremljajočih uredbah ter tržnih redih je v primerjavi z letom 2001 nekaj sprememb. Tudi v Slovenskem kmetijsko okoljskem programu se letos obeta nekaj sprememb. Med drugim bodo upravičenci v letu 2002 podpisali pogodbo, na podlagi katere bodo ukrepe SKOP izvajali naslednjih pet let. Upravičenci bodo letos lahko zaprosili tudi za sredstva iz naslova dveh novih ukrepov. Ta dva sta Ozelenitev njivskih površin in Prestrukturiranje reje domačih živali v osrednjem območju pojavljanja velikih zveri. Sprememba pa je tudi pri ukrepu Planinska paša, pri katerem upravičenci lahko uveljavljajo dodatek za pastirja.
5. Uskladite......
- podatke, s katerimi razpolagate sami, s podatki iz katastra;
- stanje vpisa v Centralnem registru govedi s stanjem živali v hlevu;
- stanje v Registru pridelovalcev grozdja in vina s stanjem v naravi;
- stanje, ki je zavedeno pri hmeljni komisiji, s stanjem v naravi;
- stanje v Registru trajnih nasadov (oljčniki, nasadi jablan, hrušk, jagodnjaki, špargljišča.....) s stanjem v naravi.
6. Preden vlogo oddate, jo v pregled izročite kmetijskemu svetovalcu.
Pregledal jo bo in s svojim podpisom na zadnji strani potrdil, da so vse rubrike izpolnjene in da je vloga popolna in čitljiva.
Čimprej stopite do svetovalca, da boste lahko vlogo oddali v začetku roka za oddajo vloge. Pri tem vas opozarjamo, da je za pridobitev nekaterih potrdil in dokazil pri pristojnih institucijah potrebno čakati tudi po 8 dni.
7. Držite se roka za oddajo vloge.
Vlogo lahko oddate od 25. aprila do 24. maja 2002. Čimprej jo pošljite priporočeno po pošti na naslov: Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja Dunajska 160 1000 Ljubljana s pripisom »zbirna vloga«
8. Kopije vloge, vseh dokazil in potrdil OBVEZNO shranite doma še najmanj 4 leta po tistem, ko boste prejeli denar.
POZOR - MLEČNE KVOTE!
V letošnjem letu Agencija RS za kmetijske trge in razvoj
podeželja proizvajalce mleka prvič vabi k izpolnjevanju
obrazca, s katerim bodo sporočili količino namolzenega
mleka na svojem kmetijskem gospodarstvu.
Zbrani podatki bodo služili kot osnova za dodeljevanje
mlečnih kvot kmetijskim gospodarstvom. Na podlagi tako
pridobljenih podatkov in na tej osnovi dodeljenih mlečnih
kvot bodo proizvajalci mleka še naprej imeli možnost
prodajati mleko mlekarnam kot tudi na domu.
Izpolnjen obrazec proizvajalci mleka do 15. maja 2002
priporočeno pošljejo na naslov:
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
Dunajska 160
1000 Ljubljana
s pripisom: »za evidence mleka«
Obrazec je objavljen tudi na spletni strani http:// www.gov.si/mkgp/organi_02.html in v Uradnem listu št. 21/01, str. 2172, kjer je bilo objavljeno tudi Navodilo za vodenje evidenc količin mleka in mlečnih izdelkov. Za vse nadaljnje informacije se proizvajalci mleka lahko obrnejo na svetovalce območnih kmetijsko gozdarskih zavodov Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.
8
Novice iz
Obvestilo
Program SAPARD je eden od treh predpristopnih programov EU kot posebni program pomoči za kmetijstvo in razvoj podeželja za države kandidatke za vstop v EU.
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je tista institucija, ki bo upravljala s sredstvi predpristopne pomoči SAPARD. Gre za sredstva iz evropskih skladov, do katerih bo Slovenija upravičena vse do vstopa v Evropsko unijo. Do dodelitve sredstev pa bodo upravičeni tisti posamezniki ali institucije, ki bodo izpolnjevali pogoje naslednjih javnih razpisov:
1. Javni razpis za investicije v kmetijska gospodarstva (ukrep 1 -
dodatne informacije: ga. Sonja Gornik 01/478 9225)
2. Javni razpis v živilsko predelovalno industrijo (ukrep 2 - dodatne informacije: g. Janez Lipec 01/478 9226)
3. Javni razpis za diverzifikacijo na podeželju (ukrep 3 - dodatne informacije: ga. Ariana Libertin 01/478 9222)
4. Javni razpis v kmetijsko infrastrukturo (ukrep 4 - dodatne informacije: ga. Vida Kokalj 01 /478 9223)
Javni razpisi za program SAPARD bodo v Uradnem listu RS objavljeni takoj po objavi uradnega dokumenta o akreditaciji Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja v Uradnem listu Evropske unije.
Več informacij lahko pridobite tudi na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS na naslovu:
http://www.gov.si/mkgp/
AS
DOMŽALE
Obveščamo voznike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teh vozil po naslednjem razporedu: TOREK, 07.05.2002, od 8.00 do 12.00 ure in od 13.30 do 18.00 ure v Moravčah na parkirišču za cerkvijo.
Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov OPOZARJAMO, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svetlobna telesa in zavore. S seboj naj imajo obvezno opremo; prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zavarovalno polico iz preteklega obdobja, če je vozilo evidentirano, sicer pa osnovne dokumente - račun, carinsko deklaracijo in pogodbo. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da morajo NOVA VOZILA evidentirati pri Oddelku za upravne notranje zadeve Upravne enote Domžale v 30 dneh od dneva opravljenega tehničnega pregleda.
S seboj OBVEZNO prinesite dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in veljavni osebni dokument o istovetnosti lastnika vozila.
Darko Gognjavec, direktor
Strokovna ekskurzija Živinorejskega društva Domžale
Živinorejsko društvo Domžale, kamor smo vključeni tudi pridelovalci mleka iz Moravske doline je organiziralo za svoje člane strokovno ekskurzijo na južno Tirolsko. V ponedeljek, 15.aprila, smo se zbrali v zgodnjih jutranjih urah pred KZ Domžale v Jaršah. Od tam smo krenili z avtobusom skozi karavanški predor v sosednjo Avstrijo.Vozili smo se po avtocesti mimo Beljaka do Špitala.Tam smo zavili do reke Drave in nadaljevali pot mimo Lienca. Nato smo prepeljali avstrijsko-italijansko mejo, nadaljevali pot skozi Brunek do Sankt Lovrenca, kjer je sedež govedorejske zveze za južno Tirolsko. Naj še omenim, da so naši predniki Slovenci živeli vse do izvira Drave. Južno Tirolsko so po prvi svetovni vojni pridobili vojni dobičkarji Italijani. Pogovorni kakor tudi uradni jezik je nemški, lahko se uporablja tudi italijanski, katerega praviloma nihče ne govori.Velikost kmetij je približno enaka kot pri nas, le da nimajo razdrobljenih parcel. V Sankt Lovrencu smo si ogledali kmetijo, katera goji lisasto pasmo, pri nas imenovano simentalka. Mlečnost teh krav je za cca 20001 večja od naših v eni laktaciji. Odkupna cena se giblje okrog 100 SIT (pri nas 60 SIT). Za liter mleka dobijo 3 kg krmil, pri nas 1,2 kg. Govedo odkupujejo po 400 SIT žive teže, pri nas po 100 SIT.Tudi mineralna gnojila so za 35% cenejša. Državne subvencije pa so za 1,5 krat višje. Mleko prodajajo v več mlekarn, tja kjer več iztržijo. Cena telet je približno enaka kot pri nas.Vse živali prodajajo na javni dražbi vsakih 14 dni. Osnovna krma sta seno, travna in koruzna silaža. Kosijo trikrat, četrto travo pa popasejo. Naslednja kmetija, ki leži tik pod Brenerjem redi črnobelo pasmo. Mlečnost teh krav je znatno
višja. Redi 100 krav in 100telic. Dodatni zaslužek je električna energija, ki jo pridobiva z bio plinom iz gnojevke z močjo 50 KW. Za prodajo mesa na domu ima lastno klavnico in hladilnico, katera zadostuje evropskim zahtevam, a menim, da bi jo naši inšpektorji takoj zaprli. Nazaj grede smo si ogledali še kmetijo, na kateri redijo rjavo pasmo (naše sivke). Po mlečnosti prednjačijo pred simentalko imajo v mleku več beljakovin in masti, a slabšo omišičnost. Tudi na tej kmetiji proizvajajo električno energijo iz bio plina, sadijo krompir in se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Med potjo skozi Avstrijo smo opazili, da lahko kmetje nemoteno sejejo pridelke vse do mejnika.Verjetnoje v EU privatna lastnina nedotakljiva stvar. Domov smo se vrnili v poznih večernih urah prepričani.da EU ni takšna grozota, kot jo nekateri hočejo prikazati.
JOŽERIBIČ
Moravske doline
9
SAMOZAVESTNE IN ODLOČNE
Za nami je mesec marec, v katerem smo praznovali dan žena, materinski dan, proslavili smo občinski praznik in to je bila priložnost, da sem nekaj moravških žensk, ki jih v javnem življenju večkrat in tudi bolj kritično ocenjujemo, povprašala o njihovem delu in težavah, s katerimi se spopadajo.
MILKA NOVAK županja
Danes praznujemo materinski dan. Kako se počutite kot mati županja?
Ko gre za denar, podobno kot mama v privatnem življenju. Otroci denar enostavno zahtevajo, pri tem se ne sprašujejo, kje in kako ga bo mama dobila. Otroci tudi večkrat očitajo staršem, kakšna krivica se jim godi v primerjavi z bratom ali sestro, včasih se primerjajo še s sosedi in sošolci. Pri tem pozabljajo na tisto, kar so že dobili in imajo več in boljše od drugih. Poklic mame je lep, velikokrat naporen, naporna pa je tudi služba matere županje. Ljubezen in pozitivna naravnanost do življenja mi pomagata premagati materinske težave, tako doma kot tudi pri delu za našo občinsko skupnost. Hvaležnosti pa mama od otrok tako ne more pričakovati, sicer je lahko samo razočarana in seji njeno delo lahko hitro zazdi nesmiselno.
SONJA VRAZ - direktorica občinske uprave
Kako so vas, kot nemoravčanko in direktorico občinske uprave sprejeli občani?
Na moravški občini sem zaposlena sedmo leto. Petindevetdesetega, ko je bila občina ustanovljena in je bilo veliko sprememb in novosti tudi za občane, priznam, da mi ni bilo najlažje. Pri nekaterih Moravčanih , ki pa so bili v manjšini, seje verjetno porajal dvom, kako bo »nemoravčanka« opravljala svoje delo v »njihovi« občini. Po toliko letih lahko z veseljem povem, da takih dvomov sedaj ne občutim več. Prepričana sem, da so občani ugotovili, da se skupaj s sodelavci občinske uprave resnično trudimo in delamo po najboljših močeh v dobro vseh. Seveda pa mi je všeč, ko marsikdaj tudi vidim, da me jemljejo občani »za svojo«.
EVA KARAŽLJA - ravnateljica
Ustanova, ki jo vodite, je v kraju izjemnega pomena, saj vsakdo preživi v njej nekaj let mladega življenja. So dnevi veselja in dnevi žalosti. Kako delo v šoli doživi jate vi? V času, ko sem začela poučevati, do sedaj, seje v šoli zvrstilo veliko generacij. Rada imam otroke in mi je poučevanje v veliko veselje. Kot ravnateljica pa pogosto čutim breme skrbi in odgovornosti. V šoli seje potrebno veliko pogovarjati, imeti potrpljenje in sklepati kompromise. Vesela sem uspehov naših učencev. So pa tudi dogodki, ki me spravijo v slabo voljo (občasne neresnice o sodelavcih in našem delu, poškodbe okoli šole). Vem, da delo učiteljev in tudi moje delo stalno spremlja javnost. Tako je tudi prav, vendar včasih kdo pozabi, da smo vsi samo ljudje. Želim si, da bi imeli učenci in zaposleni čim več sreče in da bi bili zdravi in uspešni.
ANITA KRASOVEC - direktorica
Ali je pod vašim vodstvom Mizarstvo Moravče splavalo iz težav?
Leta 1997 sem prevzela vodenje Mizarstva Moravče, ki je bilo v težkem finančnem stanju in brez ugleda pri kupcih in dobaviteljih. Konec lanskega in v začetku letošnjega leta pa smo že splavali iz največjih težav, za kar se moram zahvaliti tudi novi ekipi, ki stoji za mano. Veliko vlagamo v kvaliteto naših izdelkov, pri čemer nam pomagajo novi stroji, obenem pa velika poslovnost in odgovornost vseh zaposlenih.
BRANKA BIZJAN - predsednica sveta KS
Ste edina ženska, ki vodi krajevno skupnost. Ali se zato vaš glas v odnosu z. Občino bolje sliši kot glas štirih moških kolegov? Z delom v krajevni skupnosti nimam nobenih težav, prav tako ne z občinsko upravo. Težave pa nastajajo, ko skušam zagovarjati predloge proračunov za KS. Takrat je zelo pomembno, kako te sprejemajo politične stranke (v njih so v glavnem moški) in moška beseda je še vedno »močnejša« od ženske. Upam, da bo to preseženo, ko se bo več žensk odločilo za delo v politiki na lokalni in državni ravni.
