153. štev. .V Ljubljani, četrtek 26. junija 1919. II. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto ... K 84— Pol leta . . . „ 42 — Četrt leta ... „21 — za mesec. . . „ 7— *a inozemstvo: za celo leto naprej K95— 2a Pol leta „ „ 50— 24 Četrt leta „ „ 26*— 2* mesec „ » 9— Na pismene naročbe brei pošlljatve denarja se ne moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino a»*~- po naki.znicl. 'tm Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 45 mm širok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust. Uredništvo je na Starem trgu štev. 19., Telefon r_?T* — Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. — Telefon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. posamezna številka velja 40 vinarjev. Vprašanjem glede Inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frunkirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Vidov dan. Na Vidov dan leta 1389. se je začela odločilna bitka med Srbi in Turki na Kosovem polju. Srbsko vojsko je vodil sam car Lazar. Turki so bili v premoči in so končno premagali Srbe. Car Lazar je bil ujet in obglavljen, Kosovo polje zasužnjeno, svoboda Srbov zapečatena za dolga stoletja. 6 OJ tedaj je minulo dolgih 539 let. Junaški srbski narod je praznoval v sužnosti spomin na kosovsko tragedijo, praznoval smrt junakov na Kosovem polju in se zaklinjal, da maščuje kri, - prelito za osvobojenje srbskega raroda. Ko je bila srbska omovina deloma osvobojena, je srb-SKl narod praznoval z vedno večjo sl0vesnostjo Vidov dan, ki je bil obenem tudi dan priprave za osvoboditev celokupnega jugoslovanskega naroda izpod tujega jarma. Do sedaj je slavil srbski narod vedr;o sam Vidov dan v prepričanju, da bo iz krvi padlih junakov vzrastla nova velika svoboda, novo veliko življenje. Zadnjikrat ga je s’avil leta 1914, ko je sredi slavja počil na sarajevski ulici prvi strel kot znamenje, da je prišel veliki Čas maščevanja in pravice. Skozi štiri leta je živel nato srbski narod življenje preganjanca in izgnanca. Prehodil je v groznih mukah vse postaje krvavega križevega pota. Srbska vojska je morala zapustiti domača tla. Na stotisoče hrabrih Srbov je umrlo na begu pred ktvo-, ločnim sovražnikom Tisoči in tisoči srbskih žena in otrok so bili izročeni žalostni usodi. Svet je obupoval nad Srbi, toda srbski beli orel ni obupal nad svojo opustošeno domovino. Dvignil se je ponosno ob Vardarju in Prinesel domovini svobodo. Kosovo Poije je maščevano za vedno. In še ye^l Uničeni so stoktii sovražniki jugoslovanskega naroda, ki letos prvič Vidov^Vlni PraznuJe skupno veliki °v dan. laht, ie ta Praznik osvete, in ia L ga Praznovab z največjim sinjem, ako bi bilo naše ujedinjenje popolno. Praznovali ga^ bomo z razdeljenim srcem in to je hudo. Naš pravi, veliki Vidov dan še m prišel. Dokler niso združeni vsi naši bratje z nami, tako dolgo bo za nas Vidov dan še vedno dan spomina na zasužnjene brate pod italijanskim jarmom. Vidov dan bo za nas Slovence In ves naš jugoslovanski narod den priprave za osvoboditev naših zapadnih bratov. Dokler ne bo za nas Vidov dan tudi dan vstajenja in ujedlnjenja, tako dolgo bomo klicali po osveti. Prepričani smo, da je moč našega naroda silnejša nego italijanski imperija-lizem, ki se že krha ob ostrini odločne volje celokupnega naroda. Z mirovno konferenco ne računamo, kakor ni računal srbski narod z naklepi bivše habsburške monarhije 1 Ko bomo letos prvikrat praznovali v svobodni državi Vidov dan, spomnimo se, da smo eno in isto z brati Srbi, ki se niso bali še nedavno mogočne, sedaj po njih uničene av-stro-ogrske države, ampak so delali odločno in smotrno, da maščujejo grobove na Kosovem polju. Vstali so junaki iz gobov na Kosovem polju, junaki, ki bodo z mečem prinesli svobodo našemu celokupnemu narodu. Letošnji Vidov dan — prvi v svobodni Jugoslaviji — je torej praznik svobode in priprave na osveto! Okupacija črte Beljak-Sv. Vid. tem naslovom prinaša „La z dne 17. junija zemljepisno Pod Tribuna* skico, na kateri je debelo zarisana ta-kozvana transalpinska železnica. Spodaj pa razpravlja sledeče: V kratkem članku, ki je pojasnjeval brzojavko iz Sv. Vida o važnem prodiranju naših čet na črti Beljak-Sv. Vid, smo prodočili veliko pomembnost tega podjetja z gospodarskega in vojaškega vidika. Naše prodiranje hoče prepre- čiti Jugoslovanom posest važne železniške proge, ki spaja Dunaj s Štajersko, Koroško in Kranjsko in služi trgovskemu tranzitu zaledja s Trstom. Da pa bo imela ta akcija popolen uspeh ter zavarovala Trst in druge jadranske luke v njih trgovski funkciji z bivšimi avstro-ogrskimi deželami, se mora cela transalpinska proga podvreči strogi kontroli. Od italijanskih vojakov zapečeta akcija mora dovesti do odstranitve vseh zaprek, ki bi jih stavili Jugoslovani na pot ekonomski ekspanzivriosti Trsta. Ne zadostuje na.m, če posedujemo Trbiž in Beljak, naše čete naj nadzirajo tudi železniško središče Jesenice, ob izhodu iz karavanškega predora in ob hribovju, ki jasno loči nemško Koroško od Kranjske izročene Jugoslaviji. Razen tega so Jesenice prvovrsten obrtniški centrum, kjer se nahajajo plavži in tovarne ^Industrijske družbe", ki ima tudi v Škednju pri Trstu svoje plavže. Trst je bil pred vojno spojen po treh železniškh progah z ozadjem. Glavna proga južne železnice teče mimo Ljubljane, Celja, Maribora, Gradca, Brucka, (od Postojne do Celja teče po jugoslovanskih tleh!) do Dunaja in na tej progi je danes kontrola otežkočena. Po sklepu miru pa se bo moral urediti tranzit blaga v Trst ali Ven potom dogovorov. Druga proga, ki je velikega pomena za Trst, je transalpinska ob kateri se je zaprlčela naša vojaška akcija. Ta pioga je tržaški luki neob-hodr.o potrebna in za to ne smemo dopustiti, da bi Jugoslavija imela kakršenkoli vpliv na njo. Mi moramo razpolagati z njo v vseh deželah, koder teče in ki težijo proti Trstu in Jadranu. Tretja je pontebska proga, ki je pa večje važnosti za Benetke nego Trst. Ta ne spada k današnjemu vprašanju, kajti tja do Trbiža teče po ozemlju, ki ga mi nadziramo. končujemo. Menimo, da bo ta vojaška akcija, zapričeta na široki podlagi, dosledna ter da meri na osvo boditev tržaške luke od vsega, kar bi utegnilo ovirati njen procvit. P. P. Tako laški list. Mi smo opozarjali že pred meseci na veliki pomen Jesenic, Celovca, in Trbiža ter Beljaka. Ker se žal ni o pravem času to uvaževalo, raste Italijanom apetit, a mi ne smemo odnehati: ves slovenski del Koroške — torej tudi cela Ziljska dolina z Beljakom in Trbižem in do Pre-dila in Pontebe mora pripasti Jugoslaviji. To zahtevamo, ker tam stanuje naš narod, in ker je to velevažna naša narodno gospodarska potreba. Italijani si naj grade železnico, ki jih naj spaja z Nemško Avstrijo drugod, in ne po slovenskih tleh. — Laži italijanskega Trsta, ne bodo krepili z ropom slovenskih pokrajin in z železnicami, ki so po vsen božjih in človeških pravicah naše. Trst ima prihodnost le, če bo jugoslovanski, sicer postane zapuščena luka. Tu ne pomaga nobena zvijača, nobeno nasilje In tudi ne rop slovenskih pokrajin. Slovenci pa ne držimo rok križem, ko gre za naš življenski pogoj, za naša gospodarska pluča, za naše' morje, za naš Trst in za našo solnčno Gorico. V zgoraj navedem članku nam Italijani sami povedo, kaj je treba storiti. Torej! FR. ZELENIK. Carina in živinoreja. Neverjetno je, kako malo zanimanja vlada celo v kiogih inteligence za gospodarska vprašanja, posebno pa za trgovsko-politična. Vprašanje valute in vojnih posojil je res zbudilo mnogo prerekanja in se je porabilo mnogo črnila, ker po teh se je čutil vsak prizadet, vsak je videl razločno, kako bo šlo iz njegovega žepa. V posebnem strahu so podpisovale! vojnih posojil stare gnjile Avstrije, ki jih je vabila z visokimi obrestmi. Vsi taki špekulantje so se vrezali, ker polomija bo velika. Neumljivo je, da so bili ljudje tako kratkovidni in niso čutili pogina države, katero je držala skupaj le nasilnost in laž. Naša mlada VLADIMIR LEVSTIK. 115 nadaljevanje. Višnjeva repatica. stavil Križaju viden mejnik suS ratl P°' kakor bi triumfiral nad hudim sovražnikom*5 Pod jarmi]en po volji gospe Annptte, si je govoričil o sreči, ki ga čaka, m se bodril za »odločilni boi« Popoldne za popoldnevom mu je spet minevalo v družbi Vide in njene matere; skrivnost v trojem je ustvarjala toplo, nežno ozračje, tem bolj, ker si je k?ak nal&gal zdržljivost v besedah in pogledih, »do-er se vreme ne zjasni«. Gospa Pohlinova je hodila • > kakor našopirjena koklja ter govorila mnogo !.n P°membno, kako si človek praktično uredi živ-letlje. Včasih ju je pustila za hipec sama; takrat .? S.e spogledala z rosnimi očmi, šepnila si par po-'dnih besedi, namišljenih od zadnjega svidenja, in uPlent se je sklonil ter poljubil dekletu roko. V P°sebno jasnih trenotjih je slišal v sebi velevanje *8ti, da se mora čutiti srečnega; in kadar je zbiral ie ^Um’ objel predmet svojega hrepenenja, pa J nenadoma vstopila mati z vsegavednim smehljajem a obrazu — in to se je zgodilo vsakikrat — je Pomislil sramežljivo: ra, vse ženske so zvodnice, prebrisane, okrutno če L”aj?Ce-.Po žliCicah ti merijo blaženost, in gorje, 1 s> privoščil le kapljico na lastno pest. . . Nu, hvala Bogu, da je tako; kdo ve, česa bi bil človek | zmožen v svoji grehoti!