(s^  112  Ka)
pa posebno, ker je med letošnjimi Matičinimi pisatelji pet novih, kateri prvikrat svoje spise v »Matici« priobčujejo, in med njimi sta dva Slovenca.
Opisal bodem v kratko posamezne knjige, da je čitatelji »Dom in Svet-a« bolje spoznajo, in sicer najprej »Zabavno knjižnico Matice Hrvatske«, v kateri so izšle sledeče knjige:
„Pošurice" pripovieda J. Eugen Tomič. — 8°. Str. 229. Zvez. zab. knjiž. 93.-95. Gena 75 kr. — Vse svoje humoristične povesti, že tiskane in nekaj nenatisnenih, zbral je pisatelj v jeden zvezek in ga podal hrvatskemu narodu. V njih nam predočuje, kakor sam v predgovoru omenja, dober del hrvatskega socijalnega življenja iz nedavne preteklosti in iz sedanjosti, zato bodo te šaljive povesti (vseh skupaj je 14) vsakega zanimale. Pisatelj je tu pokazal, da ima tudi humorističen dar (na pripovednem polju je bil že davno na glasu, kar nam pričajo njegove povesti: »Zmaj od Bosne«, »Kapetanova hčer«, »Kletva nevjere«, nadaljevanje Šenoine »Kletve« itd.), in posebno nekatere izmed njih so res pisane v zdravem in izvirnem humorju in osebe izborno orisane, tako n. pr. »Fiškal Gjuka«, »K produžnom tečaju«, »Goliat«, »Go-stoprim« itd.
Druga knjiga zabavne knjižnice (zvez. 96.—98.) je: „Taras Sevčenko: Pjesničke pripoviesti." Preveo i uvodom popratio August Harambašič. Sa slikom pjesnika. — 8°. Str. 33+ 187. Gena 75 kr. — Znani hrvatski pesnik nam je podal tu v prevodu osem pripovednih pesmij malo-ruskega velikana. Taras Grigorevič Sevčenko se je rodil 9. marca 1814 v vasi Kiri-livci v kijevski guberniji, umrl je pa 1. 1861 v Petrogradu. Sevčenko, čeravno mu sreča ni bila mila (do 24. leta ni bil svoboden, a deset let je bil v prognanstvu v Aziji, kjer ni smel niti pisati, niti slikati), je vendar največji in naj-daroviteji pesnik Malorusov: sam nesvoboden, čutil je gorko nesreče svojega naroda in v svojih pesmih združil čisto narodna čustva z vzvišenim idealizmom. Svoje pesmi, katere so postale prava narodova svojina, izdal je prvikrat 1. 1840 pod naslovom: »Kobzar« (godec). Pesmi, katere je Harambašič prevel, so izmed najlepših, katere je Sevčenko zložil. Posebno so lepe: »Katarina«, »Služavka«, »Nevoljnik« i »Hajdamaci«, v katerih je pesnik tako naraven, pa vendar tako vzvišen. Pa tudi sam prevod je prekrasen, povsem dovršen; ko ga čitaš, niti ne občutiš, da čitaš prevod, a ne samega originala.
Tretja knjiga zabavne knjižnice (zv. 99.— 100.) je: „Wolfgang Goethe. Ifigenija na Tavridi." Igrokaz u pet čina. Preveo Vladislav Vežic. — 8°. Str. 100. Gena 50 kr. — Ne bodem govoril o vrednosti in klasičnosti Goethe-ove Ifigenije, naj zadostuje, če omenim, da je prevod izvrsten in točen, samo da je prelagatelj zamenil pe-terostopni  jamb  v   originalu   z  dvanajstercem.
„Rane i melem". Črtice iz života. Napisao Davorin Trstenjak. — 8°. Str. 137. Cena 50 kr. Zvezek zab. knjižnice 101.—102. — Naš rojak, Davorin Trstenjak, ravnatelj v Karlovcu, podal nam je tu jednajst črtic, v katerih nam riše nasledke dobre in slabe vzgoje. Najlepša in največja med njimi je prva: »Kakav život, takva smrt«, kjer je izvrstno očrtan skopuh in njegovo nesrečno življenje. Po njegovi smrti propala sta njegov sin in hčerka moralno in fizično zaradi slabe vzgoje. Ta črtica je iz onega časa, ko se je v Karlovcu živelo »bolje nego u raju«. Ne manj izvrstni sta: »Iz malogradskog života« in »što je odviše, nije ni s kruhom dobro«, kjer nam pisatelj dobro opisuje nesrečno stanje sentimentalnega človeka. Tudi druge črtice obilu-jejo lepimi mislimi in krasnimi nauki, le nekatere izmed njih so preveč nenaravne, tako n. pr. »Dobra djeca«, kjer so otroci preveč pametni, in pa »S vragom se pokumio«, kjer nehote pomisliš, da si v deveti deželi in da ti kak de-vetodeželan razlaga misli o vzgoji. Seveda je težko pouk zaviti v obleko zabave. Pisatelj je završil črtice s prelepimi besedami: »Ljubav, a ne krvnik, uzgaja i pitomi sviet!«
Srbsko  slovstvo.
(Piše Lešnički.)
Kr. srpska akademija je izdala do zdaj šest publikacij in štiri so pod tiskom; večje razprave tiskajo se posebej pod naslovom „Glas", manje pa in letopis v „Godišnjak-u".
Pravimi členi imenovala je: dr. Pr. vit. Miki o š i č a in prof. dr. J a gi č a na Dunaju, arhiman-dritaHilarja Ruvarca v Grgeteku, slikarja Jo-vanoviča v Monakovem in prof. Bogišiča v Odesi.
Za dopisujoče člane izbrala je: dr. Fr. Rač-kega, profesorja Spiru Rrusinu in Petra Budmanija v Zagrebu.
Dne 7. marca zgubila je svojega predsednika dr. Jos. Pančiča, kateri je bil izvrsten pri-rodoslovec. Spisal je floro Srbije, ptice, ribe itd.
—   Rajni je bil ud več učenih društev. Pona-tiskujejo se spisi Stj. Mitrova Ljubiše, od katerih je prvi zvezek že izšel.
Posebno veliko doprinaša k razvitku srbske književnosti »Narodna biblioteka« brače Jova-noviča u Pančevu, v kateri je izšla v 162. in 166. snopiču J určičeva tragedija »Tugomer«.— V narodni biblioteki izhaja vsakih štirinajst dnij po en snopič (16 kr.); dozdaj izdala jih je 175.
—  Dalje so izšle knjige: »Na selu i prelu« od Peji Adamova Marko vida; II. zvez. — I. zvez. izdal je 1868. 1. in tega je ocenil g. dr. Milivoj Šrepel v XIX. letniku »Vienca«. Pisatelj je v II. zvezku pokazal velik napredek.
„Milan Osvetnik". Razne srpske narodne pjesme. Sokupio po Boci Kotor skoj i okolici Dubrovačkoj i tumač dodao . . . Cena 75 kr.
Cena: Za celo leto 1 alti. OO kr.; za pol leta 80 kr.  Uredništvo in u%>ravništvo
je v Marijanišču.
Izdajatelj, lastnik in urednik dr. France Lampe.       Tiskala »Katoliška Tiskarna« v Ljubljani.