IVANKA KOCJANCIC - predsednica stranke
Kakšen odnos imajo do vas kolegi, saj so v stranki pretežno moški?
Na lokalni ravni nekateri moški še vedno mislijo, da smo ženske manj sposobne kot oni, čeprav težja dela vedno nalagajo nam. Ko pa pridem na državni nivo, se razlike ne občutijo, moški so ponosni, da imajo za sogovornice tudi ženske.
BERNARDA IVI A L urednica
Uredniško delo je težko. Ali menite, da bi bili bralci z, moškim bolj zadovoljni? H ja, ne vem. Gotovo bi prinesel svežega vetra v uredniški pristop, morda bi bil bolj odločen pri krajšanju in zavračanju prispevkov. Dvomim pa, da bi ženske zaradi tega padale v trans in bi se bralnost povečala, saj se uspešnost uredniškega dela meri po končnem izdelku (časopisu), komunikativnosti, odprtosti in ne po spolu, mladosti, videzu. Veš kaj, tole tvoje vprašanje pa me vseeno sili v tisto malo manj čedno, pravijo, da bolj žensko, lastnost, »firbec«. Imam pa še en predlog. Časopis bi bilo najbolje urejati v kombinaciji moško ženskega mišljenja, da se ne bi nihče počutil prikrajšanega.
BRANKA, joto Iranci Skok In arhiv Novic iz..
10
Novice iz
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Državni zbor je novembra 2001 sprejel Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (objavljen v Ur. listu št 97/01). ki se je začel uporabljati s 1.1.2002. Ravno tako je s 1.1.2002 prenehal veljati Zakon o družinskih prejemkih in določbe zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo varstvo materinstva in starševstva v zvezi z odsotnostjo z dela.
(nadaljevanje iz 3. številke)
Drugi del zakona ureja pravice do družinskih
prejemkov, ki so:
- starševski dodatek
- pomoč ob rojstvu otroka
- otroški dodatek
- dodatek za veliko družino
- dodatek za nego otroka
- delno plačilo za izgubljeni dohodek
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, ki nimajo pravice do starševskega nadomestila in znaša 35.000 SIT mesečno, ter traja 365 dni od rojstva otroka. Usklajuje se enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.Starševski dodatek pripada materi, ki je državljanka RS in ima stalno bivališče v RS in če je otrok državljan RS. Mati uveljavlja pravico do starševskega dodatka 30 dni pred predvidenem datumom poroda, vendar najkasneje 30 dni po rojstvu otroka pri centru za socialno delo Domžale. Novost zakona je predvsem v tem, da materi pripada pravica do starševskega dopusta od rojstva otroka in če ni obvezno zavarovana, še pravica do obveznega pokojninskega zavarovanja. Zakon o pokojninskem zavarovanju v 3. alinei 222. člena določa, da je RS zavezanec za plačilo prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje za upravičence starševskega dodatka. Center za socialno delo pa poskrbi, da so upravičenci starševskega dodatka prijavljeni v obvezno pokojninsko zavarovanje v času pravice do starševskega dodatka.
Pravico do pomoči ob rojstvu otroka ima vsak otrok, katerega mati ali oče ima stalno bivališče v RS. Pomoč je enkratni prejemek, namenjen nakupu opreme novorojenca in znaša 50.000 SIT, lahko pa se v enaki vrednosti zagotovi oprema za novorojenca v obliki zavitka. Mati pravico do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja z vlogo za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka, ki jo dobi na centru. Na centru za socialno delo Domžale, smo se zaradi smotrnosti postopka odločili, da mati zahtevo za uveljavitev pravice do pomoči ob rojstvu otroka uveljavlja istočasno kot zahtevo za uveljavitev porodniškega dopusta in nadomestila, kasneje pa uveljavlja pravico do dopusta za nego in nadomestila.
Zakon ohranja pravico do otroškega dodatka, ki zagotavlja otroku dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, višina otroškega dodatka pa je še vedno odvisna od dohodka na družinskega člana, kateri ne sme presegati 99 % povprečne plače v RS. Tako znaša od 1.5.2002 vstopni cenzus za pravico do
otroškega dodatka 212.415 SIT na družinskega člana. Pravico do otroškega dodatka ima eden od staršev za otroka, ki ima prebivališče v RS, če je državljan, sicer pa le ob pogoju vzajemnosti. Dohodkovni razredi so nespremenjeni. Višina otroškega dodatka se določi glede na uvrstitev družine v dohodkovni razred. Najvišji otroški dodatek znaša od 1.1.2002
za enega otroka 18.870 SIT, najnižji pa 3.270 SIT. Novost zakona je, da se otroški dodatek
ISCG
DOMŽALE
AV T OŠ OLA
LONČAR d.o.o.
Cesta talcev 10, 1230 Domžale
Marko: 041/785-735 Janez: 041/697-971
Tečaj B kategorije: prvi teden v juniju
prizna za dobo enega leta (če je pravica priznana s1.2.2002 velja do 31.1.2003). Opozoriti moramo, da bo sedaj potrebno še bolj natančno brati odločbe, ker bodo morali upravičenci sami paziti, kdaj jim pravica poteče in obnoviti vlogo pred potekom pravice. V letošnjem letu bo večini upravičencem potekla pravica do otroškega dodatka 30.04.2002, zato bodo mogli vložiti nove vloge v marcu in aprilu, vendar je potrebno počakati na nove obrazce.
Vsem tistim upravičencem, ki so uveljavljali otroški dodatek v letu 2002 oz. so predložili dokumente za spremembe in so prejeli nove odločbe, ne bo potrebno ponovno obnavljati vlog v marcu, ker jim je bila pravica do otroškega dodatka priznana za obdobje enega leta, kar je razvidno iz odločbe.
Po novem zakonu je otrok upravičen do otroškega dodatka do dopolnjenega 18 leta starosti (prej do 15 leta). Šolska potrdila bo potrebno dostavljati po 18 letu starosti, če se otrok šola, vendar najdalj do dopolnjenega 26. leta starosti. Zakon je uvedel še eno novost, da se za otroka, ki živi v eno starševski družini poveča otroški dodatek za 10 %, vendar je tudi za to novost v prehodnih določbah določeno, da pravica velja od 1.1.2004. Novost je pa tudi, da se otroški dodatek poveča za 20% za predšolskega otroka, ki ni vključen v predšolsko vzgojo, vendar tudi ta pravica začne veljati šele 1.1.2003.
Zakon ureja tudi novo pravico, to je dodatek za veliko družino, ki znaša 70.000 SIT na leto in pripada družini s tremi ali več otroki. Vendar pa se bo tudi ta pravica uveljavljala postopoma: leto 2002 25.000 SIT, leto 2003 50.000 SIT in šele 2004 v celoti 70.000 SIT. V kolikor bo družina upravičena do otroškega dodatka, bo center izdal po uradni dolžnosti odločbo o upravičenosti do dodatka za veliko družino. V kolikor pa družina ni upravičena do otroškega dodatka, bo pa morala sama vložiti vlogo za dodatek za veliko družino do 15.7.2002. Dodatek za nego otroka je namenjen otrokom, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otroka. Mesečna višina dodatka za nego otroka znaša 18.000 SIT do 18. leta otrokove starosti, če se pa šola pa največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebujejo posebno nego in varstvo pa znaša dodatek 36.000 SIT. Višina dodatka za nego otroka je odvisna od mnenja zdravniške komisije.
Vsi dosedanji upravičenci dodatka za nego, bodo prejeli nove odločbe po uradni dolžnosti zaradi spremenjene višine dodatka za nego od 1.1.2002. Nova pravica, ki jo prinaša zakon je delno plačilo za izgubljeni dohodek, ki ga uveljavlja eden od staršev, kadar mora prekiniti delovno razmerje ali delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju in se mu omogoči delno plačilo za izgubljeni dohodek v višini minimalne plače. Ta pravica se lahko uveljavlja le na podlagi mnenja zdravniške komisije. Tudi ta pravica začne veljati šele 1.1.2003. Lahko ugotovimo, da nam je zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih prinesel kar nekaj novosti, vendar bodo posamezne pravice veljale postopoma, kar je določeno v prehodnih določbah zakona. Višine družinskih prejemkov so se povečale, tako starševski dodatek, kakor tudi pomoč za opremo novorojenca. Velika pridobitev je tudi dodatek za veliko družino in delno plačilo za izgubljeni dohodek. Delno plačilo za izgubljeni dohodek je velika pridobitev za starše, ki negujejo otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, saj ti otroci resnično potrebujejo posebno nego. Lahko ugotovimo tudi, da je bistvena novost zakona očetovski dopust, ki omogoča očetu, da je več z otrokom in materjo takoj po rojstvu otroka, vendar žal začne veljati šele naslednje leto. Pri samem porodniškem dopustu pa zakon ni prinesel bistvenih sprememb glede trajanja in višine nadomestila. Nekaj sprememb pa je zakon prinesel pri dopustu za nego in varstvo otroka, saj se pravice po novem zakonu seštevajo, medtem ko po zakonu o družinskih prejemkih to ni bilo mogoče in tudi možnosti za koriščenje dopusta za nego in varstvo otroka je več v dogovoru s staršema. Zakon pa je prinesel bistvene spremembe pri uveljavljanju posameznih pravic, ki se uveljavljajo z vlogami in ustreznimi dokazili na centru za socialno delo Domžale, Ljubljanska 70.
Pripravila: IRENA TOMU
Moravske doline
11
Društvo Ajda
za B-D gospodarjenje
Naše društvo za biološko - dinamično (B-D) gospodarjenje domžalsko - kamniškega območja Ajda Domžale s sedežem na Podrečju 10 ima osnovne usmeritve:
• obdelava zemlje po B-D metodi,
• pridelava in uporaba zdravih pridelkov,
• ohranjanje trajne plodnosti tal in semen ter
• ekološko ravnovesje tal.
Ustanovljeno je bilo 12.9.2001 iz matičnega društva Ajda Vrzdenec. Trenutno je iz našega območja 52 članov, od tega so štirje kmetje z znamko Demetor, ki je ostrejša od znamke Biodar, ki jo imajo ekološke kmetije. Društvo je neprofitno in se trudi za čim boljšo poznavanje možnosti takšne pridelave. Organizira predavanja tako za pridelovalce kot potrošnike.
Pri B-D metodi se ne uporablja nobenih kemičnih sredstev in umetnih gnojil, ampak le predelani kompost in škropiva preparatov B-D in čaji, ki jih sami pripravljamo iz naravnih sestavin. Naša predavanja trenutno potekajo v Knjižnici Domžale in na kmetijah naših članov Demetor. Informacije dajemo na predavanjih ali na tel.721 48 00.
PROGRAM ZA MESEC MAJ
• 7.5. ob 19.uri v Knjižnici Domžale predava gospa Perdih o Zaščiti rastlin s čaji po B-D metodi.
• 18.5. ob 9.uri pri ribiški koči ob bajerju v Radomljah, Terensko spoznavanje, nabiranje in priprava samoniklih užitnih rastlin, predava g. Cortese Darija.
MIHA KOSEC, za društvo Ajda
POZDRAV POMLADI
90 let za Šmavsovo mamo z Imenj
Pred kratkim je na Imenjuh pri Moravčah obhajala svoj visok življenjski jubilej Albina Mihelčič- po domače Šmavsova mama.
Mnogim čestikam, ki so prihajale od vse povsod, seje pridružila tudi Občina Moravče. Na željo sosedov in vaščanov jo je obiskala na njenem domu tudi županja in ji izročila šopek. V prijetnem klepetu je Šmavsova mama z živahnostjo in odličnim spominom obujala spomine na svoja mladostna leta. Vse življenje je delala na kmetiji in povedala je tudi, kako so včasih dekleta delala »pušeljce« za vsakovrstne priložnosti. Spominjala se je, kako je obiskovala šolo v Pečan, ko so imeli namesto zvezkov tablico in kredo in otroških norčij na poti od doma iz. Zgornjih Kosez (rodila seje pri Avbeljnovih) do šole. Vse je delila z. vaškimi otroki in 13 brali in sestrami. Daje dočakala tako lepo starost, je predvsem hvaležna svojemu kmečkemu načinu življenja, ki ga je preživljala brez. vsakodnevnih stresov, temveč v zdravem razmišljanju, delu na domu, ljubezni do družine in z. veliko pozitivne življenjske energije. Te pa prav gotovo Šmavsovi mami ne manjka, čeprav je dejala, da se je njena duša po tolikih letih obrnila »počez.«. Ob zaključku obiska nam je tudi zaupala svojo življenjsko modrost, katera jo je spremljala v vseh teh 90 letih: » Za vsako delo roke, za vsako jed zobe, pa jezik pod ključ.« Iskrene čestitke Albini Mihelčič in še veliko zdravja.
MII AN KOKAU
Včasih je treba le malo za srečo. Včasih zadostuje že ena sama prijazna beseda v pravem trenutku. Ali mogoče kaka druga majhna ljubeznivost. Mogoče že sama prijazna kretnja ali odkrit, svetal nasmeh in odprto srce za vsakogar, ki bi rad vstopil.