« XVI. Vsak dan se je zdelo, da so dosegli grofovi uspehi med našim veljaštvom naj višjo mejo, in vsak dan iznova je pokazal, da take meje ni. Vrhnja plast mestne družbe se je bila izprememla v Drezizrazno testo ki je vzhajalo neprestano ter dvigalo tujca na svoji gnetljivi površini. Vlada sama, vsegamogočna deželna vlada, je podlegala temu procesu, ki je napredoval skoraj brez odpora; to pravim, ker je veljalo za dober ton, prezirati opozicijo in rovarjenje »neodgovornih elementov«. Gospodje svčtniki, vladni, dvorni, tajni in cesarski, so bili že zdavnaj vrgli vajeti javnega življenja iz rok ter se pridružili na-depolnejšemu plesu okrog malika. Poizkusi ekscelence predsednika in redke peščice njegovih zvestih, da bi ubrali srednjo pot ter rešili vsaj nTrvico bivšega ugleda, so se izjalavijali ob pomilovalnem zmrdavanju vseh. Kar se tiče pokorščine do svetne oblasti, smo jadrali tisti čas v očitno anarhijo; navadni pisarji so si podkladali ministrske ukaze pod sedala in lenarili na njih, kakor bi šlo za učiteljske doklade. Zdelo se je, da naravni razvoj izločuje našo deželo iz državne celote in jo pretvarja v samodržno kraljevino visokega gosta, čigar vpliv je nadomeščal propadajočo avtoriteto in spajal do malega Vse plasti prebivalstva v radovoljni pokorščini in podložniškem soglasju. »On je zdaj pravi gospodar,« je zdihoval deželni predsednik neredko v zaupni družbi. »Ne bom se čudil, ako začno razglašati sodbe v imenu grofa Kunnigsbrucha; tik tam smo že . . . Ja, ja, meine Herren, minister bi me spodil, ako bi vedel, kako pasem njegove ovcel Sama sreča, da smo tako daleč od Dunaja: mi ne vemo, kaj počenjajo tam, in oni tam gori se ne brigajo, kako živimo pri nas . . .« Vse to pa vendar ni oviralo starega gospoda, da ne bi bil izkazoval grofu sleherne pozornosti in ga nosil na rokah, kolikor je le mogel priti do njega. Hotel si je zagotoviti njegovo priprošnjo za jako verjetni slučaj, da napoči prejalislej dan obračuna o zavoženem gospodarstvu, hkrati pa ostati v stiku z razvojem stvari, da bi ujel svojo ribico v kalni vodi. Rok volitev se je bližal ob splošni nedelavnosti strank; vsi vplivni ljudje, ne glede na razliko mišljenja, so tekmovali v hvaležnejšem poslu, in vladi se je nudila krasna prilika, izkazati svojo sposobnost ter obrniti kurz naše politike »po smislu višjih in-tencij«. Dočim je rajala smetana prvaštva na veselicah in večerjah v grofovo zabavo, se je vršiL v kazini sestanek za sestankom; preizkušeni stebri tukajšnje nemškutarije so se shajali in posvetovali dolgo v noč ter kovali naklepe, med katerimi je bil Še najmanjši ta, kako bi »vrnili« naši beli prestolnici njen »čisto nemški« značaj in ji dali nemškega poslanca v državnem zboru. In kadar ni bil ekscelenca pri teh razgovorih navzoč, je poslal vsaj zaupnega človeka, da mu je poročal. (Dalje.) država je nastala iz proste volje Jugoslovanov in kot taka bo ostala, bo uspevala. Njej lahko posvetimo vse zaupanje! Izguba pri denarju in vojnih posojilih je precej vidna, zato se vse razburja. Če pa je izdatek ali izguba bolj zakrita, tedaj pa ostane vse mirno, celo oni, ki vedno vpijejo o praznem želodcu. Pred nekaj časom so prinesli časopisi kratko vest, da se 10. aprila sestane konferenca trg. zbornic v Beogradu, da razpravlja vprašanje carinske tarife. Ta konferenca je bita preložena. Pozneje se je vpeljala pri nas carinska tarifa prejšnje kraljevine Srbije. Tem vestem niso posvetili naši listj niti ene nadaljne vrstice, čeravno je vprašanje carinske tarife jako važno. Vsled carine smo plačevali madžarskim magnatom in či-futom na leto nad 180 milijonov več za vsakdanji kruh, samo naš zajutrk je stal nad 70 milijonov več. To so bili naravnost ogromni davki, če pomislimo, da je dobila Avstrija na realnih davkih 175 milijonov in na osebni dohoda-rini okoli 210 milijonov kron. Ne bom v tem članku govoril o ✓pomenu in vplivu carine na gospodarstvo in trgovino v splošnem, pokazati hočem le vpliv carine na živinorejo, ker je to jako važna panoga našega narodnega gospodarstva. Carinsko tarifo, ki je stopila v veljavo v bivši Avstriji leta 1906 je sklenil še parlament privilegirancev pod vplivom ogrskih magnatov. Ta parlament pač ni gledal na koristi milijonov avstrijskega prebivalstva, poznal je le koristi ogrskih magnatov, avstrijskih veleindustrijcev, posebno pa Habsburžanov, ki so bili naj večji krvosesi. Gospodje so bili med seboj in so prikimali k vsemu, kar jim je narekoval Kestranek, vitez Hohen-blum in pa Madžari. Ta parlament, ki se je moral umakniti ljudskemu, je hotel zapustiti grofovskim veleposestnikom, madžarskim magnatom in pa židovskim industrijcem lep spomin. Carina na krmila je vplivala jako neugodno na živinorejo, saj je znatno podražila razna krmila in s tem otež-kočila položaj naših poljedelcev in živinorejcev. Pred letom 1906 ie znašala carina na ječmen K 1’50 (0 50) (številke v oklepaju povejo carino na blago iz Srbije) pa se je zvišala na K 4— (2 80), carina na oves od K l 50 (1-20) na K 6 — (4 80), carina na koruzo od K 1*— (0 50) na K 4 — (280), carina na moko za krmo od K 7 50 na K 15 — in za melaso na K 15 —. Povišek je bil tedaj znaten in sledil mu je seveda tudi znaten povišek cen. Znašal je od najmanj 11-37 o/o na največ 2378 %» tedaj povprečno 1847 «/o Številke govore jasno, tedaj ni potrebno izgubljati mnogo besed. Navedem tu povprečne cene v letih: Leto oves ječmen koruza 1900 580 8'40 6-30 1901 738 8 69 577 1902 7 39 8 30 5 94 1903 9-27 8 07 6 66 1904 675 869 6-77 1905 735 902 822 povprečno 7-32 8 53 661 1906 8 26 8 64 7 16 1907 8 46 9 42 6 93 1908 8 60 9 62 915 1909 9-19 9-83 811 1910 8 19 9 02 6 59 1911 9 87 1031 8 06 1912 11-— 10 67 964 povprečno 906 9 50 7 95 Povišek od povprečnih cen let 1900—1905 na povprečne cene let 1906—1912 v o/0 23 78 11 37 20 27 Navedene cene veljajo za 50 kg, Budimpešta. Tu slede cene raznih krmil na dunajski borzi. Tudi te cene stavimo za 50 kg radi lažje preglednosti. 1906 1912 Ječmen 7 20-7.60 10-30—10-60 koruza 6-80—7-— 9 35— 9 65 oves 8 95-925 11 50—11 75 otrobi pš.505-5 10 850-8 60 otrobi rž. 5 20-5 30 8 60— 8 70 slad 5 70-5 90 8'-------825 suhi pivni odpadki 570-5 85 7-50— 780 Res je, da se je zvišala tudi carina na živino, ali od tega povišanja ni imel nobene koristi manjši živinorejec, ker zvišale se niso samo cene krmil ampak tudi dnine in plače in ta povišek je požrl večji dobiček iz višjih cen živine, kakor je razvidno iz nižje navedenih podatkov. Videli pa bomo, da je škoda še mnogo večja, kot bi sklepali iz zgoraj navedenih cen. Pravo škodo vidimo šele, če primerjamo uvoz koruze, koje konzum je vidno rastel. Promet koruze je znašal (v milijonih stotov): leta uvoz izsoz uvoz večji za 1908 0.79 0 10 069 1909 1.03 0 01 102 1910 0 64 0 27 0 37 1911 201 004 1 97 1912 740 0 01 7 39 1913 6-56 0 01 6-55 Če pomnožimo te številke s poviškom carine, vidimo velikanski znesek, ki so ga plačali živinorejci samo-za uvoženo blago brez ozira na razliko, ki je šla v žepe madžarskih magnatov. Ti poviški so bili najbolj občutni za malega živinorejca, ker on je pač moral skoraj vse dokupiti. Poglejmo sedaj, kako so narastle cene mesa. Navedem one na Dunaju: Leta cena leta cena 1899 1900 1901 1902 1903 1904 1905 cena 1 52 162 1 52 1-51 1-53 1 58 1 62 1906 1907 1908 1909 1910 1911 1912 1 81 povprečno 154 Povišek cen mesa je znašal tedaj povprečno 23 37%. Povišala se je cena mleka za okoli 30-67%. Navidez izgleda, da je dobil živinorejec (imamo pred očmi manjšega živinorejca) precej več za svojo živino, kot poprej pred poviškom carine in tudi so av- strijski plemeniti velepoljedelci tako trdili. Iz okrožnice, ki jo je leta 1913 izdala njihova Zentralstelie, navedem to: Za mleko in tele dobi živinorejec 80 K (približno) več. za ječmen, ki je vsled carine za K 2 80 dražji, plača 14 K več, mu ostane tedaj 66 K večjega dobička iz povišanja carine. Vkljub temu, da je izračunala to plemenitaška Zentralstelie, rečem še enkrat, da je i jen račun goljufiv in so z njim obrisali le oči manjšemu kmetovalcu in živinorejcu. Niso obenem tudi povedali, da mora manjši živinorejec dražje plačati živila za sebe, kojih navadno ne pridela dovolj za lastno potrebo, niso povedali, da se je podražila znatno delavna moč delavca, tovarniški in drugi izdelki in te podražitve so požrle povišek pri živini. Koristi so imeli le plemeniti in drugi v e-leagrarci, manjši živinorejec pa je trpel škodo. Veleagrarci so pridelali dovolj krmil in živil, niso teh dokupovali, za to so imeli pač ves dobiček v svojem žepu. Okoli tl 000 teh bogataševjespravljaloogrom-ne dobičke naškodo milijonov dru gega pre bivlstva. Da je vsled višje carine na krmila trpela živinoreja, je povdavjal posebno poslanec Carli v parlamentu I. 1913; rekel je, da v trentinskem okraju na Tirolskem imajo krasne pašnike, ali kaj pomagajo, ko pa imajo živinorejci vedno manj živine, ker je skoz zimo ne morejo prerediti. Ne zadovoljujemo se pa le s trditvijo tega poslanca, vzemimo v dokaz zopet številke. Podajam številke, ki nam jih podaje štetje v letih 1900 in 1910. Pod mlado živaljo je navedena živina pod eno leto starosti (teleta, junice, junčki ali vo-lički). v 1. 