ZAKAJ TAKO?
Lama je morala poginiti
Redko se zgodi, da lama, ta južnoameriška žival, povrže v ujetništvu. Zato so se v žival-skem vrtu močno veselili, ko so opazili, da je samica breja. A veseljeje bilo hkrati tudi obar-vano s skrbjo, saj niso imeU primernega pro-stora, kamor bi čezzimo spravili žival, da bi na toplem pričakala svoj dan. Januarje bil sicer nadpovprečno topel, a ne dovolj, da bizavaro-val mladička, ki je prijokal na dan, a kmalu tudi utihnil.
Ne vemo natanko, zakaj se je to pripetilo, vendar pa si lahko mislimo, da je smrti kriv mraz in morda celo naš odnos do živalskega vrta. V teh dneh je nudil dokaj žalostno sliko, ko je bil ves v blatu, saj nima urejene ne kanalizacije ne poti, da ne govorimo o prezi-movališču, kamor bi lahko spravili občutljive živali. Spodoben je edino slonjak in prav tja so letos dobesedno natlačili zbeu, watsu govedo, žerjave, štorklje in noje in to na račun obeh slonov, ki so ju morali privezati za noge, da bi druge živali imele mir.
Ne, tu niso krivi delavci živalskega vrta, marveč so krive razmere. To je edini živalski vrt, ki ga premoremo v Sloveniji in čas bi bil, da ga uredimo tako, da bo nam vponos in ne v sramoto. Prepričana sem, da bi bili ljudje pri-pravljeni prispevati za njegovo ureditev - saj smo na ta način že marsikaj uredili - če bi le
nekdo dal resno pobudo. Če so v Beogradu lahko zbirali denar za nakup žirafe, zakaj ne bi pri nas mogli zbirati za vrt, ki je tako priljub-Ijena točka, ne le za naše malčke, ampak tudi za odrasle ? Potem nam bi bilo laže pri srcu, saj mladički ne bi več ginili in velike mačke ne bi več »norele« zaradi utesnjenosti.                  a. a.