Tako so se tudi najmlajši odločili, da bodo svojim staršem in vsem najbližjim poklonili nekaj pozornosti, saj si jo v mesecu marcu res zaslužijo. Pozornost pa si je zaslužila tudi prihajajoča pomlad, ki je prinesla sonce, cvetje, predvsem pa dobro voljo in nasmeh.
V gasilskem domu na Vrhpoljah so 16.3. otroci osnovne podružnične šole Vrhpolje pod vodstvom Francke Pačnik organizirali spomladansko prireditev. Ženam so že ob vstopu v dvorano zaželeli srečen praznik, jim ponudili šilce domačega, z lastnoročno izdelanimi darili pa so jim podarili trajen spomin. Cicibani in šoloobvezni otroci so pokazali, kaj so se naučili. Svoje igralske sposobnosti so pokazali v dramskem prizoru. V recitacijah, pesmicah in deklamacijah so pprepričali, da jim nastopanje pred publiko ni tuje. Program so popestrili že stalni gostje; Tamburaški orkester Vrhpolje, mešani pevski zbor Veritas in mladi harmonikaš Peter Merela, ki je tako potegnil svoj meh, da so marsikoga kar pete zasrbele. Otroci so pokazali tudi napredek delujoče
plesne šole, saj bi se marsikateri mladi plesalec lahko kosal z odraslim. Vse skupaj pa je poživila že izkušena povezovalka Natalija Brodar. Vendar se prireditev ni končala z dnevom, saj je Območna organizacija RK   Vrhpolje pod
Popis 2002 v občini Moravče
Od 1. do 15. aprila je tudi v občini Moravče potekal popis stanovanjskih objektov, stanovanj, gospodinjstev in oseb. Popisovalo je 18 popisovalcev v dveh skupinah. Kot nam je povedal območni inštruktor Janez Rom, je popis potekal v skladu z navodili Statističnega urada Republike Slovenije. Posebnih težav pri popisu na terenu ni bilo. Občani pa so največkrat spraševali ali bo uveden cerkveni davek in davki na premoženje (vikende)? Popisovalci so gradivo oddali, zato kmalu lahko pričakujemo prve rezultate popisa 2002.
BRANKA
Še zadnji napotki pred oddajo gradiva v veliki sejni sobi Občine Moravče.
vodstvom Pavle Lebar poskrbela za pogostitev. Krajani smo klepetali še ves večer, saj nam ob slastnih piškotih in pijači res ni bilo dolgčas.
NEVA PAČNIK.foto Natalija Cerar
12
Novice iz
Materinski dan v Moravčah
Ob materinskem dnevu, 25. marca, na dan Gospodovega oznanjenja, so naši malčki, šolarji in gostje s svojimi mentorji pripravili prisrčno prireditev, s katero so se na svoj način zahvalili mamicam, očkom, babicam in dedkom za skrb in dobroto.
Prireditev je organiziralo KID Limbar Moravče. Ob začetku prireditve je navzoče nagovoril Lojze Štefan, ob zaključku prireditve pa je nastopajoče in obiskovalce pozdravila in obdarila z mislimi nekaterih velikih mož in žena županja Ljudmila Novak. V kulturnem programu so sodelovali otroci iz vrtca, učenci iz devetletke, otroški in mladinski zbor naše OŠ, vokalno-instrumentalna skupina KID Limbar z imenom Slavčki, predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije in Otroški cerkveni pevski zbor.
Naše mamice so že zbrane v dvorani, mi pa nestrpno čakamo na nastop v zakolisju KD.
Nastop predstavnice Zveze paraplegikov Slovenije.
Najmlajši učenci osnovne šole, ki obiskujejo plesno šolo Miki, so staršem poskočno zaplesali.
Ob iskrenih mislih, pesmih, plesu in iskrivih zvezdicah v otroških očeh smo obiskovalci in nastopajoči odhajali domov z nasmehom in še enim prelepim doživetjem ter spoznanjem, da nas z otroki veže skrita vez, kije neuničljiva in večna.
BARBARA FALEJoto Andreja Vavpetič
Tamburaške skupine so se predstavile
Letošnje, 22. srečanje tamburaških skupin Slovenije, je bilo 6.aprila, v Retečah pri Škofji Loki, kjer je tamkajšnji tamburaški orkester praznoval 80.obletnico delovanja. Republiški sklad za kulturno dejavnost jih je na revijo izmed 60 tamburaških skupin v Sloveniji povabil 13, med njimi smo bili tudi tamburaši z Vrhpolj pri Moravčah. Sodelovanje na tem nastopu je bilo za nas veliko priznanje, nanj smo se pripravljali vse leto. Pred nastopom pa je odšel v bolniško naš dirigent in nas je kar malo skrbelo, kako bo šlo. Že tako ima vsakdo pred kamerami, novinarji in strogo žirijo kar malo treme. No, pa se je vse dobro izšlo, igrali smo tako, kot znamo.
Vsak orkester je predstavil tri skladbe. Strokovna žirija je za najboljšo tehnično izvedbo proglasila nastop tamburaškega orkestra iz Dragatuša v Beli krajini, posebno priznanje pa sta za originalno priredbo ljudske pesmi dobila še orkester Mandolina iz Ljubljane in tamburaški orkester iz Cirkulan. Nastope tamburašev je spremljala tudi RTV Ljubljana, tako da bomo vse izvajalce lahko videli tudi na televiziji. Na valu 202 pa smo že lahko slišali oceno, da so vse tamburaške skupine pokazale dobro tehnično znanje, pogrešajo pa več novih skladb, kar pomeni, da je v Sloveniji premalo ustvarjalcev, ki bi pisali nove skladbe za tamburaške orkestre.
Kakorkoli, nam je nastop koristil. Videli smo, da se lahko primerjamo z drugimi skupinami v Sloveniji, za »špico« pa nam manjka še veliko vaj, mogoče še kakšen inštrument več in kakšna originalna skladba.
NEVA PAČNIK
Predstavitev druge zgoščenke otroškega zbora Metuljček Cekinček
Pogrešam moške glasove
Moravče, 14.april2002 Otroški zbor Metuljček Cekinček deluje dve leti in v dveh letih je posnel dve zgoščenki, na katerih so posnete skladbe Janeza Bitenca. Pesmi je posodobil Slavko Avsenik mlajši. Cekinčki imajo res tako žlahtno zveneče glasove, kot bi iz pesti nalahno spuščal zlato kovino. V vsaki pesmici pa nastopijo tudi solisti, ki poslušalce še boj ogrejejo. Pri nedeljski predstavitvi zgoščenke se jim je na odru moravškega kulturnega doma pridružil skladatelj, ki je interpretiral lastno pravljico o kladivcih iz ure v zvoniku in se trudil z učenjem gledalcev s spremljajočo pesmico. Odpevali pa so bolj otroci in ženske, zato je prisrčno in odločno izjavil: »Pogrešam moške glasove!« Aplavz je bil zato bučnejši, nikakor pa moški glasovi niso preglasili ženskih in otroških. Med dogajanje na odru sta z izvirnimi nastopi posegli mladenki, ki sta pripovedovali o zgodovini pevske zasedbe; da se je članstvo v zboru po izidu prve zgoščenke z istoimenskim naslovom malo spremenilo, ker so se nekateri pevci »postarali«, da je na nastopih, na katere so vabljeni po izidu Metuljčka Cekinčka, zanimivo vse zlasti pa dogajanje za odrom, kjer spoznavajo znane glasbene zvezde. Najvidnejši nastopi so gotovo na Klicu dobrote 2001, v Cankarjevem domu ob 10. obletnici Radia Ognjišče, pri sestrah uršulinkah in drugje. Na drugi zgoščenki Kuža Pazi so zanimivi posodobitveni glasovi iz okolja, tako so malčki lahko skupaj s pevci pritiskali na hupo avtobusa in se po ovinkasti cesti »peljali« v Zali Log,
se ustrašili pasjega laježa, slišali konjsko rezgetanje,...in tudi izvedba solističnih in zborovskih delov sklad ni bila tako slaba, da bi morali pevci zbora po zadnji odpeti pesmici kar skozi dvorano odberzeti v zakulisje (tako je določal scenarij) in pobegniti fotografskemu očesu. To pa je jasno in glasno povedal tudi skladatelj Janez Bitenc, ki je zborovodkinji Elizabeti Kunavar prvi čestital za velik dosežek in zaželel njej in pevcem še veliko doživetih uric ob petju. Nekateri poslušalci pa smo še več pesmic odnesli domov na prvi in drugi zgoščenki, ki smo ju imeli možnost kupiti po prireditvi v avli kulturnega doma.
MAL
Moravske doline
MOZARTOV REQUIEM NA LIMBARSKI GORI
Navkljub slabemu vremenu dopoldne je bilo nedeljsko popoldne čudovito in kot drobna igla, ki je »pošpikala« vsakega nedeljskega izletnika in pohodnika, da je pogledal skozi okno in prekinil turobnost dneva. Ni bilo potrebno veliko, še zlasti, če se je med omenjenimi pojavil glasbeni sladokusec kot sem jaz.
Limbarska gora s cerkvijo sv. Valentina vedno znova predstavlja osrednjo točko zbiranja ne le občanov občine Moravče, temveč obiskovalcev iz cele Slovenije in Evrope. Tistemu, ki mu je svetovni splet bližje kakor realnost sprostitve ter svežine narave, pa se mu nekako ne ljubi povzpeti na Limbarsko goro, svetujem ogled virtualne panorame, čeprav ga prijazno opozarjam, da udobje fotelja ne daje niti pol takšnega zadovoljstva kot pogled s vrha Limbarske gore. Pa seveda, o umetniškem užitku sploh ne govorim! Cerkev sv. Valentina je edinstveno romarsko središče daleč naokoli. Akustičnost osem kotnega prostora daje celotni arhitekturni podobi še svojevrsten in za ljubitelje največjih glasbenih opusov, neizbrisen pečat. Vsekakor vsi ti razlogi niso edini, ki so botrovali odločitvi, da se v prezbiterij cerkve sv. Valentina postavi delo klasicističnega čudežnega otroka W.A. Mozarta: REQUIEM. V nedeljo, 21. aprila 2002, so ga izvedli člani Komornega zbora Limbar, člani Domžalskega komornega zbora in Simforničnega orkestra Domžale Kamnik. Nikakor ne gre prezreti odličnih solistov, ki so s svojimi izkušenimi glasovi bogatili celotno kompozicijo: Mateje Arnež Volčanšek (sopran), Andreje Brleč (alt). Dejana Vrbančiča (tenor) in Zorana Potočana (bas). Velik korak v glasbeni ustvarjalnosti predvsem za domači zbor Limbar, ki je tako dokazal, da zmore poustvariti tudi tako zahtevna glasbena dela.
Nisem glasbeni kritik - bolj sem zaprisežen ljubitelj Mozarta. Lahko zatrdim, da je bil izjemen glasbeni dogodek; prepričljivi instrumentalni in vokalno zahtevni Introitus, veličastni in energični Dies Irae, odločni Confutatis n ostali nepozabni še sploh solistični deli, so polno cerkev zatresli do temeljev. Presunljivo, vendar resnično - zgodilo seje na Limbarski gori. Izredno vreme in množica obiskovalcev je ustvarila pravšnjo ustvarjalno klimo, tako za izvajalce kot za poslušalce. Veliko mladih, ljudje od vsepovsod, doživeto spremljanje in srečni obrazi ob odhodu. To je bil dogodek, ki bo zapisan v zgodovino Limbarske gore. »To je bila izvedba za dušo,« je po koncertu dejal dirigent Aleksandar Spasič. Čestitke in zahvala vsem, izvajalcem in poslušalcem za izjemen obisk prireditve. GREGOR SELČAN. foto Franci Skok
Majhni otroci ne sodijo na koncert klasične glasbe
Na koncertu Mozartovega Reguiema na Limbarski gori je bilo med občinstvom tudi nekaj otrok, mlajših od pet let. Mali škrati niso krivi, da jih cerkev, sedenje pri miru in nerazumljiva glasba dolgočasijo in vso pravico imajo do tega, da že pri drugem stavku začnejo sitnariti. Ogorčena pa sem nad neodgovornostjo staršev, ki bi morali vedeti, da takšne prireditve niso primerne za malčke.