1910 manj kotvi. 1900 za 1900 1910 “/o tlsočev glav tis. glav mlade živine 17996 1725 9 718 4-1 odrasle „ 7711-6 7431-9 277 6 3-5 Živine sploh 9511-2 9159 8 351-4 3 7 To pomanjkanje pa moramo toliko bolj vpoštevati, ker so prejšnje štetve kazale, da se je živinoreja dvigala povprečno 10% Vsak mora pri trditi prof. Ruchberg-u, ki je rekel: Štetje živine je dovolj jasno pokazalo, da je sedanja (t j. avstrijska) agrarna politika bankerotna. Proti njej je potem nastopil poštenjak Silva-Tarouca v gospodski zbornici. Na Nemškem sta nastopila proti visoki carini na krmila agrarna voditelja Wachhorst in dr. Keim. V stari Avstriji je tedaj propadal na korist ogrskih magnatov in avst. ijskih plemenitih veleagrar-cev majhen živinorejec. Kakšne raz mare bodo nastale v Jugoslaviji, kakšno pot bo kazalo nastopiti v naši mladi državi, to naj bi se raz pravljalo v bodočih dneh. Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za. kaj /« N. pr. narolnina za Jugoslavijo, za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij. Prusija napoveduje vojno Poljski. — Boji. Dunaj, 24. junija. (ČTU) Kakor javlja poljsko poslaništvo, je doŠla vest tiskovnega urada poljskega zunanjega urada, da so danes na Poljskem ujeli cirkularno brzojavko nemške vlade, po kateri bo nemška vlada mirovno pogodbo podpisala. Obenem bosta Hb^sing v imenu Šlezije in Poznanja, Wildt pa za vzhodno in za- I padno Prusijo vojno napovedala Poljski. Nemška vlada se bo temu oficijelno protivila, dejanski pa nudila vsako pomoč. (Ldu) Dunaj, 24. junija. (ČTU) Kakol poroča „Neue Freie Predse'1 iz Wei-marja, so prejeli zahodnopruski poslanci' nemške narodne skupščine h svoje domovine vesti, da so v zahodni Prusiji ob železnici pri Kulmn boji med Nemci in Poljaki. (Ldu) Mirovna konferenca. Podpis mirovne oogodbe t Nemčijo. „Neue Freie Presse“ javlja iz Weitnarja, da se bo mirovna pogodba podpisala najbrž v četrtek v Zrcalni dvorani versailleskega gradu. Pričakovati je, da se bo podpis izvršil na slovesen način. Ukrajina neodvisna država« Dunaj, 24. junija (ČTU) Ukrajinski tiskovni urad poroča. Usrajinska delegacija je poslala predsedniku mi' rovne korference Clemenceauju spf' menico, v kateri zahteva takojš$ priznanje Ukiajine kot neodvisne države, priznanje direktorija kot zač*5'!® najvišje oblasti na Ukrajini in to*te_ " jalno podporo Ukrajini v njeni &oi z boljševiki. _____ Politični pregled. p Samoltalijanske propovedi v reških cerkvah- Reka, 25. jun. (Izv. por.) Odslej naprej bodo v vseh reških cerkvah samoitalijanske propO- vedi. p italijanski framazoni. Iz Rima javljajo, da je bila te dni velika skupščina italijanskih framazonskih lož* Udeleženih je bilo 400 članov. Za velikega mojstra je bil izvoljen De-mizio Torigioni. Razpravljali so tudi o političnih vprašanjih. p Iz bosanske radikalne po* litike. Sarajevo, 25. iunja. (UV* por.) Dr. Dušan Jeftanovč je izstopi* iz odbora srbske radikalne strani vsled njega zelo kompromitujoče aRf8 z izvoznicami za sladkor. V to afef® je zapleten tudi njegov oče, večkratni milijonar Gligorrje Jeftanovic, kateri je obenem tudi »narodni predstavnik v Bi lgradu. j j p čehoslovaska narodna skup- gčina razpravlja o rednem državnem proračunu za leto 1919. Podrobna debata bo trajala do 28. t. m. p Čehoslovaki v ameriški vojski. Iz Prage javljajo: Odposlanec ameriških Čehoslovakov je izjavil na nekem shodu, da je v ameriško vojsko vstopilo 50.000 Čehoslovakov, od katerih jih je padlo 10 000 na francoski bojiščih za svobodo domovine. I Pot na Kalvarijo. Spominu podporučnlka Radula Novakoviča. Kdor motri in razmišlja r:ad usodo narodov in ljudstev, vidi včasih na presenetljiv način, kako se tupa-tam v usodi in življenju posameznika zrcali ves njegov narod. Danes, po tej svetovni krvavi nevihti, ko so premnoga ljudstva v najtrši preizkušnji svojega obstoja nosila težki križ usode na svojo Kalvarijo, da ostanejo poveličana iz noči groze in obupa ter strašnega trpljenja — da-nes se nam vidi ta usoda še straš-nejša in brezupnejša. S kalnimi in motnimi pogledi strmimo nazaj, z rdečim odsvitom ugaslega požara v svojih očeh. Preko razvalin in razdejanih polj, preko izumrlih domov in grobišč, nad katerimi trepeče molk, bega duh, razbolesten od misli, da so bile te razvaline nekoč mesta, trgi in vasf, te ožgane pušče cvetoča in pojoča polja, ti domovi polni živih, delavnih ljudi, ta brezkrajna grobišča, vrtovi in nasadi. Taka je danes pot preko srbske zemlje, te mučenice nad mučenicami. Kakor slepi guslar v narodni pesmi, bi moral iti danes potnik preko te zemlje, z zaprtimi očmi, tipajoč in s povešeno glavo, da bi ga ne vdušila bolest, ki puhti iz te naj-nesrečnejše zemlje. Ob prvem pogledu nanj se je videlo takoj, da je sin svojega naroda. To ostro rezano lice, ti vranje-črni lasje, vzlic mladosti prepleteni s srebrnimi nitkami, ta upognjeni rios, ta samosvoja brada in dvoje razmiš-ljenih oči, brez smehljaja — saj to je vsa fiziognomija naših dedov. In dvoje ostrih, Čuda trpkih črt krog ust — o, te črte so mi tukaj povedale vso tragedijo njegove mladosti 1, Ta tragedija je kratka, a pravtako ncaslišno strašna, kakor žaloigra celega njegovega črnogorsko srbskega ljudstva. Saj je bil sin svojega naroda, vzrasd v turškem robstvu, v neosvobojeni jugoslovanski zemiji. Ko se je v balkanski vojni jel gibati suženj in trgati turške vezi — so ujeti Turki tega mladeniča, ga obsodili na smrt ter ga potem s piistno orijentalskim cinizmom pomilostili na — 102 leti ječel In komaj je srečno pobegnil, je njegov narod zadela že druga nesreča. Habsburški imperij je samo-goltno dvignil svoj zločinski bič nad tem malim, na pol izkrvavelim ljudstvom. Ko se je mladi mož boril v vrstah branilcev svojega naroda in se iz neukega človeka povzpel s svojim nadčloveškim pogumom do častniškega čina ter nazadnje gladoval in umiral v ujetništvu od pomanjkanja in domotožja, so se razlili valovi civiliziranih barbarov preko njegove rodne zemlje, teptali, rušili, morili in skrunili ter uganjali sijajne čine svoje zavezniške kulture, ki bodo v zgodovini bodočnosti ostali neizbrisni v nesmrten spom n, sramoto in pretnjo celega človeštva. Mlademu ujetniku so umorili teto, (stariše je izgubil * rani mladosti) ter pobili \edineg* brata. Ko je zasijala svoboda srb' skemu ljudstvu in je bilo strto nemško-avstrijsko nasilstvo, se je mladi častnik vrnil iz ujetništva ter prišel na naša slovenska tla. V vseobči radosti osvobojenja iji ujedinjenja jugoslovanskih plemen pa njegova usoda »e ni bila dopolnjena, pot na Kalvarijo še ne končana. Da izpije še poslednjo kapljo, ga je zadela vest, da je nenadoma umrla v Dubrovniku njegOy sestra in tako je ostal, razun petletnega deteta te njegove sestre, sam poslednji iz familije Novakovičev. Zdaj šele se mu je nasmehni*3 sreča... Kratka je b la ta sreč* krajša od sanj, a polna obetov bodočnost, tisto čudo, vsled Česar človeku izplača živeti. Kako lePaj0' j bila ta ljubezen, ki smo gledali ns”Jnj Kmalu postane kapetan in se oz ^ je pripovedoval on, samotni in' melanholik, s svojim otroškim Pokrajinske vesti. kr Iz Trebnja. Znano je, da so notarja Tavzesa v Idriji Lahi interni rali in ga odvedli na Sardinijo. Pred dobrim letom je bil še v Trebnjem, odkar se je potem preselil v svoj rojstni kraj. Marsikomu pa ne bode znano, je notar Tavzes nosil več mesecev tudi vojaško suknjo, do katere mu je Pripomogel trebanjski sodnik, Vi-nrVCfim dobro znani J. P., ki je na-pravil ovadbo, da je notar v Trebnem “potreben, ter da se lako izhaja brez Kga. Vse občine sodnega okraja so ?a°h s nf^ Se iim pusd notaria> ker ga bas v teh časih nujno potrebujejo O pa je nesramno cvaduštvo. poverjeništvo za pravo- . ie na tega sodnika, da mu da za plačil ^fUC^ £ore^nos* zasluženo kr Iz Bele Krajine. Globoko srno se oddahnili, ko je naša sedanja v,ada res enkrat radikalno pomela vse ocvirke in pajčevine stare avstrijske birokracije. Od žalostnih jungšicarskih « ,Jn preko vseSa tihotapstva in drugih stvari bodemo šli na novo delo in novi red. Razburljivi dogodki bodo docela ponehali, ker bodo hujskači spoznal, resnost in trezno st Sta- Rela KV .?tvontve železnice je veljala tvn r,Kra]ina ptognanstvo za uradniš-7^;, JTier.e so. P°staIe ‘od tako ne-rave, da jim ni bilo najti teka. Ravno ^rnornelj potrebuje energičnih in dere?"