Stala sem ob klopi, v kateri je sedel dedek s štiriletnim vnučkom. Fantku je hitro postalo dolgčas, zato se je preselil v sosednjo klop k mami, čez nekaj minut pa zopet nazaj k dedku. Dedek ga je, nedvomno z najboljšimi nameni, nato začel zabavati: najprej sta pridušeno govorila, ko pa je mali le bolj in bolj sitnaril, ga je dedek začel - žgečkati. Otrok se je seveda hihital, dedek tudi, in tisti, ki smo stali v bližini, smo morali poslušati le njiju. Kakšna neodgovornost - pripeljati majhnega otroka na klasični koncert, ki mu je v muko, in ga tam zabavati, da bo zdržal do konca, pri tem pa motiti ostalo občinstvo! Skrajno nespoštljivo, žaljivo in nesramno, predvsem do avtorja in do umetnikov izvajalcev - zbora, orkestra, solistov in dirigenta - pa tudi do nas, občinstva. Ko je hihitanje le trajalo predolgo, sem dedku rekla, naj gre z otrokom ven, če ta ne zdrži, in dedek je bil prav začuden, češ ali me to moti. Čez nekaj minut, ko so začeli godrnjati še drugi, sta potem res odšla. Ko sta odhajala, je dedek še siknil proti meni, češ, pa pojdiva, ker so tukaj babe živčne. Res impresivno. Med koncertom so se zdolgočaseni in jokavi otroški glasovi z različnih koncev cerkve še oglašali; druge obiskovalke koncerta očitno niso bile tako živčne" kot jaz. Žal pa jih je njihova obzirnost prikrajšala za vrhunski umetniški dogodek. Odlična izvedba, ki jo je oplemenitilo akustično in prostorsko okolje cerkve na Limbarski gori, me je ponekod ganila do solz. Iskrena hvala izvajalcem in organizatorjem - in upam, da bomo ponovitev lahko kmalu spet poslušali. Pa še nekaj. Danes je modno vrteti Mozarta že dojenčkom. Menda naj bi bili otroci, ki so že od najzgodnejšega otroštva poslušali veliko ritmične klasične glasbe, kot je Mozartova, kasneje boljši v matematiki in logiki. V ta namen pa otroškim ušesom raje privoščite kakšno nežno sonato. Mračni Requiem, tj. črna maša oz. maša zadušnica, je za kaj takega primeren kvečjemu toliko, kot bi bilo primerno otroka pripeljati na pogreb. __VESNA TLAKER ŽUNTER
14
Novice iz
Kulturno in športno društvo Peče za čisto okolje
V nedeljo, 14. aprila, je na pobudo Kulturno športnega društva Peče potekala akcija čiščenja odpadkov v vasi Peče in bližnji okolici. Akcije se je udeležilo večje število mladih, ki so s svojo množično udeležbo dokazali, da imajo radi čisto okolje. Iz leta v leto je opažena večja ekološka osveščenost domačinov. Seveda pa hiter razvoj industrije in potrošniška družba prinašata s seboj tudi negativne učinke, ki se kažejo v vplivih na okolje. Vse več plastične embalaže in pločevink ob cestah in gozdovih potrjuje negativne vplive na naravno okolje. Več kot očitno je, da se nekateri odrasli vozniki ne zavedajo, da sodi plastična embalaža in pločevinke v koš za smeti.
Vse krajane prosimo, naj vsak po svojih močeh pripomore k ohranjanju čistega okolja v domačem kraju. Samo s svojim zgledom in odgovornostjo bomo sebi in svojim zanamcem ohranili čisto okolje v katerem skupaj živimo.
JANA K. CIGULA, predsednica KŠD Peče
Člani Društva krajanov Zg. in Sp. Tuštanja so prvo marčevsko soboto, to je bilo 2. marca, namenili čiščenju okolice, saj se vse več ljudi zaveda ekološke ogroženosti zaradi odpadkov nasploh in še zlasti tistih, ki končajo na neprimernih mestih in divjih odlagališčih. Največ časa so namenili odstranjevanju navlake ob magistralni cesti M 10 od vstopa v občino na Goričici do Moravč. Nabrali so za 6 avtomobilskih prikolic pretežno embalaže in ovojnega materiala. Akcija je vredna pohvale in posnemanja, ne pomeni pa rešitve problema. Problem lahko rešimo le ljudje sami s pravilnim odnosom do okolja in odlaganja odpadkov na za to pripravljena mesta. Prerastimo že vendar barbarstvo in ne pljuvajmo tako po nojevsko v lastno skledo.
MAL, foto Barlič
Nekaj malega o ljubiteljih konj
Na skrajnem robu naše občine, na kmetiji katere polovica hleva stoji v občini Lukovica, pa tudi nekaj njiv in del gozda je vrisan pod sosednjo občino, stoji hiša Šuštarčkovih. Lepa kmetija na hribu od koder se razprostira pogled daleč naokoli, že kar nekaj časa poleg ostalih živali čuva tudi konje. Sprva so imeli le enega, ki je pomagal pri delu na s strojem težko dostopnih strminah. Sin Franci pa se je kmalu dobesedno zaljubil v konje in danes z njim deli navdušenje vsa družina, še posebno brat Aleš in sestra Natalija. Vsi so navdušeni nad plemenitostjo teh živali. Trenutno so v hlevu štirje, pričakujejo pa žrebička. Zanje je lepo poskrbljeno in konji to brez dvoma čutijo. Pri njih ni potrebno vpitje, kaj šele uporaba biča, ki ga mimogrede sploh nimajo. Ker ga ne potrebujejo. Konji ubogajo na prijazno besedo, za
Cerkev Sv. Miklavža množično obiskana
Na sončno marčevsko soboto je pri cerkvi Sv. Miklavža že v zgodnjih jutranjih urah završalo od mladosti in zagnanosti članov DPM Moravče, še bolj pa od hrupa "štemarc" in podobnega orodja, s katerim so se spravili še na najbolj trdovratno steno cerkve, ki je lansko leto še nismo uspeli očistiti starega ometa. Tokrat je uspelo in cerkev sedaj čaka na nov omet, ki jo bo končno rešil že kar nekaj letnega delovnega odra.
Samo gradbišče okoli cerkve pa zagotovo ni motilo številnih obiskovalcev, ki so na velikonočni ponedeljek prišli k sveti maši
'V.
ali pa se nauzit svežega pomlada-nskega zraka po dolgi zimi. Velik obisk je še najboljši pokazatelj, da je tudi ta del Moravč zelo dobro obiskan in da bo dobrodošla vsaka nova delovna akcija in tudi finančna spodbuda, da se cerkvi povrne njen lep izgled.
¿ni
PETRA JEMEC, foto Mirko Ribič
nagrado pa si prislužijo sladkorček ali košček posušenega kruha. O tem sem se prepričala tudi sama. Franci, oče Franc, Aleš in Natalija konje poleg vsakodnevne nege tudi redno jezdijo in nekajkrat sem se jim pridružila. Sicer pa so vsi s konji nastopali tudi v letnem gledališču na Studencu v lanskoletni uspešnici Miklova Zala, kar pa je bilo mogoče le ob popolnem obojestranskem zaupanju. Udeležujejo se raznih srečanj rejcev in ljubiteljev konj in so aktivni člani Konjerejskega društva Lukovica, ker takrat, ko so se vključili, v Moravčah še ni bilo konjerejskega društva. Se pa kljub temu poznajo med seboj in sodelujejo. Do sedaj sta se Franci in Aleš s kobilama Štelo in
Mišo udeležila že nekaj konjskih tekem in v vitrini hranita pokale. Vendar pa jim je, kot pravim ljubiteljem konj, v največji užitek čutiti konjevo naklonjenost, opazovati njihovo gracioznost in uživati skupaj z njimi na ježi brezpotij.
NEVENKAMAROLT
Moravske doline
15
GLAVNI ZBOR ZVVS
Moravče, 9. marec 2002. Z rednim letnim Glavnim zborom ZVVS je v Kulturnem domu v Moravčah 88 delegatov iz 52 območnih združenj sklenilo delo v jubilejnem letu 2001, ki so ga zaznamovali predvsem dogodki ob 10. obletnici države in vojne za samostojno Slovenijo.
Po izvedi simbolnega veteranskega dejanja, ki sta ga opravila praporščak Dominik Grmek in Srečko Lisjak, predsednik ZVVS, je navzoče nagovoril in pozdravil Vitomir Cerar, predsednik OZVVS Moravče.
Srečko Lisjak, predsednik ZVVS, je v uvodnem nagovoru deljabV naši organizaciji delujemo in sodelujemo tisti, ki nas je združila odločitev in usoda v preteklosti in imamo skupne, poštene in slovenskemu človeku predane cilje v sedanjosti z željo po uspešni in ponosni prihodnosti. Kljub različnim pritiskom, omalovaževanjem in poskusom zmanjševanja naših dosežkov in posledic v obdobju 1990-1991 smo ostali takšni, kot smo bili v tistem za Slovenijo in za slovenstvo najpomembnejšem obdobju, nestrankarski, nevladni, nepolitični, nepridobitniški in neobremenjeni s preteklostjo, kakršnakoli je že bila. Vsa slovenska preteklost je v različnih obdobjih različno prikazana in kljub številnim poskusom prikrojitve, ostaja takšna, kot je: naša, slovenska in se je ni potrebno sramovati ne doma in ne v tujini. Pred 12 leti je bilo potrebno vedeti, da so sanje o samostojni Sloveniji uresničljive, v kolikor imaš pogum, da jim greš naproti. Mi smo našim sanjam pogumno in prvič v zgodovini stopili naproti, zato imamo danes našo državo. Prav zato se ne moremo in ne smemo sprijazniti s poskusi, da se zasluge za samostojno Slovenijo iščejo v neki daljni preteklosti. Preteklost se posledično odraža na dogajanju bodočnosti ne more pa jo spreminjati, spreminja jo lahko le sedanjost. To dokazuje vsa slovenska zgodovina. Slovenci smo bili vedno zmagovalci, vedno smo bili na pravi strani, zato smo očitno vedno ostali brez delčka našega ozemlja. Leta 1991 smo bili prvič na strani slovenskega človeka in domovine, zato smo jo branili z vsemi sredstvi. To je resnica in naše darilo zanamcem«
V letnem poročilu, ki so ga delegati soglasno sprejeli in potrdili, je predsednik Lisjak pohvalil opravljeno delo na področju pravno formalne organiziranosti in izdelave potrebnih aktov ZVVS, kar je nujno potrebno za nemoteno delo, saj Zveza že šteje 52 območnih združenj, v katerih je včlanjenih 17.853 veteranov. Hkrati je izpostavil uspešno delo strokovne službe in posameznih komisij. Posebej je poudaril pomen in pozitiven odziv uspešnih izvedb akcij ob 10. obletnici vojne za samostojno Slovenijo, od razdelitve častnih nazivov »Slovenska družina«, do spominske medalje in Zahvalne listine pravnim osebam za njihov prispevek v vojni za Slovenijo.
ZVVS namenja skrb in pomoč tudi socialno ogroženim članom. Tako je v letu 2001 namenila preko milijon tolarjev ob elementarnih nesrečah, težkem socialnemu položaju, pomoči pri šolanju otrok svojcev padlih in drugo.
V preteklem letu je ZVVS bila v sodelovanju z območnimi združenji tudi organizator veteranskih športnih iger v 6 različnih panogah, na katerih je sodelovalo 21 ekip iz večine OZVVS.
Predsednik Lisjak je izpostavil tudi boljše sodelovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini, saj je organizacija sodelovala na 2. mednarodnih konferenci komiteja o mednarodnem sodelovanju, pri ustanovitvi iniciativnega odbora komiteja za ženske veteranke-udeleženke vojn za vzhodno Evropo ter se udeležila zborov veteranskih združenj v sosednji Hrvaški, Bosni in Hercegovini ter Madžarski. Prav tako se izboljšujejo odnosi in sodelovanje z veterani II. svetovne vojne ZZB NOB in Združenjem »Sever«.
Osnovna naloga, ki čaka ZVVS v tekočem letu, je po mnenju predsednika Lisjak, krepitev dejavnosti organizacije in notranja organiziranosti s poudarkom na pripadnosti veteranstvu in organizaciji. Hkrati pa je kot temeljne naloge izpostavil sprejetje vseh normativno pravnih aktov za delovanje organizacije, pripraviti, organizirati in izvesti veteranske športne igre na republiškem in mednarodnem področju, sprožiti postopek za uveljavitev sprememb Zakona o vojnih veteranih, dokončno definirati in sprejeti vse dele svečane veteranske obleke, uskladiti vse ustanovitvene akte OZVVS z zveznim Statutom, sprejeti in uveljaviti komemorativno svečanost ob spomeniku padlih v vojni za samostojno Slovenijo, obeležiti dan ZVVS -17. maj z veteranskim zborom ter izvesti natečaj za sodobne rodoljubne in domoljubne pesmi s poudarkom na obdobju 1990-1991.
V nadaljevanju so sledila ostala poročila komisij in odborov ter predstavitev letnega finančnega načrta in dela, ki ga je zbor soglasno sprejel. Zbor je potrdili tudi spremembe statuta ZVVS, ki mu je botrovala ustanovitev Sekcije svojcev padlih v vojni za Slovenijo.
R. ZORNO
14. pohoda po nagelj na Limbarsko goro
Zadovoljni obiskovalci in prireditelji
Že četrto leto zapored nam je bilo vreme zelo naklonjeno in tako ves trud in vse priprave na 14. pohod po nagelj niso bile zaman.
Letošnja prireditev je bila pravzaprav podobna prejšnjim, s to razliko, da ima zdajšnja gospa županja malo več razumevanja za prizadevnost občanov, kot smo je bili vajeni s strani občinskih veljakov do sedaj in je tako na prireditvi pozdravila več tisoč glavo množico. Veseli smo njenih pohvalnih in vzpodbudnih besed. Končno smo bili deležni tudi pozornosti s strani občinskega časopisa. Urednica si je z izkušenim očesom ogledala prireditev in jo na tak način tudi predstavila v Novicah iz Moravske doline. Tako je bil bralcem prikazan tudi pogled z drugega zornega kota in ne samo s strani prirediteljev.
Poudarila bi, da je prireditev rekreacijskega pomena in je v prvi vrsti namenjena vsem tisočim zvestim obiskovalcem, ki jo vsako leto tako težko pričakujejo. Po dolgi zimi se končno lahko v naravi poveselijo s prijatelji in vsaj za en dan pozabijo na vse skrbi in težave. Z rdečim cvetom pa želimo na skromen in simboličen način nakloniti pozornost na videz nežnejšemu spolu, ki pa zmore včasih gore premikati. Pomenil naj bi zahvalo vsem materam in ženam za njihovo nesebično razdajanje in ljubezen.
tudi tistim, ki jih ni več med nami in jim tega nismo znali prej povedati. Vsa dekleta, ki šele bodo nekoč postale žene in matere, pa naj opomne na resnost in odgovornost njihovega poslanstva.
Prireditev pa je lepa priložnost tudi za nas prireditelje, ki si na ta način poskušamo ustvariti boljše pogoje za življenje in se ob skupnem delu in pripravah spet nekoliko zbližamo in najdemo stik drug z drugim. Čeprav živimo blizu skupaj, pa smo vendar zaradi prehitrega življenjskega tempa dostikrat preveč odmaknjeni drug od drugega. Vsaj ob takšnih priložnostih pa se zopet večkrat srečamo, se pogovorimo in se skupaj veselimo uspehov.
Ob koncu bi se še enkrat zahvalili vsem sponzorjem, donatorjem in vsem, ki so prispevali dobitke za srečelov ter vsem drugim, ki so nam kakorkoli pomagali in tako pripomogli k uspešnosti prireditve. Hkrati pa se opravičujemo za vse morebitne napake in nerodnosti.
Drugo leto pa se zopet srečamo ob jubilejnem 15. pohodu. Vsi tisti, ki jih moti velika množica ljudi, pa naj se podajo na Limbarsko goro ob kakšni drugi priložnosti, saj jih prijazno vabi katerikoli dan ob vsakem letnem času.
FRANCKA TOMAN, loto Marko Orankar
16
Novice iz
Mladi in kmetijstvo
Člani DPM osvojili 2. mesto na državnem tekmovanju
V soboto, 13. aprila, smo se trije tekmovalci Peter, Nina in Petra skupaj z našimi navijači odpravili v Krško na državno tekmovanje Mladi in kmetijstvo. Na tekmovanju je zmagala ekipa iz Sv. Jurija ob Sčavnici, pred našo ekipo in pred tretjo ekipo iz Straže pri Novem mestu.
Kot vsako leto smo tudi letos pred tekmovanjem prejeli obširno gradivo in sicer: Letni bilten Zveze Slovenske podeželske mladine. Zakon o kmetijstvu. Pravilnik o označevanju vina in mošta. Slovenski kmetijsko okoljski program SKOP ter brošuro o označevanju govedi. Že prejšnjo soboto smo imeli v Medvodah najprej regijsko tekmovanje, kjer smo se uspeli uvrstiti naprej na državno tekmovanje. V Krškem se je tako zbralo 11 ekip iz vse Slovenije, vse ekipe so pred tem že imele eno ali celo dve območni tekmovanji.
V Krškem smo se najprej udeležili okrogle mize na temo Kvote in mladi kmetje, kjer so v pogovoru z okrog 150 udeleženci odgovarjali na vprašanja minister Franc But, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk in predsednik Evropske zveze mladih kmetov CEJA Hans Benno VVichert. Ob optimističnih predvidevanjih ministra Buta je Peter Vrisk nasprotno dejal, da se našim kmetom ob vstopu v Evropo pišejo slabši časi, kvote pa so še zelo sporna zadeva. Potem ko je eden od udeležencev dejal, da pri nas mladih kmetov sploh ni, sta minister But in Peter Vrisk priznala, da je bil zadnja desetletja pri nas razvoj kmetijstva res drugačen kot drugod po Evropi, svoje pa je prispevala k drugačnosti tudi zakonodaja in tradicionalizem. Na medgeneracijski konflikt, ko starejši ne dajo iz rok svoje kmetije, problem
pa predstavlja še delitev posesti, je opozoril Peter Vrisk, minister But pa ob tem izrazil svoje prepričanje, da o tem potrebujemo ostrejšo zakonodajo. Mladi bi morali zakonsko prevzeti kmetijo v zgodnejših letih in ne šele pri 50 (povprečna starost slovenskih kmetovalcev je celo 58 let), zato pa bo potrebno uvesti tudi zgodnejše upokojevanje.
Okrogli mizi je sledilo tekmovanje, na katerem se je pomerilo 33 tekmovalcev v enajstih ekipah. Napetost med tekmovanjem je sproščala folklorna skupina Tuf Ici z zabavnim prikazom vinogradniškega prepira in glasbo.V prvem krogu smo vsi odgovarjali na ista vprašanja z dvigom tablice s pravilnim odgovorom, podobno tudi v drugem krogu. V tretjem krogu je preostalih pet ekip odgovarjalo na izžrebana vprašanja različne težavnost, kjer so bile prisotne tudi negativne točke. Za preboj v finale smo morali z ekipo iz Straže pri Novem mestu odgovarjati na dodatna vprašanja in že v drugem sklopu vprašanj se je naši ekipi uspelo prebiti v finale. Tu pa smo se na postavljena vprašanja morali najprej prijaviti s pritiskom na gumb. Ker smo imeli znanja oboji dovolj, je zmagala ekipa, ki je prej pritisnila na gumb. Sicer smo mi pravilno odgovorili na kar tri zastavljena vprašanja od petih, zmagovalni ekipi iz Sv. Jurija ob Sčavnici pa je v pomoč prišla prednost iz prejšnjih krogov. Na takšnih tekmovanjih je vedno potrebno tudi nekaj sreče, svoje pa je naredilo tudi dejstvo, da zmagovalca čaka zahtevna organizacija tekmovanja naslednje leto, za kar pa je gotovo bolj primerna ekipa iz Sv. Jurija, saj so že na tekmovanje prišli kar s celim avtobusom navijačev. Tako smo bili z rezultatom oboji zelo zadovoljni saj bi bilo slabše, kot se je izrazil eden od naših članov, če bi bilo boljše. Poleg novega znanja nam je tekmovanje prineslo tudi prijetno druženje z mladimi in veliko novih poznanstev, saj smo v Krškem ostali še pozno v noč.
PETRA JEMEC, foto Mirim Ribič
Turistični prospekti gradov in cerkva
V četrtek, 14.3.2002, je bila v gostilni Rus zanimiva predstavitev zloženke GRADOVI in CERKVE v občinah Domžale, Lukovica in Moravče. Turistično društvo Rača se je lotilo izdelave aktualne turistične ponudbe, ko je predstavilo kulturno dediščino v vseh treh občinah. Zloženke predstavljajo poleg slovenskega jezika še v nemščini in angleščini zanimivosti
ohranjenih gradov, njihovo zgodovino, obnovitvena dela ter željo po predstavitvi kulturno-turističnega utripa kar največjemu krogu obiskovalcev. Prav tako so v drugi zloženki predstavljene najbolj zanimive cerkve, ki imajo svojo bogato zgodovino in izročilo. Omenjena publikacija je prav gotovo lep napredek v turistični ponudbi vseh treh sodelujočih občin, saj bodo turisti na lepi in pregledni zloženki dobili predstavo o turistični ponudbi in podatke o zanimivih kulturnih spomenikih. Na informativnem srečanju je bilo ugotovljeno, da praktično v vseh treh sodelujočih občinah obstaja turistični potencial, ki bi bil še kako zanimiv in dobrodošel vsem obiskovalcem. Z iskreno željo, da se vendarle nekaj premakne tudi na promocijskem področju treh občin, je bila predstavitev novih zloženk lepa popestritev turistične ponudbe širšega slovenskega območja. Turistične agencije, gostinski delavci in vsi, ki jim je v interesu, da se naši domači kraji predstavijo širši okolici, je odlična popotnica, da se bodo naključni in siceršnji turistični obiskovalci z veseljem ustavili v Domžalah, Lukovici in Moravčah.
MILAN KOKALJ
Moravske doline
17
Spomladanski tabor
V petek, 8. marca, je bilo za nas pravo veselje, saj smo se za vikend odpeljali na skavtski tabor na Jošta nad Kranjem. Odšlo nas je 13 in polni energije smo prisluhnili našemu vodji, kakšen je naš urnik. Razdelili smo se na tri skupine, razpakirali stvari
in se pripravili na uvodno srečanje. Ker je bil petek smo se odpravili v naravo, kjer smo podoživljali križev pot. Po vrnitvi je sledila mala večerja, družabne igre in učenje novih pesmi. V soboto ob 6.30 smo vstali in telovadili. Po njej je določena skupina
pripravila zajtrk, ostali pa smo po navodilih pripravili vse potrebno za celodnevni pohod na Mohorja. K opremi so sodili kompas, zemljevid, ustrezna orodja, pesmarice, kuhalniki, hrana in največ dobre volje. Pred začetkom poti smo si v mislih zadali cilj in začeli pustolovsko pot. Sonce je osvetljevalo naravo, vidne so bile že prve spomladanske cvetlice, ki so v nas zbujale še dodatno moč za hojo. Po dveh urah hoda smo prispeli na cilj. Po kratkem počitku smo začeli pripravljati skavtsko kosilo. Ker smo imeli po kosilu še dovolj energije, smo odigrali pravo nogometno tekmo. Preznojeni smo vzeli pot pod noge in se vračali z lepimi vtisi proti koči. Po vrnitvi smo večer zaključili ob ognju in prepevanju skavtske himne. Večerjo smo priravili kar ob ognju, in sicer smo v žerjavici spekli krompir in hrenovke ter jih nato zavzeto iskali. Za konec smo pogledali v jasno zvezdno nebo, fantje pa so nas presenetili s podoknico. Po nedeljskem zajtrku smo se pripravili na sveto mašo v naravi, ki jo je daroval moravški župnik. Med njo smo se zahvalili za lep tabor, nova spoznanja in doživetja v naravi. Upamo, da bomo to kmalu ponovili.
KRISTINA NOVAK, foto Vlado Karažija
Planinci na izletu
Planinsko društvo vsako leto organizira številne izlete. Udeležujejo se jih tudi najmlajši otroci. V soboto, 23.marca, je bil organiziran izlet v Iški vintgar in na Kurešček. Prvi postanek, sprehod in malica so bili v Iškem Vintgarju. Z avtobusom smo se nato odpeljali pod vrh Kureščka. Povzpeli smo se na vrh 823 metrov visoke vzpetine. Ogledali smo si cerkev in križev pot v njeni okolici. Ta kraj naj bi bil namenjen zdravljenju dušnih
bolezni in ran. Od tod smo se spustili do doma na Kureščku, kjer smo si privoščili toplo malico, nato pa se odpravili do avtobusa in domov. Izlet je bil lep in ravno prav utrujajoč, zato se vodnikom Marijanu Grilu, Leonu Lavriču in vodnici Nuški Kokalj lepo zahvaljujemo. Z veseljem se bomo udeležili tudi aprilskega pohoda na Lisco.
JOŽENOVAK
Osnovna šola Jurija Vege Moravče Koledar prireditev in dejavnosti
29.04-3.05. Prvomajske počitnice
14.05. - Ex Tempore
14.05. - Veliki in mali atletski pokal
16. 05. - Govorilne ure
21.-22.05. - Eksterno preverjanje znanja
V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe datuma ali ure napovedanih dejavnosti.
Moje služenje vojaškega roka na OŠ Moravče
Ob koncu služenja vojaškega roka bi rad na kratko opisal teh 7 mesecev in izkušnje ter spoznanja, ki sem jih ob tem dobil. Uveljavil sem pravico do ugovora vojaške vesti po 38. členu Zakona o vojaški dolžnosti in Ustavi RS. Zakaj sem se odločil za to? Prvi razlog je bil ta, da se mi orožje ne zdi primerno sredstvo za doseganje ciljev, poleg tega pa sem želel ta čas čim bolj izkoristiti za pomoč tistim, ki jo potrebujejo, namesto da bi "čas zapravljal" v vojašnici. Od ministrstva za obrambo sem bil napoten na Društvo Interes, preko katerega sem prišel na moravško šolo. Glede na to, da sem bil prvi civilnik na tej šoli in na sploh na Moravškem, sem bil nekaj časa glavna "atrakcija". Predvsem so imeli pomisleke nekateri zaposleni in starši učencev, češ le kaj neki bom počel. Naj kar takoj povem, daje bilo dela več kot dovolj. Na začetku sem opravljal razna dela namesto hišnika, potem pa sva z mentorico oblikovala program, ki bi šoli in otrokom prinesel kar največ koristi. Tako sem z inštrukcijami v tem času pomagal več
kot 50 učencem od 1.-8. razreda. Po končanih inštrukcijah, po 5. ali 6. šolski uri, pa sem se odpravil v vrtec k skupini Pikapolone, kjer sem se ukvarjal z bolj nemirnimi otroki. Poleg tega sem imel enkrat tedensko inštrukcije na Vrh polju, spremljal sem otroke na plavanje v Kranj in bil kot spremljevalec na enotedenski šoli naravoslovja v Libeličah, okolice šole pa sem rešil kar nekaj odvečnega grmovja. Ker se nisem srečal s šolo kot učitelj, učenec ali starš, sem dogajanje spremljal z bolj objektivnimi očmi. Tako sem opazil, da poteka večina stvari na šoli v redu, na žalost pa je tudi nekaj slabih. Tako nekateri učitelji vztrajno poučujejo po istem sistemu, se ne prilagajajo novim metodam in dodatno ne izpopolnjujejo v dobro učencem.