!!1 uuradnikov, ki se jih še ni pristrič zanikrnega in proslulega av-se k birokratizma. Upajmo, da oodo razmere sedaj temeljito izpre-ni .e* Za enkrat ne bodemo posegali nazaj v prostost. Prežalostna je naša godovina. Ce bi pa bilo potrebno, bodemo to storili ne oziraje se na k°ga, ki bi hotel zvračati vso krivdo 8amo na sistem. To naj si zapomnijo ^si tisti, ki jim je bilo mar le belo-krajnskega vinčka in taroka. Naj bi vendar prenehala proslula črnomeljska „krokarija“ in če velja za druge kraje policijska ura točno in strogo, naj bode tudi v Črnomlju. Vladi pa, ki je EE.«azala najbo,JSo voljo in smisel v razumevanju narodovih teženj—čast! kr Radovljica. Tudi naša glavna zaloga tobaka je prišla do oddaje. Pričakovali smo, da bo oddana brez pretekcije in po zakonitih določbah, ker smo bili mnenja, da bo v Jugoslaviji, vziic temu, da sedi pri finančnem okrajnem ravnateljstvu še vedno avstrijski Reich, vendar le vladala večja pravičnost, kot prej v rajni Avstriji. Kakor smo bili vajeni kozlov različnih naših uradov in pisaren, **kega pa nismo pričakovali. Glavna »toga tobaka se je namreč oddala lap^u dr. Buhu, ki se niti ni izka-in n.ima za to kak pripraven lokal -______ ni v°in* invalid, med tem, ko je Bernik) cL!ubl1 J? t® na§o slovensko bezeni ni. mU 16 dala srečo in >i“-biio L i “U JC nevest°I A kaj je *o to, kar je spalo v podzavesti ssts ,kar objema? Včasih"re^i ve simbol križevega a na Kalvarijo, Za v idai slavimo kmalu Vidov dan. Vsi v dan* Radule, te vrstice! krvi • p'!aznuiemo, vsi bratje po bejni i*e u" ^de2o rožo, rožo Iju-£mh 7n.sprave zasadim na Tvoj čana 7^ ?? na kalvarijo je kon-na' ZdaJ Pnde poveličanje, -a bila prošnja invalida-reveža, ki ima na razpolago najbolje kvalificiran prostor, odbita. Seveda dr. Buh je imel v Ljubljani mogočnega protektorja, znanega bogataša, prosilec-invalid pa je dobil od razne gospode le sladke besede in obljube in je potem propadel. Tako se torej postopa! In potem se upa še kdo trditi, da bo čistila »oblastnija," ko je pa pri tej treba ravno najprej temeljitega čiščenja. Ako se bo delalo tako, se bo napravilo iz ljudi, ki so bili pod Avstrijo največji zatiranci in, ki so stavili v našo mlado državo vse svoje upe in nade, tet so dobii patrijoti, vzlic temu, da ne sede pri koritih, revolucijonarje; in kdo jih bo ustvaril? Tisti zaščitniki pravice, ki ji ob vsaki priliki prav pošteno udarijo v obraz. Ce to ne zadostuje, priobčimo ues kompromitujoči materijal, ki je v naših rokah — originalna pisma gotove gospode! Proti tej oddaji se je vložil priziv, v katerega pravično rešitev sicer nimamo vere, zato se bo gledalo, da pride zadeva v narodno predstavništvo, da bo najvišja inštanca o tem poučena, kaj se pridobi, ako se na raznih visokih mestih pusti in nastavlja razne nemčurske, avstrijske patrijote. Toliko za danes 1 Prihodnjič kaj več in v detajlih. kr Telovadno društvo Sokol v Tržiču izreka tovarnarju Petru Kozini v Tržiču najtoplejšo zahvalo za nad vse lepo popravo Sokolskega doma. Kakor vsa društva tako je tudi naše društvo v zadnji vojni materijalno precej trpelo in ker ni bilo gmotnih sredstev, da bi popravilo in preuredilo društvo samo telovadnico, priskočil je v pomoč z izdatno podporo gospod Peter Kozina, tako da ima danes Sokolski dom in nje okolica lice, ki odgovarja posestvu narodnega društva, katero ima tako vzvišene cilje kakor Sokol. — Ivan Lončar, t. č. starosta. Jože Vidmar, t. č. tajnik. kr Celovec. O tržnih cenah v zasedenem koroškem ozemlju. Že r.o-katerikrat smo povdarjali, da je dobra aprovizacija glavni pogoj srečnega postopanj v novem ozemlju. Ako bo vlada pustila v ozemlju razne pijavke, bodo te izžemale Ijndstvo in hvaležni nam bodo prav tako, kakor so bili ob novem letu Pliberčani Ljubljančanom, ki so jim z veseljem Jugoslavije prinesli dražje cene za meso, kakor so bile pod nemško vlado. Za tako izmenjavo se ljudstvo že naprej zahvaljuje. Treba je namreč priznati, da je bila na Koroškem trgovina bolj leelna nego drugod; da je ljudstvo cene bolj nadzorovalo nego drugod, in da je bila aprovizacija bolj poštena, kakor na marsikaterim kraju nagega juga, kjer so posebno po manjših mestih imeli gotovi gospodje prednostne cene in prednostno mero. V Idriji n. pr. je imel ondotni predstojnik za par let zaloge v jestvinah, ko ljudstvo niti za drugi dan ni imelo; pošiljal je celo sorodnikom v Gradeči In takratna avstrijska vlada je molčala, saj je — sama tako delala: vprašajte pl. Kalteneggerja 1 Tudi to je bilo napačno, ko so se cene za celo okrožje enako postavile in so imeli Ljubljančani svojo prednost, na deželi so pa ravno radi normiranih cen kavo, vino in druge predmete ®**J« plačevali kakor preje. 7a avti« -i? modrost je prestopila po ne-b|rokratih tudi v Jugoslavije, SLfift* -slučaj" je bil prvi neljubi Se sme delati, ako se Dridobiti ako sl hote ljudstvo funkcHonaru kako s* "e sme takih tunkefjonarjev nastavljati ki s svojo “**' cn 1« «i9h? v. ko‘istiti. Celovčani so res slabo živeli, a živeli so več ali manj (po mestih) VSi enako in s primernimi cenami, ki so bile veliko nižje kakor v Jugoslaviji. To si zapomnimo! kr Laško. Opravičeno se spod-tika popotnik iz Celja v Laško ob hlode, k| sta jih naložila dva lesna trgovca na okrajno cesto pri Laškem. Po cestnem zakonu sme pristojna občina v izvrševanju cestno-policijske oblasti naložiti kazen do 20 K. Vojni dobičkar jih rad plača za obširno lesno skladišče, ter ga rabi naprej 1 Pred dvema letoma bila je ravnotam cesta založena enako. Pripetila se je nesreča častniku, njegov drag in lep konj se je ob hlode zadel in ponesrečil in sodišče je imelo konečno besedo. Tudi sedaj so se pripetili slučaji, da so se vozniki in potniki, posebno ponoči, komaj oteli večje nesreče. Pa tudi brez nesreče je dan prestopek po § 422 k. z. ter se tik teh lesnih barikad stanujoči g. orožnik vljudno opozarja, naj bere Jugoslavijo! Popotnik iz Laškega v Celje, kr Brežice ob Savi. V našem, nekdaj nemškutarskem gnezdu, se je bore malo izpremenilo, kar nas je sprejela majka Jugoslavija pod svoje materinsko okrilje. Po mestu so izginili nemški nap si, a drugo je ostalo kakor je bilo. Kje tiči temu vzrok? Kje drugod, kakor pri glavarstvu in pri gerentstvu mestne občine. Danes ne bodemo poročali, da ima občina še danes v službi strastne nemčurjev bivši Avstriji, ki so nekoč streljali na jugoslovanske Sokole. O tem bodemo pisali prihodnjič. Danes moramo govoriti o neki drugi važnejši zadevi, ki je rak rana na telesu našega slovenskega življa v Posavju. Danes moramo zapisati par trpkih stavkov o grdem pijančevanju, razsajanju po breških beznicah. Mariborsko okrajno glavarstvo, kakor tudi ptujsko je zaprlo več nemškutarskih beznic, a naše glavarstvo se niti ne gane, da bi vsaj malce zajezilo grdo popivanje naše mladine po zloglasnih beziicah. Naša deželna vlada je izdala ostre odredbe glede policijske ure. A našemu breškemu glavarstvu in županstvu niti na misel ne pride, da bi se kaj storilo, da bi ljudstvo tudi izpolnjevalo vladne naredbe. Naše županstvo daje dovoljenje za ples dvomljivim gostilnam, kjer se razgraja in vpije do jutranje ure. G. vodja okr. glavarstva v Brežicah in g. gerent mestne občine v Brežicah 1 Mirno smo gtedali nered po Brežicah in po breškem okr. glavarstvu. Pa vsaka potrpežljivost Ima svoje meje. Če se ne bo takoj poskrbelo za red in odpravo razsajanja poTza-kotnih beznicah breškega glavarstva, se bodemo obrnili na pristojno oblast, da naj pomete Avgljev hlev glavarstva in občine v Brež cah. kr Celje. (»Naprej* in »Cillier Zeitung*.) Z uprav njemu lastno ardito vehemenco je zavzelo socijalistično glasilo »Naprej* stališče za nemškega zdravnika dr. GolUtscha, ki je bil v celjski cinkarni tovarniški zdravnik. Ko je bil interniran, ga je začasno zastopal vojaški zdravnik dr. Brezo v-nik. Ko se je vrnil dr. Gollitsch iz internacije, primarijata v deželni bolnici ni več dobil, obdižalpaje mesto zdravnika v cinkarni V časih nemške avstrijske vlade kaj takega sicer ni bilo mrgoče, no pri nas je to drugače. Za »Napre^m" je sedaj prišla še Cllier Zeitung, ki poje visoko pesem pohvale dr. Goliitschu. Ne maramo se dotikati kontraverz med »Novo Dobo" In „Naorejem", k >jemu naravno sledi tudi „Cillier Zeitung," za danes