Če meje že kakšen od zaposlenih spravil v slabo voljo, so me ob prihodu v vrtec otroci s svojo razigranostjo in iskrenostjo vedno razvedrili. In ni ga večjega zadovoljstva kot to, da te na hodniku ustavi učenec, s katerim sva se skupaj učila in ti z veseljem pove, da je pisal dobro oceno.
Teh 7 mesecev mi je prineslo zanimivih izkušenj in mislim, da bom z marsikaterim otrokom in zaposlenim ohranil trajne vezi.
JANEZ PERGAR
18
Novice iz
Šola naravoslovja v Libeličah
V ponedeljek, 11. marca, smo se polni pričakovanj odpravili v Libeliče, v šolo naravoslovja.
Spočiti in dobre volje smo se zbrali pred šolo, kjer so nas pričakali spremljevalci, ki nas bodo poleg tamkajšnjih učiteljev spremljali na vsakem koraku. Ko je končno prišel pričakovani čas odhoda, smo se posedli po avtobusu in se udobno namestili za vožnjo na drugi konec Slovenije. Avtobus je odpeljal, starši so nam mahali v slovo, mi pa smo se razigrane volje vso pot pogovarjali. In, končno, prispeli smo v vas Libeliče. Toda to še ni bilo vse, pred nami je bil še krajši podvig do doma Ajda, ki je na Libeliški Gori, kjer smo bivali. Ta dom je bila nekoč obmejna karavla, kjer so čuvali državno mejo. Po razporedu po sobah smo se zbrali v jedilnici, kjer smo dobili nekaj dodatnih navodil, nato pa je sledilo kosilo in dvourni počitek, ki smo ga izkoristili tudi za aktivno počivanje na igrišču. Z gospodoma Dušanom in Rajkom smo se odpravili na obljubljeni ogled okolice. Po večerji smo se odpravili raziskovat večerno nebo. Nočni počitek je hitro minil (še posebej za tiste, ki so si imeli veliko povedati tja do polnoči in še čez), po zajtrku pa je sledil daljši pohod na okoliški grib Strojna. Popoldne je potekalo v duhu naravoslovja. Učiteljici Hermina in Metka sta nam približali gozd na malo drugačen načine reko tipanja, naredili smo si tudi koktajl iz različnih zelišč, ki pa smo ga spili po gozdarsko - pljusk čez rame na tla. Po večerji je čas hitro minil, saj smo imeli veliko dela z izdelavo in izbiro najbolj "odštekane" frizure.
Že smo bili sredi tedna. Po gozdni učni poti- imenuje se po veliki uharici, iztrebljenj vrsti sove- smo se podali do Libelič. V gozdu smo opazovali krmilnice za živali, pasti za lubadarje, vodne pregrade, nazadnje pa smo se ustavili na vaškem pokopališču, kjer smo si ogledali KOSTNICO. To je prostor v kleti večje kapele, kjer hranijo kosti, stare celo osemsto let. Veliko se jih je že spremenilo v prah, cel kup, z lobanjo na vrhu, pa v človeku zbuja mešane občutke, kar malo grozliv pogled na ogromen kup kosti,...Popoldne smo se preizkusili v kurjenju ognja. Naslednji dan smo streljali z lokom in plezali po umetni steni. Vsem je bilo zelo všeč, saj kaj takega ne moreš početi prav vsak dan. Predzadnji večer v domu Ajda je minil v duhu "norega plesa".
Že je tu petek in z njim odhod. Vseeno smo prej še imeli kviz in malo plezanja po steni prečno. Pred kosilom so najboljši v nočni disciplini in urejanju sobe prejeli diplome. Po kosilu pa pot pod noge in v dolino, kjer sta nas že čakala kombi in avtobus. Ta teden je hitro minil in mislim, da so se v domu Ajda zelo potrudili za nas- vključno s kuharicama, ki sta nam kuhali odlično hrano.
MAJ LAH, 6a
Kuharski mojstri iz 3. a
V sredo, 27.3.2002, smo imeli naravoslovni dan. Učili smo se kuhati vse mogoče jedi.
Pripravili smo obložene kruhke, medeni namaz, toast, hrenovke, čokolino, ribji namaz, čaj z limono, sadno kupo, kakav in bananino mleko. Delali smo v skupinah po dva ali trije. Z Natalijo in Anjo smo pripravljale obložene kruhke. Ko smo kuhali, so se nam pripetile tudi nesreče: Aljaž se je urezal, Luciji je padlo na tla maslo. Roku hrenovka, jaz sem polila kis od kumaric... Ko je bilo vse kuhano in pripravljeno, sije vsak vzel, kar je želel. Učiteljica je morala speči še dodatne toaste za tiste, ki jih še niso jedli. Rok je bil pameten in je svoj toast skril pod prtiček. Pojedli smo vse do zadnje drobtine in potem dobili delovni list, katerega smo hitro rešili. Po pouku sta ostala dva pomivalca (Neža in Ema), dva splakovalca (Franci in Lucija), dva brisalca - pa ne tista na avtu (Neža in jaz) in naš direktor Miha Smetka, ki je bral Pedenjpeda, pripovedoval šale, kape in rokavice (hi, hi, hi) in nas opozarjal na smetke in pene na posodah in na mokro posodo. Še dobro, da smo lahko spet prišli v šolo, ker bi nas takrat kmalu poplavilo, kajti Neža je pustila vodo teči čez rob pomivalnega korita. Počistili smo za sabo, najedli smo se pa tudi! Mmmm!
I/A STREHAH, .Iti, učiteljica Martina KončarCerar
Državno prvenstvo v latinskoameriških plesih
Jasmina in Luka četrta
Ste že kdaj razmišljali o tem. kateri šport je z.a gledalce najprivlačnejši, najlepši v estetskem pogledu? Gotovo sle najprej pomislili na ples. /Jasli, če ste spremljali svetovno prvenstvo v latinskoameriških plesih, ki se je dogajalo novetnhra lansko leto V Ljubljani. Da. ples! Čeprav ni olimpijska disciplina in ima gledalec oh pogledu na do potankosti izpiljene gibe, držo, mimiko, lahkotnost... plesalcev na plesišču občutek, da je vse tako zelo lahko in nič posebnega. Vendar je za nastopi plesidccv nešteto ur trdega dela. Tako trdega, da kapljice polu kar pršijo z obraza plesalcev, ki delajo obrale in »spine« in druge vragolije. s katerimi želijo v nekaj minutah plesa na tekmi prepričati in očarati stroge sodnike in sodnice. Da o neštetih žuljih in oliščancih na nogah plesalk v elegantnih plesnih čeveljcih sploh ne govorimo! In kaj vse morajo znali plesalci in plesalke, ki se ukvarjajo s tekmovalnim plesom? Večina parov tekmuje v standardnih in latinskoameriških plesih. Med standardne tekmovalne plese spadajo: angleški ali počasni valček, tango, dunajski valček, slow fox in quick slep, med latinskoameriške pa: samba, cha-cha, romba, passo doble in jive. Skupini plesov sla zelo različni, različne so tudi predpisane plesne obleke in čevlji. Pri ocenjevanju je tudi zelo pomembna estetska usklajenost para. pričeska in Učenje plesalke. Pari tekmujejo najprej z. najlažjim programom /C/. Ko na turnirjih zberejo določeno število točk. in ko obvladajo težje plesne figure, tekmujejo v kategoriji B in končno, ko so ž.c pravcati mojstri, v A kategoriji.
Zakaj tako dolg uvod.' Zalo, ker bi vam rada predstavila mlado plesalko, učenko 6. razreda naše šole, JASMINO VESEL Jasmina trenira ples v plesnem klubu MIKI le štiri leta, tekmuje pa tri leta. Njena trenerka je Tina Banji. Čeprav je stara komaj 12 let. je v razkošni obleki za standardne plese, ali v svetliktijočem kostumu z.a latinskoameriške plese, s strogo pričesko, lepo naličena. na plesišču videli kot prava Ž.enskica, ki ne očara le gledalcev, ampak zlasti ker dobro pleše, tudi sodnice in sodnike. Njen soplesalec je Luka Narat. učenci-8. razreda OŠ Rodit a Pridno se udeležujeta turnirjev, »nabirata* točke in sta med mlajšimi mladinci ž.c v A kategoriji. Na letošnjem državnem prvenstvu v standardnih plesih, februarja v Šmarju pri Jelšah, sta osvojila (>. mesto
V nedeljo. JI. marca 2(K)2, sle ju imeli priložnost videti in zanju navijali v Domžalah na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih. Med petindvajsetimi pari mlajših mladincev sta se uvrstila v večerno finalno tekmovanje in zasetlla odlično 4. mesto. Državnega prvenstva seje seveda udeležil tudi Andrej ilroval s soplesalko Ano Jurenec. Par letos tekmuje v hudi konkurenci Starejših mladincev, prav tako v A kategoriji. Med triintridesetimi pari sla se uvrstila v polfinale in zasetlla 12. mesto. Vsem plesalcem čestitamo za odlične uvrstitve in jim želimo še mnogo usklajenih plesnih korakov in uspešnih nastopov.
DANI JANČAR, joto Darja Vesel
Moravske doline
19
Društvo za raziskovanje jam »Simon Robič« iz Domžal
Priznanje vliva novega elana
Pod klobukom
(oddaja na TV 1, predvajana 6., 7. in 8.marca 2002) smo se dobro znašli, že pa kujemo nove načrte, še bi radi igrali, predstavljali in se imenitno zabavali. Menimo, da smo, no ja, malo važni, pa vseeno rojene zvezde. Priznati pa moramo, da so tudi naše učiteljice mentorice »špica«.
Prihod pred televizijsko hišo. Navdušeni smo, čeprav bo tole snemanje lahko eno samo garanje.
V studiu, vau. Saj ni res! Pa je, saj je ura že okoli 12, takrat se pa običajnim ljudem ne sanja več.
Za slovo pa še skupinska s scenaristko in režiserjem, ki sta bila zadovoljna z nami, saj smo snemanje končali dve uri prej, kot je bilo načrtovano.
NIKA KLOPČIČ, foto Inge Ivartnik
V petek, 22.marca 2002 je naše društvo prejelo priznanje Občine Moravče ob občinskem prazniku. Kulturna prireditev je bila izjemna, za kar so poskrbeli simfoniki Glasbene šole Hrastnik, pevski zbori in drugi. Županja Ljudmila Novak je ob prazniku nastopila z zanimivim govorom, ki je segel do srca. Prijetno me je presenetila obrazložitev priznanj, ki je pri vseh petih nagrajencih trajala približno sedem minut in je bila kombinirana z video predstavitvijo nagrajenca. Tako smo prisotni izvedeli veliko o prostovoljnem in požrtvovalnem delu ljudi, ki delujejo in živijo na Moravškem. Naše društvo je še posebej ponosno, da je prejelo priznanje za opravljeno raziskovalno delo na področju domžalsko-moravškega krasa, ki ga je
preko 70% v sedanji občini Moravče. Priznanja smo toliko bolj veseli, ker smo bili edino društvo, ki je na letošnji prireditvi prejelo priznanje, kljub dejstvu da imamo sedaj sedež društva v sosednji občini. Predlagateljica, Branka Bizjan, ni pozabila v obrazložitvi omeniti čiščenja jam, ki ga društvo izvaja na področju vaše občine, na vodenje šolskih otrok po jamarski zbirki in Železni jami. V štiridesetih letih skupnega bivanja na ekološko občutljivem koščku krasa smo očitno pustili v občinah dober vtis. Priznanje nam pomeni veliko spodbudo in obveznost za delo, ki ga bomo po svojih močeh nadaljevali. Občini Moravče, Občinskemu svetu, predlagateljici in občanom se iskreno zahvaljujemo.
ALEŠ STRAŽAR, predsednik
Iščemo najstarejšo fotografijo
Tokratno staro fotografijo je za objavo posodil Janez Brate iz Zgornjih Kosez. Fotografijo je dobil od svojih staršev in jo skrbno hrani. Posneta je bila 28.8.1932 od fotografa F. Cerarja. Ker pa je zgodba o samotarju še vedno zanimiva uganka, sem se odločila za objavo te, čeprav jih je v mapi še nekaj, ki bodo s časoma prišle na vrsto.