svetujemo le dr. Goliitschu naj ne hodi Praveč _ na solnce s svojo zdravniško ljubeznivostjo. Prepričali smo se zadnje dni, da je letos že junijevo solnce zelo vroče, utegnila bi se ona pohvaljena ljubeznivost — raztopiti. kr Celje. V »Jugoslaviji* je bila priobčena zadnje dni kratka notica, tičoča se dejstv?, da imenovani g. okrajni glavar g. Žužek tako dolgo ne pride na svoje službeno mesto v Celje. ,ar.es Je to pojav, ki da mnoge misliti. Odgovorno mesto krainega glavarja v Celju ni piiinerjati morda Kamniku, Radovljici ali Novemu mestu na Kranjskem. Celje je sedež velitcega okrožja, razsežne tgovine in lepe industrije, po preobratu je celjski glavar obj'ednem gerent autonomnega mesta Cdje z 8000 prebivalci. Prebivalstvo tako celjsko kakor okdllčansko se upravičeno povprašuje, zakaj ljubi an-ska vlada Celje tako zanemarja. De*a tu ne manjka prav tako važnega mi slimo kakor kje na Kranjskem. Šta jerski Slovenci nismo bili nikdar pro-vincialisti ali pa separatisti, naše javno življenje je bilo sredi najtežjih po- litičnih viharjev v svojih temeljih zdravo, in tako je tudi danes. S propadom nemške politične premoči v upravi mest je postalo še krepkejše. Nerazveseljiva opazovanja zadnje mesece nam kažejo neko samovoljo ljubljansko, ki vzbuja pri nas vsepovsodi slabo kri in nas le krepi v naši zahtevi po samoupravi po okrožjih brez sedanje vzvišene ljubljanske milosti. V zdravih razmerah se tako ne postopa. kr Okrajni šolski svet v Celja. Celjski okrajni zastop pod avstrijsko upravo že dolgo dobo tet ni funkcioniral, vodil ga je vladni komisar. Šolske zadeve pa je reševal stari slovenski okrajni šolski svet še izza dobe dr. Dečkove. Zgledalo je tako, da bo ta korporacija obstojala v svoji funkciji tako dolgo, da nje Člani ne odstopijo ali pomrjejo. S preobratom se je izvršila tudi tukaj izprememba, izvolil se je pod vodstvom vladnega komisarja okrajni sosvet, ki si je izbral tudi novi šolski svet. Po dolgih letih je vsaka regeneracija zdrava in dobra. Ali treba je vendar, da začne z delom. Danes smo v osmem mesecu po preobratu, sliši se, da vladi osebe novoizvoljenih članov okrajnega šol. sveta niso po volji in da je njih izvolitev zavrgla. Toliko vsaj je gotovo, da iipenovani šolski svet še ni stopil v akcijo. Ati hoče ljubljanska vlada tako skrb obračati našemu šolstvu ? Marsikaj nam sili v pero, samo resnica bi bila, toda sramujemo se belih lis, zato naj bo dovolj o tem. kr Iz Velenja. K poročilu o »roparskem napadu v Velenju" dostavljamo resnici na ljubo, da gre tudi tamošnji orožniški postaji v prvi vrsti zasluga, da so se izsledili razbojni tovariši. Aretirani so bili: Mihelec Valentin, Velmušek Franc, Chromy Konrad, Kresnik Lovrenc, Gostečnik Ivan, Friškovec Franc, Aristovnik Anton, Rihter Viktor, Sovinek Franc in Tomič Alojzij. Vsi so rope priznali. kr Savinjska podružnica S. P. D. naznanja, da se dne 29 junija 1.1. otvorita Piskernikova koča v Logarski delini in Frischhaufov Dom na Okra-šlju. Turisti dobe tam: vino, čaj, kavo, mleko, žgance, po možnosti tudi kruh in meso, vendar naj turisti radi previdnosti prlneso kruh in meso s seboj. Kocbekova koča in koča na Korošici se letos ne bodeta oskrbovali. Člani se prosijo, da kmalu plačajo letnino v zeesku 6 K, Kdor ne bode imel izkaznice, ne dobi v kočah določenih olajšav. kr Šoštanj. Naš gerent se je zadnji teden zagovarjal v „Novi Dooi". Omenjenemu listu vposlal se je članek, ki bo dokazal, da je bil to ničeve n zagovor. Dr. Majer rad poudarja, da je vladni mož. Kdor pa to zamore trditi/q sebi, mora biti v to funkcijo res od vlade pozvan, mora pa tudi svoje dolžnosti kot takšen opravljati v smislu odredb in navodil vlade. Kaj takega pa pri najboljši volji ne moremo ti diti o našem gerentu, ker on ni h 1 od nikogar pozvan in od vlade pa že celo ne. Ce se mu je nekega dne zahotelo vladati, ter je velel svojemu občinskemu tajniku, da se vseda in napiše vlogo na deželno vlado, glasom katere nekdo predlaga niega, g. doktorja za gsrenta mesta Šištanj, — je li to poziv od vlade? To vlogo je moral podpisati tajnik Mazej sam, ker je menda, tako bolje kazalo, a s tem še ni dokazano, da ga je posadila na prestotček vlada, ker mu je vsled vloge to častno mesto poverila. Iz krogov nemških Šoštjan-čanov so bili pred mesecem določeni taki. Med njimi je bil tudi tovarnar in milijonar Woschnagg. Da ga je rešil Ljubljane in se mu je dovolila predčasna vrnitev, vozaril se je gerent sem in tja, gori In doli. Ali je to storil le kot vladni mož? Menimo, da ne, ampak kot pravni zastopnik firme in smo uverjeni, da je mnogokratnemu milj-marju pred ožil tudi primeren ekspenzar, da se mu povrnejo stroški in p >pia*a brezprimeren trud. Ko ja vlada Woscr,nagga izpustila domu, je zahtevata, da ga zanesljiva oseba ne-Kako policijsko nadzoruje. Na tozadeven poziv okrajnega glavarstva je t ta namen gerent predlagal samega sebe. Ugodilo se mu je. Ali ste v predlogu tudi navedli, da ste ob enem pravni zastopnik firmeI Bržčas ne!? Razložite nam še, kdaj poslujete v Woschnaggovi zadevi kot gerent in kdaj samo kot njegov pravni zastopnik! Prepričani smo, da je vsekakor treba zelo finega čuta, da ne pridete pri tem zamotanem razmerju v konfuzijo. Kaj takega gotovo vlada ni nameravala z Vašim Imenovanjem. Tudi ste s svojimi večkratnimi, protinarodnimi odredbami (a!a Majstrova imitacija!) razburjali občane in s tem omajali občno zaupanje do vlade. Taka dejanja so dvomljive vrednosti. Ce vi trdite, da delujete v smislu in v korist naše države, česar sicer ne moremo verjeti, bi morali vendarle zelo obžalovati vlado, da je navezana na takšne vrste mož. — Končno se je tudi v Ljubljani začelo svitati; v dokaz temu so vas odslovili kot osebnega nadzornika Woschnagga. Zato tudi upamo, da skoraj pride dan, ko se bo zaznalo, da ste vi gerent mesta Šoštanja — bili. kr Proslava Vidovega dne v Mariboru. Maribor 25. junija. V proslavo Vidovega dne priredi mestno poveljstvo v Mariboru s sodelovanjem vojaške godbe in mariborskega pevskega zbora pod vodstvom deželno-sodnega svetnika Oskarja Deva dne 28. junija primerno slavnost in sicer: 1. Dne 28. junija je vojaški praznik za vso mariborsko garnizijo. 2. tva predvečer dne 27. junija ob 20. uri se vrši vojaški mirozov z godbo in pohodom po glavnih mariborskih ulicah; med pohodom se priredi serenada pri stanovanju generala Maistra, pred okrajnim glavarstvom, pred kne-zoškofijsko palačo m rotovžem. Serenado izvaja vojaška godba in pevski zbor. 3. Dne 28. junija ob 6. zjutraj slovesna budnica z vojaško godbo in pohodom po mestu brez izvajanja serenade. 4. Ob 9. predpoldne slovesna sv, maša v frančiškanski cerkvi. 5. Od 11-30 do 12 30 promenadni koncert v mestnem parku, ki ga izvaja vojaška godba. (Ldu.) kr Zaplenitev konj. Maribor, 25. junija. Včeraj je bil v Mariboru zaplenjen konjski transport, ki je bij namenjen iz Zagieba na Dunaj in bil označen kot klavna živina. Konje so zaplenili na višji ukaz iz Beograda. Konj je bilo 197, od katerih jih je vojaški veterinami referat zaplenil 103. Vežina teh konj se bo v spbdto ob 10. dodoldne oddala po nizki ceni kmetovalcem; v prvi vrsti pridejo vpoštev obmejni Slovenci iz Slovenjegraškega okraja, ki so pri zadnji nemški invaziji izgubili konje, potem pa kmetovalci iz mariborskega okraja. Ljubljanska porota. Tatvine na ljubljanski glavni pošti. Ivana Ravnihar je bila uslužbena kot pomožna moč na glavni pošti v Ljubljani. Plače je imela 70 K, povišano pozneje z dokladami na 170 K. Skrbeti je morala za nezakonske otroke. Včeraj dopoldne se je morala zagovarjati zaradi hudodelstva tatvine, ker si je med službo prilastila: 1. dve hranilni knjižici stražmojstra Martina Podlogarja, naslovljeni na Kranjsko hranilnico, kateri dve knjižici je obtoženka v januarju letos realizirala z zneskom 7495 K 50 v, 2. hranilno knjižico Hranilnice kmečkih občin, last finančnega poduradnika v pokoju Antona Pestotnika iz Vranskega z zneskom 2999 K In 3. hranilno knjižico Kranjske hranilnice, last Jožefa Jonkeja z Dunaja v znesku 800 K. — Obtoženka priznava tatvine, navaja pa, da je živela v stiski in bedi, in da je morala skrbeti za otroke. — Krivdorek porotnikov je bil enoglasen. — Sodni dvor je izrekel obsodbo na poldrugo leto težke Ječe s trdim ležiščem vsakega četrt leta. Predsednik dr. Veder n jak zaključi prvo razpravo ob ihtenju obsojenke in veli: »Prehajamo k razpravi proti drugi partiji." Partija vevških tatov. V porotno dvorano vkoraka pet mladeničev, bivših članov nekdanje avstro-ogrske armade, vsi iz Vevč: Anton Rant, krepak, zastaven, Andrej Rant, delavca, Ivan Rešek, mesarski pomočnik, Viktor Dimnik in Ivan Jančar. Po običajnih osebnih podatkih vpraša predsednik: »Ali ima kdo izmed vas za koga skrbeti? — Obtoženec