PREBIVALEC ORIŠENKOVE JAME Pred 2. sv. vojno je v njej in v baraki ob njej živel človek - puščavnik Na SV delu naše občine med vasema Zg. Koseze in Peče tik nad cesto se dviga skalnat previs obraščen z gabrom, v katerem je jama izklesana kot vhod v skrivnosti podzemlja. Verjetno je jama nastala v času, ko je tu valovilo Panonsko morje. V tej jami se je naselil človek - samotar Janez Mlinar. Ta mož je najprej živel v jami, nato pa si je zgradil delno leseno, delno zidano barako tik ob vhodu v jamo. V njej je živel več let pred 2. sv. vojno. Od kod je prišel in kdo je bil skrivnostni mož, ne vedo niti najstarejši občani tega kraja.
Bilje skrivnostni človek, živel je z naravo, saj so mu ptice jedle celo iz roke...
Po pripovedovanju starih ljudi je v baraki spal celo z modrasi, ki so se odzivali na njegove ukaze. Ostalo je izročilo, da je v temnih nočeh, posebno ob mlaju v votlini pel psalme in opravljal samo njemu poznane obrede...
Bilje molčeč, vendar družaben človek, rad je hodil v cerkev, nikoli ni prosil miloščine, obiskoval sosede, vendar ni izdal svojega porekla. Čemu je tako živel, ljudje niso vedeli. Morda je izpolnjeval kakšno zaobljubo, ali ga je v to pritegnila moč skrivnostne jame; to skrivnost je odnesel s seboj v grob. Umrl je tik pred 2. sv. vojno za posledicami vnetja možganske mrene, ki je bila verjetno posledica pika klopa, kar v tem skalovju ni nič nenavadnega.
O njegovem življenju mi je po spominu pripovedovala čila šestinosemdesetletna Avbeljnova mama (Marija Avbelj) iz Zg. Kosez. Za njeno pripovedovanje se ji v imenu Novic lepo zahvaljujem.
FRANC RAVNIKAR
Uredništvo naproša tudi vse, ki bi poznali še kakšen podatek o skrivnostnem samotarju ali hranili slikovno ali celo materialno gradivo, da nas o tem obvesti.
20
Novice iz
NAŠI KRAJI
KS VRHPOLJE
V KS Vrhpolje so združene vasi: Vrhpolje, Stegne, Selo, Dole pod Sveto Trojico, Goričica, Spodnja in Zgornja Javoršica, Spodnji in Zgornji Tuštanj. Do leta 1998 pa sta v isto krajevno skupnost sodila še Zalog pod Sveto Trojico in Kokošnje, ki sta se odcepila na željo krajanov in se pridružila občini Domžale, tako danes v njej prebiva okoli 660 prebivalcev. Po številu prebivalcev je druga največja v občini. Gričevnat svet z bogatimi gozdnimi površinami prehaja v zasavsko hribovje, je delno kraški, pa vendar še dokaj skrbno obdelan, saj se večina prebivalcev tudi v tem delu občine ukvarja s »popoldanskim« kmetovanjem, čeprav jim zemlja ne prinaša dobička, pa še čutijo tisto odgovornost do podedovane posesti od svojih prednikov in zavest, da jo ohranjajo. Še se borijo proti pretiranemu zaraščanju v upanju, da bodo mladci, ki še »gulijo«šolske klopi, čutili enako. Zaslužek za preživetje pa pridobijo z delom v bližnjih večjih središčih. Redki so, ki na kmetiji pridelajo dovolj za povprečen standard življenja. Obrtniki po celotni KS postajajo s svojimi dejavnostmi prepoznavni tako v občini kot zunaj nje. Infrastruktura je zavidljivo dobro urejena Ceste so v veliki večini rekonstruirali in asfaltirali s sredstvi iz samoprispevka in od prireditev (Vesela vrhpoljska jesen in Prvomajski shod na dvorišču gradu Tuštanj), ki jih organizirajo in izvedejo s skupnimi močmi. Tudi oskrba z vodo je zadovoljiva, čeprav je to problem, ki še ni dokončno rešen za vasi Stegne in Javoršica. Na novo pa urejajo hidrantno omrežje za večjo požarno varnost v KS. Iz nasprotnega hriba pa lahko v nočeh opazimo dolgo kačo obcestnih svetilk, ki se dvigajo vse do vrha Javoršice. Krajani prav sedaj vodijo akcijo zamenjave žarnic z ekološko sprejemljivejšimi in varčnejšimi. Ekološka osveščenost krajanov narašča, saj se je stanje divjih odlagališč z rednim odvozom odpadkov iz gospodinjstev, jesenskim in spomladanskim odvozom kosovnih odpadkov in vsakoletnimi čistilnimi akcijami bistveno zmanjšalo. Kaj pa prihodnost? Krajani se zavedajo prednosti življenja na podeželju, zato se skupnimi močmi primerno po življenjskih standardih približujejo večjim urbanim središčem. Imajo veliko načrtov, zlasti na področju
Spomenik NOB
turizma in obrti, v katerih bi se lahko zaposlovali domačini. Kraji so turistično zanimivi, saj skoznje teče Moravska planinska pot in tudi druge markirane pohodniške poti. Kot najvidnejši pomnik preteklosti se na vzpetini v Zg.Tuštanju bohoti edini še ohranjeni grad od nekdaj devetih v Moravski dolini. S 500 letno zgodovino, originalnim inventarjem,
opremo, lončenimi pečmi, slikami.....je vreden ogleda. Lastniki
gradu si že dve desetletji močno prizadevajo za temeljito in strokovno obnovo, kar pa se po tolikih letih že kaže tudi v podobi mogočne stavbe. Da bi grad oživili, v njem poleti potekajo Grajski kulturni večeri klasične glasbe. Prireditve, ki pritegnejo mnoge, da se vračajo v poletnih večerih pod milo nebo in se predajajo glasbenim užitkom. Pred gradom je grajska kapela, ki je popolnoma obnovljena, bogato poslikana s freskami Franca Jelovška na temo Janeza Nepomuka, njegovo mučeništvo prikazuje tudi oltarna slika Leopolda Laverja. Mogočnost grajskega dvorišča pa poudarja 350 letna platana. Pomniki preteklosti so tudi mlini ob Rači, a nobeden od njih ne deluje več. Nekatere stare stavbe pričajo o načinu življenja v preteklosti.
Po društveni in kulturni dejavnosti so aktivna skupnost. V kraju ima najdaljši staž PGD. V letošnjem letu praznujejo gasilci 100 letnico ročne gasilske brizgalne, ki še vedno deluje in bodo malo za smeh in malo za res poleti priredili pravo gasilsko tekmovanje s stoletnim pripomočkom, ki je v preteklosti mnogim nesrečnim lastnikom hiš s slamnato kritino ohranil vsaj del premoženja, če ga je napadel ogenj. Na Vrhpoljah je podružnična šola, ki pripomore k živemu kulturnemu ustvarjanju, tistemu pravemu ljudskemu. Po drugi svetovni vojni je bila zelo živa gledališka dejavnost, danes pa Tamburaški orkester Vrhpolje že petnajst let dopolnjuje in bogati kulturno dogajanje v KS Vrhpolje in od leta 1992 dalje tudi župniji, ki je postala ponovno samostojna v letu nove maše domačina Franca Klopčiča.
Ljudje radi prihajajo v te kraje, saj so domačini gostoljubni ljudje in dobri gostitelji, kar lahko že v teh dneh preskusite na 9.prireditvi Prvomajski shod v Tuštanju.
PAVEL BARLIČ, predsednik KS Vrhpolje BERNARDA M AL foto Franci Skok
Moravske doline
21
ODPRTO PISMO
Niti dneva, kaj šele KM) dniprizanašunja novemu vodstvu Občine Moravče Sedaj je. čas za jasno besedo resnice in podpore! Realnost, v kateri želimo pošteno in odgovorno opravljati zaupano nam delo pri vodenju občine, je že dalj časa žal takšna, da določeni izvoljeni predstavniki v občinskem svetu (za ne majhno podžupansko plačo) s svojo sprevrženo politično igro in »dušebrižništvom« za svojo »rdeče-modro Žlahto«, terorizirajo vse od kraja. Najprej županjo, ki se po mnenju večine dobronamernih (tudi kritičnih) ljudi pošteno, strpno in z veliko politične kulture trudi z.a delovanje občine v dobro vseh občanov (tudi z. reševanjem starih grehov in napačnih-škodljivih odločitev prejšnjega vodstva občine). Nato občinsko upravo, od katere zahteva skoraj suženjsko servilnost za svoje »dušehrižniške« kaprice. Ne prizanašajo niti občanom, med katere skupaj s svojimi »volilnimi in idejnimi, meceni« vnaša nemir in prepir. Ne prizanašajo niti svetnikom, kijih, posiljujejo s svojimi samogovori in ne izpustijo nobene priložnosti, da okoli sebe podira še tisto, kar so, utrujeni po večkratnih mandatih ali naveličani od izpolnjenosti svojih lastnih interesov, še sposobni spraviti skupaj. Človek se res vpraša, kaj žene človeka v takšno vedenje!'/
- Ali resnična skrb za dobro občanov? Nemogoče
- po vseh dvomljivih in dvoličnih potezah z.a proračunsko in materialno korist ozke interesne skupine.
- Ali strah pred nepravilnostmi, ki hi jih utegnila zagrešiti občinska uprava na čelu z. županjo? Nemogoče, saj je tisto, kar vidimo, bolj prikrivanje lastnih »taktičnih in koalicijskih napak«, če že ne proti in nezakonitih ravnanj (kijih ni uspel ah pa utegnil ovreči, ko smo jih obelodanili v pismih bralcev v predzadnji številki Novic iz. Moravske doline in še jih je »na lagerju«).
- Lastna politična (po ali predvolilna) ambicioznost? Nemogoče, saj je bila vendarle z. odločno večino glasov prav spodobno »nagrajena« s porazom in ji tudi ni prostora med demokratičnimi prizadevanji z.a resnično korist kraja.
Kaj torej je v ospredju in ozadju tega brezobzirnega politikantskega »showa« ? Beseda, ki hi bila tule na mestu, mi kar noče izpod peresajnasprotno kol gredo z. lahkoto na papir laži in podtikanja scenaristoma vrstic, v rubriki Pa brez. zamere ali t.i. »rokicah« na zadnjih straneh našega, sicer vse. boljšega in kvalitetnega, loktdnegu časopisa) Iz.rec.ite jo torej vi svetniki, ki poznate to »Zgodbo o uspehu« zadnjih nekaj let, vi strokovni delavci občinske uprave, ki zaradi arogance in gnjuvuž.e ne morete v miru opravljali svojega strokovnega dela in vi, dragi volivci, ki s svojo modro presojo znate ločiti zrno od plevela, »blef« od poštenega prizadevanja!!!
In če ne veste o čem in kom govorim, hi se morali oglasiti na Občini, ali v Kulturnem hramu, ali oh trasi kakšne »pohabljene« ali pozabljene investicije, ali na kakšnem drugem »športnem« prizorišču. Znali hi vam povedati vsi. od kraja. In še kdo.
Županja, občinski svetnik in drugi člani in simpatiz.erji NSi, tudi s podporo vodstev NSi in
Koalicije Slovenija, želimo delati pošteno, trunspurentno, čimbolj uravnoteženo za vsa področja življenja in dela nas občanov. In v mejah mogočega (glede, na zatečeno stanje in perspektive razvoja družbe v celoti). In ne želimo le, kar naprej brskali po arhivih z.a starimi papirji in zapisniki, v katerih se morda skriva še kakšna kost z.a glodanje, ali kakšna »pasja bombica« komu za pod noge, in prenašati neresnična podtikanja in spolikanja. Ne želimo ohranjati ali celo ustvarjali nesorazmerno privilegiranega položaja nekaterih skupin in posameznikov ali področij družbenega življenja, na račun drugih in ne igrati po dvojnih merilih, ali celo zavajati javnost in vas s polresnicami, izogibanjem in neuresničljivimi obljubami.
Prepričan sem, daje. izrečena kritika na mestu in daje zanjo že zadnji čas sicer pa ljudski pregovor pravi: Kdor ne prenese kritike, je izgubljen! Neka preprosta ž.ena - naša občanka- je ne dolgo tega dejala: »Lahko smo srečni in ponosni, da imamo takšno žapunjo!« In ni edina. Ne doma ne. v sosedstvu. In tisočletni zlati rek Svetega pisma pravi: » Prerok ni brez. časti, razen v domačem kraju in na svojem domu!« Tudi člani NSi smo ponosni na našo županjo in jo neomajno podpiram/), ne zalo ker je »naša«, ampak predvsem zato ker je v resnici: VAŠA!
ALOJZIJ ŠTEFAN, predsednik OO NSi Moravče
Odgovor uprave Občine Moravče na obtožbe
Delavke in delavci občinske uprave ne moremo v nedogled le tiho požirati kritik, ki jih na Občinskem svetu, v občinskem glasilu, tudi v gostilnah in drugje sami ali njihovi pomagati širijo nekateri člani političnih strank oziroma svetniki Občinskega sveta Občine Moravče. Nekatere politične stranke, ki so zastopane v Občinskem svetu Občine Moravče, z.elo kritično ocenjujejo delo občin ike uprave, in ji pripi ■ ujejo moč odločilno vplivati na občinski proračun, kar seveda ne drži. Če bi to držalo, bi med drugim že v samem začetku delovanja Občine Moravče za več let v naprej potrdili predlog rekonstrukcij oz, novogradenj lokalnih cest in občinskih javnih poli. Kakorkoli je ž.e bilo, vsako leto je bil in je Občinski svet tisti, ki sprejme predlog proračuna za tekoče proračunsko leto, kot tudi vse predlagane podražitve komunalnih storitev in podobnih neljubih predpisov.