Dimnik: »Jaz! Za enega nezakonskega otroka!" . . . Obtoženec Jančar: »Jaz tudi 1 Za enega nezakonskega otroka 1“ Zagovarjati se morajo zaradi hudodelstva tatvine. Dne 16. marca 1919 zvečer so vlomili v podčastniško sobo vojaške pralnice v vevški papirnici. Tatinski tovariši so iz sobe odnesli 12 zavojev platna v skupni vrednosti 22.230 K in 1318 ovitkov sukanca, vrednega 11.414 K. Preiskava je dognala, da je tatvino izvršila pod aranžmajem desetnika Henrika Sotlerja tatinska družba: Anton in Andrej Rant Ivan Režek in Viktor Dimnik. Po noči dne 13. marca t. I. so Andrej Rant, Ivan Jančar in Viktor Dimnik iz skladišča vevške papirnice ukradli 12 vreč moke in zaboj mila v skupni vrednosti 2576 K. Dne 28. novembra 1918 pa je bil posestniku Francetu Rodetu v D. M. v Polju iz svinjaka ukraden prešič, vreden 400 kron. Tatov niso takoj ugotovili, sedaj so dognali, da so to tatvino izvršili Andrej Rant, Ivan Jančar in tovariši. Vsi obtoženci priznavajo dejanje. Zlasti glasno in živahno govori Anton Rant. — Po dovršeni razpravi je sodni dvor na podlagi krivdoreka porotnikov izrekel naslednjo obsodbo: Andrej Rant — dve leti težke ječe, 2. Anton Rant — eno leto težke ječe, 3. Ivan Režek in Viktor Dimnik — 15 mesecev težke ječe, 4 Ivan Jančar — 8 mesecev težke ječe s primernimi poostritvami. Ob polštirih je bila razprava končana. Celjska porota. Smrtna obsodba. C e 1 j e, 25. junija. (Izv. por.) Pred tukajšnjim porotnim sodiščem je bil danes obsojen Franc Kumperger iz Trbovelj, zaradi umora svojega štiriletnega sinčka, katerega je meseca decembra 191$ vrgel v Savo, da je utonil, v smrt na vešalih. Obtoženec je dejanje odkrito priznal. Obsodbo je sprejel mirno. Mariborska porota. Dve smrtni obsodbi. Maribor, 25. junija. (Izv. por.) Porotna razprava pred tukajšnjo poroto se je 23. t. m. pričela proti trikratnemu roparskemu morilcu Francetu Kropcu in njegovim razbojniškim tovarišem bratoma Francu in Alojziju Kodiič In Jožefu Babšeku iz Štatenberga odnosno Pešk pri Slov. Bistrici; Vsi štirje so mladeniči najlepše dobe, bili so vojaki. V slovenjebistriškem okraju so po razsulu stare države uprizarjali grozne umore in rope, vlome in tatvine. Bili so prebivalstvu slovenskega Pohorja pravi strah in trepet. France Kropeč, 24 leten šibak fante, večni dezerter, potikal se je že med vojno samo po gozdovih med „zelenim kadrom", ima na vesti več umorov in ropov. Ko je nastal polom, je prišel domov in proglasil »popolno svobodo", ker sedaj ni zakona, ni postave, ni sodnika, ni kazni. Kropeč in brata Kodrič so 10. novembra 1918 umorili in oropali na mostu pri Pečkah Jakoba Motolna. Dalje, so umorili in oropali še dva druga neznana vojaka, vračajoča se ob razsulu domov. Jožef Babšek je obtožen soudeležbe. — Razprava je bila senzacijonal ia in napeta ter nam je pokazala vse globoke rane in vso nizkost, ki so posledica strašne svetovne vojne. Razprava je trajala dva dni. Pozno v noč je bila proglašena obsodba. Sodni dvor je izrekel sledeči smrtni obsodbi: 24letni Franc Kropeč in 22 letni Franc Kodrič iz Pečk pri Slov. Bistrici sta obsojena zaradi roparskega umora in tatvin na smrt ua vešalah. Alojzij Kodrič, brat gorenjega, pa na osem let težko ječe, ker še ni dovršil 20. leta. Babšek je bil oproščen. Iz dežele Timbuktu. (Pravljici podoben resničen dogodek) V težke verige suženjstva vkije-njeni narod je zahrepenel po svobodi. Zasanjal je o velikem idejalu krepke, svobodne države... In bila je istina! Toda tam na obširnem, zelenem draveljskem polju, iz dragocenega mate-rijala nakopičenih skladišč se je dvignil smrad, hujši kot v dolini šentflo-■ rijanski. Odurni značaji so se ugnezdili na topla mesta, izrabljajoč narodovo opojnost in uzhičenost. Saj znate, da povsod idejalisti dožive razočaranja svojih želj in zlasti pri uresničenju velikih stremljenj... Odurneži so živeli v razkošju, tekel je šampanjec, šampanjec peneči... In topili so se milijoni narodovega premoženja!... Prihaja škandal, o katerem prihodnjič nekaj več!.. Ta dežela Timbuktu je zelo zanimiva. Komita Dnevne vesti dn Bliža se I. julij in s tem se začne druga polovica leta naročnine za »Jugoslavijo". Komur poteče naročnina, naj jo pravočasno obnovi. Pri tej priliki prosimo vse prijatelje »Jugoslavije", razširjajte jo, pridobivajte novih naročnikov, zahtevajte jo po vseh gostlnah, kavarnah in brivnicah. Pošljite nam naslove oseb, ki bi si lahko naročili dnornik „Jugoslavijo“, da jim pošljemo par številk na ogled. Kdor želi politično zdravo in gospodarsko močno državo Jugoslavijo, naj agitira za radikalni dnevnik »Jugoslavijo", ki se krepko bori proti zunanjim in notranjim našim sovražnikom. Ko bi ne bilo radikalne »Jugoslavije", bi jo morali takoj ustanoviti. — Ostanite ji zvesti dosedanji odjemalci in pridobivajte še novih 1 dn Vprašanje siov. vseučilišča v Ljubljani. V seji narodnega pred stavništva je podal 24. t. m. vseuči-liški c dsek zakonski načrt o vseučiliščih in njih preureditev. dn Teorerski državi izpiti pravnikov. Kascor izvemo, se določijo prvi termini za pravosodni (judicijalni) in za dižavoslovni državni izpit pred izpraševalno komisijo v Ljubljani Šele p o počitnicah, torej koncem meseca septembra. Kedaj in kje, se je treba kandidatom zglasiti, bode komisija pravočasno objavila. Rigorozi se delajo slej ko prej le na vseučiliščih. dn Odlikovanje. Regent Aleks, je odlikoval g. A. Danila, člana Narodnega gledališča, z redom sv. Save V. razreda. dn Z ozirom na,,Poslano" od gosp. M. Korenčana v „S1. Narodu" z dne 23. junija poroča nam naš dopisnik sledeče: Ves dopis v »Jugoslaviji z dne 20. junija 1919, kar se tiče leške pivovarne, je do pičice resničen. Gosp. Korenčan je tovarno že napol podrl in tudi že več k.t polovico stavbnega materijala na dražbi odprodal. Ne vemo kaj vmešava pivovarno na Vrhniki v ta dopis; znano nam pa je, da je z Vrhniške pivovarne prodal vse sodce neki pivovarni v Zagreb. Olepšati hoče pač s tem svoje poslano. Drugi del poslanega je pa čisto oseben napad na gosp. Peska in nima z mojim dopisom pač nič skupnega. Resnicoljub. dn Deževni dnevi. Glasom me-teorologičnih pbročil, so bili v ponedeljek in v torek po vsej Evropi znatni deževni nalivi. V Jugoslaviji bo dež blagodejno vplival na žetev. V Angliji vlada stalna suša. — V naših krajih jo padlo za okoli entisoč niiljard ali en biljon kg dežja. V ponedeljek 40 mm, v torek 20 mm. Včeraj je nastopilo lepo vreme. dn Brezplačna podelitev obleke. Ker je kredit za brezplačno podelitev obleke, obutve in perila že izdatno prekoračen, se občinstvo opozarja, da so vse prošnje za brezplačno podelitev obleke, obutve in perila, naslovljene na poverjeništvo za socijalno skrbstvo in Posredovalnico za begunce brezpredmetna. dn Ravnateljstvom vseh javnih in zasebnih srednjih šol In učiteljišč, vsem okrajnim in mest- nim šolskim svetom v območju r deželne vlade za Slovenijo. Ker pade god Njegovega Veličanstva Petra t I. letos na nedeljo, odreja višji šolski v svet, naj se praznuje ta god na j vseh šolah v soboto dne 28, junija \ 1919 na slovesen način z b> žjo službo j in s primerno šolsko slavnostjo, kateri ^ sledi proslava Vidovega dne, kak^rse | je to odredilo s tukajšnjim odlokom i z dne 21./6 1919, š'ev. 8530 ad okr. ’ (mest) šol. sv.: 18./6. 19l9; št. 8530-f i Predsednikov namestnik: dr. Grafenauer s. r. ; dn Predsedstvo ZJŽ pozivjj t vse tovariše uradnike, ki so bili pr el i , nacionalizacijo člani prejšnjega skup nega »Gsterr. Eisenbahn Beamten ve- . reina", da na dopisnici nemudoma izjavijo, koliko časa so bili člani tega društva. Izjava je nujna in častna za- j deva vsakega nosameznika Naslov: Predsedstvo ZJŽ, Narodni dom, Ljub-?? ljana. dn Pomanjkanje učiteljstva na Štajerskem se v zadnjem času vedno hujše občuti. S prevzetjem poprej nemških šol po trg.h, mestih in ob jezikovni meji je postalo vprašanje učiteljskega naraščaja še akutnejše. Nadprodukcije kljub krajšemu študiju v tem stanu že pred vojsko ni bilo* vojna in po njej izpremenjene soci-jalne razmere pa so nam zadale v tem pogledu težko rano, odprle globok.0 vrzel, ki se ne da več prezreti. U#' ; teljski stan je pač tudi eden tistih nf bolj srečnih, ki naj živi po mneW“ J vladajočih predstavnikov od lep®?> idealizma in naj ponižno gleda na oh® srečne med narodom, ki so se b°%a~; teli celo vojsko in se bogatijo se * prav tako nemoteno dalje. Glerfe “V” teljstva kakor tudi drugega ,Iavn , uradništva velja pač tudi ko^r1?0. ?!L resnica, da mora Končno izgirnl1 dobr volja. Od resne mladine morelT!i zahtevati, da se posveča poklicem, k ne dajejo odgovarjajoče eksistence. Med vojsko je bil šolski pouk d skrajnosti zanemarjen, ker slovenSK učitelj Je bil potreben v vojski. Sedaj ni več vojske, ostal nam je po vol*' demoraliziran narod in zanemarjena mladina, pri tem pa toliko šol bre* zadostnega števila učnih tuočij 1 dn Izjava. Ker sumničijo g. B-Andoljšeka, nadučitelja v Litiji, da je on spisal dopis iz Litije, ki ga je pri' občila »Jugoslavija" 20. febiuarja t. b izjavljamo resnici na ljubo, da gospod Andoljšek ni naš dopisnik in da š* ni nobenega dopisa poslal v »Jugo* slavijo". — Uredništvo. dn Darila za naše junake ljub ljanske pehote v Korotanu v oblik' perila, berila, smodk, tobaka, ali tud' | krone za priboljšek na Vidov dan j* j prišel prosit in iskat polkovni župnik | Škerjanec. Ker je pošta še precej ne- f gotova in počasna, spiejme tudi po* šiljatve na gotove posamezne naslove* (ime in stotnija). Ta darila naj še pri' neso ali pošljejo do četrtka zvečer v pisarno slov. rdečega križa, Poljanska! cesta 4, ali v hotel Slon sobna št. 77, oziroma k vratarju. dn Državna posredovalnica zL delo. je otvorila 10. t. m. svojo »Po,| družnfco za Ptuj in okolico", kojf\ delokrog se razteza na okrajni glavar,| stvi Ptuj in Ljutomer ter na z*! sedeni del slovenskega Prekmurja. K«( || se v bližini Ptuja nahaja veliko be; gunsko taborišče Strnišče, je začasfl1 ; sedež imenovane podružnice v Strniš#1 . pri Ptuju. Ker je ta potrebna institucij* brezdvomtio velikega socijalno politi' čnega pomena in enako važna za d«' lavce, kakor tudi za delodajalce up*' mo, da se bode te nove podružnic* ljudstvo v največji' meti posluževal*' Posredovalnica posreduje brezplačr in sprejme takoj delavce vsake vrs>y obrtnike, vajence, pisarniško osobjeit*' Ljubljanske vesti- 1 Predsedniitvo deželne vi* |g v javlja, da se je gospod preds* r„ii deželne vlade dr. Janko Brejc P red‘ iz Pariza in da vodi zopet posle P »0< sedništva deželne vlade za Sl°r_0sli Vsled preobloženosti z uradnim' v ^ bo sprejemal stranke samo vsa* 10. in 13. uro in sicer le v važnih in nujnih zadevah. 1 Vnovčevalnica za živino in "last v Ljubljani bo prodajala od vstete sobote d e 28. junija 1919 na-Prej v ljudski mesnici na Sv. Jakoba jjgu vsem javnim uradnikom in usluž-heicem, vsem javnim in ubožnim zavodom goveje zadnje meso s priklado po K 12-— za kg ter goveje sprednje Meso s priklado po K 10 — za kg. »sak upravičenec se mora izkazati v ™wnlci z legit.macijo, t. j. s potrdijo svojega urada, da tam službuje, eso se bo sekalo, kakor do sedaj v ?°nedeljkih, sredah in sobotah od 6. y 7" ure’ — Opomba uredništva: boto smo priobčili notico, da je snirU *?,esu v Ljubljani neznosno vi-„ .. Na to so bili ljubljanski me-vrl' poklicani na vlado na odgovor. .Pondelje* smo poročali o tem in v« vZa£0V0r gg- mesarjev češ, da novčevalnica piačuje živino po 1 K Pn kg dražje kot oni. Če je to ret, Kako je torej mogoče, da je znižala Vnovčevalnica ceno mesu na 12 oz. na 10 K. kg? Kdaj in za koliko bodo pa mesarji znižali cene mesu? Ne le javnim uradnikom in zavodom tem lira 'iVIh'0!1" Pobiral- stva je sedanja cena mesu le^da8^31 Nuino Potrebno Ifilrn » C?n.e takoi znižajo, vi a J” na ak na^in to je stvar da k m m«?ariev. Nikdo ne zahteva, r?ora*' mesarji delati v svojo Sy. f?0, s'cer pa, kdaj je še kak mesar shuj§ai?! __ stvar vlade je, da inuTe„.Zedevo resno v roke klav 6 nakupin dovažanje . e živine armadi, da ostane rini )em dovolj živine za konsum 'viinega prebivalstva. Skrajni čas je, "a se cene mesu znižajo, ker ni slad-,rja za kavo, si revni sloji ne rao-[el° ničesar kuhati, - ker je meso pa mdi mleko predrago. Poleg pravične J.egulac iunija- (lzv- por) n*!,? * se v Magrebu praznuje najsvečaneje. v gledališču bo slav-M-fria n pr^d sta va s prologom Milana pravosial ?’ Dne 30 jŠnija bo v sija. Na nw.?erkvi rtcluiem in proce- nlrArin* ^^SOnovem trgu bo velika „rdnafS,„p5fiM' kjerSgo#orl b3„ g Kredit za živila Nemški Avstriji. Iz Dunaja javljajo: Francoska proračunska komisija je odobrila vse kredite, določene za prehrano Evrope. Tozadevni zakonski načrt bodo nemudoma predložili francoski zbornici. Kredit za živila, ki ga da Francija Nemški Avstriji, znaša, kakor znano 15 miljonov dolarjev. Da se preskrba Nemške Avstrije ne prekine, je Francija začela uvažati živila v Nemško Avstrijo, še predno je bil dovoljeni kredit uradno potrjen, tako da Nemško Avstrijo oskrbuje Franclja že od 15. maja. (Ldu) g Gospodarski obstoj Nemške Avstrije. Amerikanski kontrolor za prehrano Hoover je pred kratkim izjavil : Ako se Nemška Avstrija ne bo mogla združiti z Nemčijo, bodo njene prehranjevalne razmere tako neugodne, da se bo vsako leto moralo žita uvažati za devet mesecev. Meje so določene tako, da je dvomljivo, bo li mogla dežela gospodarsko obstajati. Vsled tega je dvakrat potrebno, da predsednik Wilson vztraja na svojem stališču glede reškega vprašanja. (Ldu). Listnica uredništva. Vse dopisnike prosimo, naj redno poročajo novice iz svojih krajt-v in okrajev, dopisi pa naj bodo kratki in stvarni. Pišite razločno in čitljivo s črnilom in ie na eno stran papirja. Izdajatelj in odgovorni urednik: Anton Pesek. Tiska »Zvezna tiskarna" v Ljubljar- . Razširjajte med ljudstvom zzzr Korošci! slovensko časopisje, s tem ga probudite in utrdite narodno zavest. Pošljite nam naslove in razpošljemo več številk Jugoslavije* brezplačno. M,ali oglasi stanejo prvih 10 besed 4 j(, vsaka nadaljna beseda 30 vin. - dopisovanje in ženitne ponvdbe pa vsaka beseda 1Jf. £1 Proda se: Par konj 8 let starih, za lahko ali težko vožnjo se takoj ceno proda. Naslov pod I. Jugoslov. anončni in infor-mačni zavod Beseljak & Rožanc. 873 Krasno posestvo z mlinom in prvovrstnim zemljiščem, vodna moč, električna razsvetljava, v bližini Celja se vsled izselitve za nizko ceno proda. Pojasnila se dobijo iz prijaznosti v Kolodvorski ul. št. 31. 869 Proda se več lepih stav-bišč v Gaberju pri Celju. Izve se pri kreditni ih stavbeni zadrugi »Lastni dom« v Celju. 865 Uarva siva iz mirnega časa v kovinastih posodah 70 kg naprodaj. Vpraša se v Sp. Hudinju 37 pri Kancljanu pri Celju. 864 3 — 4 vagone prvovrstnega haloškega 8° nega vina se proda. Pojasnila daje I Jugoslovanski anončni in in-formačni zavod BESELJAK & ROŽANC. Ljubljana, Franče-vo nabrežje 5. 861 Gospodarstvo. g Madžarski poljedelci v Bel-gradu. Predsednik vlade Stojan Pro-tič je sprejel dupulacijo madžarskih poljedelcev. Razgovor se je vršil v francoskem jeziku, v katerem je nagovoril ministra vodja deputacije baron Gorlet, ki mu je izročil spomenico glede vprašanja agrarne reforme. V deputaciji je bilo še več drugih odličnih madžarskih oseb med njimi marki Pallavicini, baron Lindei in nekoliko manjših posestnikov. (Ldu) Svinjske masti, zajamčeno čiste, ter kukuruza i pšenice veču količinu imam za prodati. Reflektanti koji žele, da kupe moraju imatl izvoznice za žito. M. Miianovič, Vel. Grdjevac, Kraj Bjelovar. Lasne mreže vsake velikosti, enostavne in dvojnate nudi M. Podkrajšek, brivec v Ljubljani, Sv. Petra cesta. _______________________853 Služ*>e____________ Zanesljiv šofer, zmožen pop ilnoma vsakega automo-bilnega popravila, želi službe. Nastopi lahko takoj ali pozneje. Začasno se nahaja v vojaški službi kot civilist. Cenjene ponudbe pod „Za-nesjiv 1891«, Ljubljana, gl. pošta. 872 iščem slnžbe kot natakarica v Ljubljani. — Naslov v upravi. 871 Sprejme se takoj nčenca v brivnico Rudolfa Kaufke v Slovenski Bistrici. Prehrana prosta. Drugo po dogovoru. 878 Izurjena strojepiska, z večletno prakso v not. pisarni želi premeniti službo, najraje kje v Ljubljani, gre tudi na deželo. — Ponudbe z navedbo plače na upravo Jugoslavije pod .Strojepiska*. Kuharica pridna in poštena se sprejme v Ljubljani. Naslov v upravi Jugoslavije. 862 Kontorlst, z dovršenim trgovskim tečajem išče službe. Cenjene ponudbe na upravništvo pod „Kontorist«. 863 Pevovodjo išče pevsko društvo »Slavija« na Viču-Glincah. Zglasiti se je na Rimski cesti št. 21. G. Lobo- 866 rec. Dva dobro izurjena čevljarska pomočnika sprejmem tekoj v trajno delo. Lovro Žagar, čevljarski mojster v Lescah 38, Gorenjsko. ^ Razno: Inteligenten uradnik išče meblovano sobo takoj, event. s prvim julijem. Cenjene ponudbe na upravništvo Jugoslavije, podružnica Novo mesto. 852 I Dopisovanje in ženitne ponudbe Železniški uradnik, 30 let star, simpatične zunanjosti, zdrav, poroči premožno gu-spico od 20—26 let, blagega značaja. Resne ponudbe s sliko na upravo Jugoslavije pod »Črnooka«. 867 „2vezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trg ijvržuje tiskovine vseh vrst, kakor: iasopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vsporede, tabele, raiune. kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice, računske 3aključke in vsa v to stroko spadajoča dela okusno In ceno. Kupi se dobro ohranjen pisalni stroj Ponudbe na poštni predal 74. VREČE vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma J. Kušlan, Kranj, (Gorenjsko). Banatska = moka. Komisija „Balkan“ prodaja, dokler traja zaloga, lepo, belo moko za kuho in kruh. Oddaja samo cele vreče. ^Kateri časopis^ « boste naročili sl.julijem • BARV* — KEMIČNO - ČISTI vsakovrstno blago obleke PERE SVETLOLIKA domače perilo ovratnice, zapesnice (pošilja po isto na dom) in srajce tovarna Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica: Šelenburgova ulica št. 3. Damsko in moško 1 sedlo proda Iv. Ferlež Gelje, Narodni dom. Razkrinkani Habsburžani. Moja preteklost. Spisala grofica LARISCH, nečakinja cesarice Elizabete in njena dvorna dama. (14. nadaljevanje.) Elizabeta je pogosto obiskovala gospo Schrat-tovo ter ji je podarila mnogo daril, med njimi majhno maslenjačo, na katero je bila Katarina neznansko ponosna. Ljudje niso odobravali Elizabetinega vedenja, ona pa je imela dccela prav, da je dobro mislila o igralki, ki se je izza smrti moje tete pokazala udano prijateljico Franca Jožefa. Gospa Schrattova ima krasno vilo v Gloriet-strasse v Hilzingu, bi je rrava pravcata zakladnica prekrasnih teči in vsebuje mnogo cesarjevih daril. Ima pa tudi majhen selski dvorec v Išlu, in kedar-koli je Franc Jožtf tam, je tudi Katarina vedno na svojem dvorcu, in cesar vedno pije popoldanski čaj pri njej. Kratkočasno zgodbico pripovedujejo o nekem večernem obisku cesarja pri njegovi prija' telj*ci. Ostal je bil pri njej precej pozno in s svojo ZAVAROVALNA DRUŽBA J ^ feniks -m Slivovko, rum rt 1 . rt .. X l /V rti, rt rt n rt Xrt rt4rtrt«*l . 1 f>lr A v 7. obično obzirnostjo je Frarc Jožef, kini hotel motiti Služinčadi, stopal kolikor mogoče brez šuma po hodniku, ki je vodi do vrt tih vrat. V trenutku pa, ko je dospel do njih, s > se odprla neka vrata in nova kuharica gospe Schrattove je stopila ven v nočni obleki s prižgano svečo v roki. Glas tihih stopinj jo je bil vznemiril, in ko je zagledala postavo nekega moškega, je bil njen prvi nagib, da bi zavpila. Fianc Jožef pa je frtro stopil k njej. »Bodite mirni, nespametna ženska; ali me ne poznate? Cesar sem,« je rekel s pridušenim glasom Neverna knharica je osupnila, kajti v svoji najbujnejši domišljiji si ni nikdar mislila, da bi kdaj naletela na avstrijskega cesarja, ki bi taval pozno ponoči naokoli. Še vedno v dvomu je posvetila neznancu v obržz, pri tem ra je spoznala dobro poznane poteze Franca Jožeta. Rodoljubna ženska je v hipu padla na kolena in je začela na ves glas peti cesarsko himno. Cesar se |e požurii, da odide, in jaz dvomim, da bi bila patrijotična himna kdaj peta v bolj smešnih okol-nostih. Cesar je b.l gotovo nadvse nesrečen v krogu svoje družine, kajti senca blaznosti zalezuje stopinje Hibsburgovcev, in iztežka je kaka panoga te rodovine, ki ne bi imela kakega blaznega, božjastnega ali grehntnega člana Obžalovati je, da so zdravi otroci Franca Ferdinanda in Zofije Chotekove izključeni od prestolonasledstva, ker ima otrok, ki bo po običajnem poteku dogodkov postal neki dan avstrijski cesar, od materine strani vse možnosti, da podeduje bebstvo, ki označuje mnogo knezov in kneginj rodbine Bourbon-Parma. Malckatero leto mine, da ne bi zunanji svet zaznal o prešernih činih nadvojvod. Z nadvojvodi;* njami je stvar lažja, ker jim njihovi stariši po navadi dovoljujejo poročiti se po njihovi volji, morda z ozirom na usodo toskanske kneginje Lujize, ki je njeni zakon s saškim kraljem Friderikom Avgustom bil vzrok mnogih njenih poznejših nadlog. Nadvojvoda Ludovik Viktor je najmlajši cesarjev brat, in spominjam se ga kot veselega, zgovornega človeka, čegar prireditve so bile^nekaj posebnega v elegantnem dunajskem svetu, ble so razne govorice, da je bil nadvojvoda nekam udan grehotam, ki so jih trpeli samo v časih starodavne civilizacije, in konečno je cesar odločil, da bo solnograški zrak dobro vplival na njegovega brata ter mu je namignil, da si mora tarn izb ati svoje bivališče. Tako je nadvojvoda izginil iz družbe in Dunaj ga ne pozna več. Drugi Franc Jožefov brat, pokojni nadvojvoda Karol Ludovik, je imel iz zakona z Annunciato, bourbonsko-sicilsko, tri sinove in najstarši od njih je Franc Ferdinand, ki bo nasledoval svojemu stricu kot avstrijski cesar. Franc Ferdinand je v javnosti najbolje poznan po svojem morganatiškem zakonu z. Zofiijo Chote-kovo, ki je bila dvorna dama nadvojvodinje Izabele. Grofica in nadvojvoda sta imela skrivno ljubavno razmerje; neki dan pa je v Požunu prišlo vse na na svitlo vsled izgubljenega medaljona, v katerem je bila slika Franca Ferdinanda. Nadvojvt dinja je takoj odpustila Zofijo Chotekovo, njen ljubimec pa se ni obotavljal narediti jo za svojo ženo. Cesar je kmalu spoznal, da je ta zakon pomenil popoln uspeh in je dal lepi ženi naslov grofice Hohenberg, pozneje pa jo je povišal v vojvodsko dostojanstvo. Nadvojvoda Karol Ludovik, ki je bil debel, star človek, živalskih nagibov, se je poročil v tretjič s portugalsko infanto Marijo Terezijo. Bila je ljubez-njiva ženska, petnajst let mlaiša od svojega soproga, čegar glavna zabava je bilo jahanje, lov, pa slabo ravnanje ž njo. Ko je nadvojvoda umrl, se je splošno domnevalo, da se bo vdova poročila s svojim komornikom grofom Cavrianijem, vsled česar je nastal velikansk vrišč- (Dalje prihodnjič.) ZAVARUJE: a) proti škodam, ki nastanejo vsled požara ali strele, všled parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi vsled gašenja, podiranja alt izpraznenja na hišnih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, pohištvu in premičninah vsake vrste, na zalogah blaga, živini, poljedelskih zalogah in oredju; b) proti škodam po požaru ali streli na poljskih in travniških pridelkih v poslopjih in kopicah. Pojasnila dajejo in ponudbe sprejemajo: brinjevec, fino jedilno olje, vžigalice, sveče stearinske v za' vitkih, poper itd. nudiva od tukajšnjega najinega skladišč1 Samo na debelo. Gregorc & Verlič, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 7. ce P< 6« z: podružnica v Ljubljani, Sodna ulica štev. I In krajevni zastopniki Potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da nam je umrl naš GENERALNA REPREZENTANCA za baterije, žarnice elektrotehnike (izdelek svetovne slovanske tvornice za kraljestvo SHS) Janko Pogačar, Ljubljana. Skladišča, pisarne in razstavni lokal Mestni trg 25. Mijo Somer uradnik deželne bolnice v Brucku na Muri po dolgi in mučni bolezni v 21. letu svoje starosti, v deželni bolnici v Gradcu dne 21. junija 1919. Žalujoča Julij in Ivana Vllapndl v Ptuju. Sprejmem takoj drugega koncipijenta Zahvala. Sodniki imajo prednost. Plača dobra. Dr. Rapoc, odvetnik, Maribor. Za vse dokaze globokega sočustva povodom britke izgube na§e iskreno ljubljene soproge, sestre, tete in svakinje, gospe Roman Cement I Albine Koselka, roj. Prezelj izvrsten cement za vsako vrsto stavbenega dela posebno pazaizdelovanje umetnega škriljca, kateri te kupce vedno v svoji ceni in dobroti zadovoljil. Že svojedobno je imel Laški Roman - Cement svoj dobri glas. Vsem interesentom naznanimo, da se ?ia dobavo večje množine pustijo pred-bilježiti. Tovarna za cement se tem .potom najtopleje zahvaljujemo. Posebej se še zahvaljujemo preč. duhovščini, gg. pevcem za ganljive žalostinke, slavni Mengeški godbi in sploh vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti, vsem še enkrat: Bog plati! Mengeš, 25. junija 1919. Žalujoči ostali. ,5Ai S"' Laško pri Celju, Kupčijska posredovalnica MERKATOR (Trgovska agentura in komisijska trgovina naznanja, da posluje v hiši Jurčičev trg štev. 3, v Ljubljani. MERKATOR posreduje kupčije vsake vrste in oskrbuje za stranke, prodajo in nakup vsakoršnega blaga ali predmetov. BALKAN ima nekaj vagonov zdrave koruze na prodaj. — Oddaja se le cele vagone. Komisija „Balkan“ Prodaja, dokler traja zaloga prvovrstno črno čistilo za čevlje po r K 21*50 za ducat. == Prodaja se samo v večjih množinah. Kupim vsako množino jabolčnika kakor tudi 420 jabolčnega kisa. Ponudbe z navedbo množine in najuižje cene na Ljubljana 1., poštni predal štev. 163. Širite med narod sledeče knjige in brošure: 1. Koroška. Spisal Carantanus. Pridejan je zemljevid v barv* Koroške. Cena 4 K. w 2. Poglavje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvets* polje ) Spisal dr. Bogumil Vošnjak. Cena 2 JK. 3. Naša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena 1 K. 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena 2 K. K j 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Cena 2 K. ' <> | Slovenci, Slovenke! Zavedajmo se svojih pravic, spoznavaj ^ j svojo domovino. Vsakdo naj se pouči o najbolj perečih naših »F šanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvom - . Dobivajo se v upravništvu Jugoslavije" v Ljubljani ih v njenih podružnicah v Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu vseh knjigarnah.