Seveda je najenostavneje, brez. prikazane finančne konstrukcije, na papir natresli kup in veslu ij, ki bi bile potrebne, če bi posamezni svetnik, oziroma \ odja politične stranke želel ugajali čim večjemu krogu občanov v borbi z.a župansko ali svetniško mesto v novem mandatu. Vzamešnekaj cest, nekaj najbolj udarnih vodovodov, potrkaš na zavesi o zdravi pitni vodi, o potrebnem dokončanju ž.e zacelili investicij in vse le cvetke, ki pa nimajo trdne opore, bodisi v podpori ostalih članov Občinskega sveta, bodisi v pridobljenih upravnih dovoljenjih ter jih ponudiš občanom v predvolilnem času. Največkrat se kritika prične, ko si v svojem kraju poasjaltirul vse ptiti, ne glede na vsa pridobljena dovoljenju ali omejena sredstva v proračunu občine. Breme odgovornosti, je bilo naloženo občinski upravi, svetnik se je elegantno umaknil.
Ker seveda ta zgodba ne more trajali dolgo, je treba po njegovem najti krivcu v občinski upravi. Ne. zanima jih včasih z.elo težko pridobivanje raznih soglasij občanov (sajjim uprava nima kaj ponudili v zameno za podpis), upravnih in drugih dovoljenj...
Nikoli v občinski upravi nismo trdili, da ne delamo tudi napak, da pa je morda pri našem delu tudi kdaj mera šikaniranja s strani nekaterih, ki prinaša slabo voljo v delo občinske uprave, prepolna. Občinska uprava ni in ne more bili nikoli kriva za odločitve, ki so bile sprejete na politični osnovi
V občinski upravi hi si s strani vodij nekaterih političnih strank in hkrati nekaterih članov Občinskega sveta želeli konstruktivnega sodelovanja, ne pa stalno pripisovanje napak, za katere občinska uprava ni odgovorna ali kriva, niti jih oh pregledu gradiva ne najde Nadzorni odbor ali celo sumi svetniki, ki pa lega poleni seveda ne razglašajo javno, kol preje sumov in mnogokrat neargumenliranih trditev. Nekateri oddelki Občine so morali Ž.e večkrat preti/ožili na vpogled dokumentacijo o zadevah, ki so jili posamezni svetniki ali Občinski svet že. obravnavali in potrdili in so bili z. njimi takrat še kako dobro seznanjeni. Ce posamezni svetnik želi pomagati skupini občanov pri uveljavljanju njihovih interesov, mora pred dano obljubo preveriti dejanske možnosti. V vseh letih delovanju Občine Moruvče pa bi luhko na prste obeh rok prešteli tiste, ki so si ogledali dodatno, mnogokrat obširno gradivo, s pomočjo katerega bi se lahko bolj strokovno odločali v prid vseh občanov. Naša reakcija ni, takt) kot članki nekaterih političnih strank, namenjena predvolilni tekmi. Želimo si le, da bi se delo v Občini Moruvče Stopnjevalo na bolje, ob korektnem in tvornem sodelovanju članov Občinskega sveta, kije glavni organ odločanja v občini, kot rudi poudarjajo nekateri svetniki. Vsi moramo spoznali, da bomo le s skupnim Sodelovanjem tako organov občine, kot tudi občanov, popeljali občino meti lokalne skupnosti, kjer živijo zadovoljni občani. Vsi pa se moramo zavedati, du bo pot, glede na majhnost in neopremljenost občine z. objekti komunalne infrastrukture, še dolga in naporna. Občinska uprava pričakuje z.a svoje tlelo več dobronamernih predlogov, ki bodo pripomogli k uresničevanju poslanstva lokalne skupnosti, kije bilo začnimo z. Zakonom o lokalni samoupravi. Občinska uprava naše Občine ni in ne sme delovati politično, ne glede nu to, kdo bo župan, želimo si le strokovno delali v dobrobit občanov, čeprav je včasih z.elo težko glede na nedorečenost zakonodaje in majhno število zaposlenih v upravi (č>). Nekateri svetniki besedi »strokovni delavci« izgovarjajo s prezirom in omiiluvužujoče. Če bi bilo lt> res, ne bi bili delavci vključeni v delovne skupine združenja, oziroma skupnosti slovenskih občin, ki so strokovni sogovornik ministrstvom v zvezi s problemi na različnih področjih delovanja občin: ne bi bili člani različnih projektnih svetov: nosilci projektov za več občin itd. Občinska uprava se bo tudi. v bodoče trudila, tla bodo storitve za naše občane kakovostno Jn pravočasno rešene v okvirih, kijih dovoljuje naša zakonodaja.
Občinska uprava Občine Moravče
22
Novice iz
2) 3)
Na podlagi sklepa 26. seje Občinskega sveta Občine Moravče z dne 17. marca 2002 objavljamo RAZPIS
za zbiranje ponudb za izvedbo gostinsko-zabavnega dela na občinski prireditvi ob dnevu državnosti. 1)   Kraj in datum izvedbe: prireditveni prostor pri Gasilskem domu v Moravčah, 24. junija 2002, od 22. do 2.ure.
Glasbo zagotovi Občina Moravče. Ponudnik mora izpolnjevati naslednje pogoje:
- dovoljenje za opravljanje gostinskih storitev,
- zagotovitev hrane in pijače za udeležence zabavnega dela in osebja za strežbo,
- zagotovitev pogojev za izvedbo prireditve (prijava prireditve, oprema in najem prireditvenega prostora),
- zagotovitev ustrezne redarske službe,
- ponudnik mora imeti status društva s sedežem v Občini Moravče.
Zaželena so društva, ki že imajo tovrstne izkušnje. Rok za oddajo prijav z dokazilom o registraciji društva in dovoljenjem za opravljanje tovrstne dejavnosti društva oziroma podizvajalca je do vključno ponedeljka 20. maja 2002, do 12. ure. Ponudniki bodo o izbiri izvajalca obveščeni pisno do 5. junija 2002.
Prijave je potrebno poslati na Občino Moravče, Trg svobode 4. Morebitne dodatne informacije lahko dobite pri vodji KD Milanu Kokalju, po telefonu 041 / 782-789.
Uprava Občine Moravče
4) 5)
6)
7)
V nadzvezttni svet tvoj duh je splavili,
nemirne remije v mirni raj.' Iz sol:, liolitte v dom veselju, iz lerne    v večne luči raj!
ZAHVALA
V 42.letu starosti je omagalo srec našega dragega moža, očija, sina. brala, širita in žela
ROMANA VESELA
Iz Cesnjic pri Moravčah
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom,
prijateljem in znancem za izrečena ustna In pisna sožalja, cvetje, sveče,
svelc maše in denarno pomoč. Hvala vuščanom Češnjic. PIKI Moravče in vsem ostalim gasilskim drušlvom, g.Štefanu. g.Jurehi. pevcem in g. Branem. Toplo se zahvaljujemo gospodu župniku Viktorju Primožiču, dr. Dežmanu in njegovemu osebju, Majinim sošolcem, učiteljem in ga. ravnateljici OŠ Jurija Vege. Komaninim sošolcem in profesorjem Ccnlra srednjih šol Domžale, njenim sošolcem iz osnovne šole ter sodelavkam in sodelavcem LIP Radomlje in Univerzale Domžale. Hvala vsem, ki sle ga skupaj z nami pospremili na njegovo zadnjo pot
žena Cirila s hčerkama Romano in M a jo
/,j ttibu tnttiln i? pm-ninti. misrl milf ju h<> nipnlnilo.
V SPOMIN
dragemu možu. očetu, staremu očetu, bratu in stricu
NANDETU MAJDIČU
iz Moravč
Ne moremo verjeli, da mineva že pelo leto, odkar le več ni. Hvala vsem. ki poslojite oh njegovem grobu, mu prižigate sveče Icr se ga spominjale.
Vsi njegovi
PA BREZ ZAMERI
Se županja tako je odločila, da v poročanju bo red naredila. Po novem iz občinskih sej, poroča Vozel nam Aleš.
Postala županja naša je profesionalka.
Prebrali smo že vse časopise,
a tega nikjer ne piše.
Kaj za vraga le ji brani,
da tega občanom ne obelodani?
Bojda nam šlogarca je napovedovala, da v Moravčah bo županja kraljevala. Se mar ciganka je zmotila, saj za njenim krilom mož se skriva?!
Dimnikar ometa dimnike, za seboj vse črno pusti in na žalost, dimnike še bolj zamaši.
Država Slovenija je pa res zahtevna, komaj smo se davčnih napovedi znebili že so nam popis naprtil Statistika je pa strašno radovedna, saj vedeti hoče celo, kdo je glavni pri hiši. So pa res naivni!!
Kol poroča anoninika pa še čas ometa prav domiselno si izbori. Kar na veliko soboto, ko hiša vsa se v praznični obleki Z družino veseli, ob uri petnajsti na hišna vrata trka.
MALI OGLASI
CD-player Sony CDP-XE700, brezhiben, kot nov, ugodno
prodam, tel.: 723-11-11, Marko. Tiskalnik Lexmark Z 23 e-VSB, nov, nerabljen, prodam
za 9000 SIT. Inf. po tel. 041-639-186.
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša žena. mama. babica,  prababica in sestra
MARIJA SMREKAR
iz Zgornje Javoršicc
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena pisna in uslna sožalja. podarjeno cvetje in sveče, dar za maše in spremstvo na zadnji poli. Hvala gospodu Vinku Čampi za lepo opravljen obred, hvala pevcem za ubrano pelje. Posebna hvala pa vsem sosedom iz Spodnje .lavoršice za sodelovanje pri poslovilnem obredu.
Vsi njeni
Odšlo si tja kjer m trpljenja, nam pa je ostala bolečina in liha solza večnega spomina. Dobrota tvojega sna nikdar ne bo /lozabljena!
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage mame. stare mame. sestre, lašče in lete
FRANČIŠKE MAROLT
roj. STRAŽIŠAR
sc iskreno zahvaljujemo vsem pevskim zborom, ki so mami zapeli v slovo, le posebej pa se zahvaljujemo mešanemu pevskemu zboru DU in predsednici zbora za ganljiv govor. Iskrena hvala tudi gospodu župniku. Juretu, vaščanom Soteske, Drušlvu upokojencev, prijateljem in vsem ostalim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti Hvala vsem. ki sle jo imeli radi. sle z njo prepevali in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Moravske doline
23
odite prvi!
NISSAN ALMERA SEDAN
Predstavljamo vam nov model Nlssanove Almere, zato smo pripravili posebna presenečenje za prve kupce Almere Sedan. Obiščite nas v našem salonu z vozili Nissan v Moravčah. Vabljeni.
Pooblaščen trgovec:
Nissan servis Krulc, cesta heroja e.
1251 Moravče, telefon: (01) 723 12 00, telefaks: (01) 723 10 84 www.nissan-krulc.com
NISSAN J
Načrtujemo in izboljšujemo. Že več kot 80 let.
mz
Marko Zalokar s.p. Partizanska 9 1251 Moravče GSM:041 523 000
Cenjene stranke obveščam, da imam v Moravčah na Trgu svobode 15, to je na dvorišču gostilne Jurka, odprt lokal optike za korekcijska in sončna očala. Korekcijska očala se lahko naročijo tudi z receptom.
Po predhodnem naročilu vam naše storitve nudimo tudi na domu.
V lokalu izdelujemo ključe.
DELAVNI ČAS:
PETEK od 15. do 19.30 ure
SOBOTA od 8. do 13.ure
Poleg rednih mesenih akcij v trgovini s prehrambenimi izdelki, vam v prvem nadstropju tekstilne trgovine v Krašcah nudimo :
• moško perilo
• žensko perilo
• otroško perilo
• šolske potrebšine
• obutev in nogavice
• posodo in kuhinjski pribor
• ure, filme, video in avdio kasete
• igrače
po ugodnih cenah.
Novo v tekstilnem oddelku:
Velika izbera moških, ženskih in otroških poletnih čevljev Kopitarne Sevnica.
Poleg tega vam nudimo v prvem nadstropju tekstilnega oddelka še 3 % gotovinski popust za nakupe nad 3000,00 SIT.
Občanom, občankam in bratcem Novic iz Moravske doline iskreno čestitamo ob dnevu upora in prazniku deta.
^^1       PLANINO «#
Planine Jože s.p.
Vrhpoljc 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509
VULKANIZERSTVO
prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum
Nudimo kompletno usluge na vseh tipih vozil. Za čas popravila nudimo nadomestno vozilo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice.
Odkup in prodaja celih in poškodovanih vozil.
S/j Ü Vi)
P I R C
Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče