MUZEJ NA PROSTEM
Naselje ob Ulici Mire Mihelič, ob Ljubljanici, je še do nedavnega spominjalo na obcestno vas. Z novo Zaioško pa je bilo nenadoma odrezano od polj in njiv. Nekaj stanovanjskih in gospodarskih poslopij je bilo podrtih, stanovalccv pa razseljenih. Na poljih so zrasli obrtniški lokali. Nasclje je tako vse bolj izgubljalo svojo osnovo in vaški značaj.
Zato je IS občine Moste-Polje naročil izdelavo študije. s katero bi se preverile možnosti za revitalizacijo Sela med staro in novo Zaloško, saj leži med velikima soseskama Novih Fužin in Štepanjskega naselja. Obnovljen naj bi bil v obliki vital-nega »skansena«. muzeja na prostem, v katerem bi bile organizirane tradici-onalne ibrti (pekarne. lončarstvo, čevljar-stvo...) in nove (za popravilo drobnih go-spodinjskih aparatov, smuči, koles, itd.). Tam naj bi bila tudi tipična slovenska go-stilna (kot nadomestilo za podrte furman-ske gostilne) in čolnarna.
Javna obravnava, ki jo je sklicala KS Moste-Selo na to temo 2. 9. 93, je poka-zala, da si tamkajšnji prebivalci predvide-nih posegov v prostor sploh ne želijo. Bo-jijo se. da bi se z gostinsko dejavnostjo porušil rair, ki ga imajo sedaj, zato s>o ponovno izrazili nasprostovanje gostilni, še zlasti, ker je bilo zanjo podrtih več objektov (težko je bilo gledati sosede, ki so se morali odseliti), da sedaj nov objekt ne služi nikomur in ničeraer. Niti tega se tpčno ne y'e. čigav je. Krajani so zahtevali,
da se tam postavi tudi protizvočna ograja, dovoz za avte in dostavo naj bi bil iz nove Zaloške. Od gostilne do naselja naj bi bila le peš povezava. Čudilo jih je, da je le do gostilne kanalizacija, do stanovalcev pa ne, čeprav je nujno potrebna. Sekundarni plinovod je sicer speljan, vendar je bilo to storjeno malomarno, saj je za napeljevalci ostalo opustošenje in divjina. Že leta in leta se prosjači, da bi se barake na robu naselja podrlo, saj so bazen umazanije in podgan, a se nič ne premakne. Vsakid, ko se jih povabi na kakšno obravnavo, so se pritoževali krajani, ugotovijo, da trasa za bodoči tramvaj poteka drugje, zdaj že čez kuhinjo enega od stanovalcev. Dvomilo se je tudi v ustreznost postavitve čolnarne. Mar ni tam Ljubljanica za plovbo prene-varna? Motorni čolni bodo gotovo podrli m uničili vodno in obvodno floro ter favno. Glede tega je vsekakor potrebno pridobiti mnenja strokovnjakov, načrti ur-banistov in arhitektov niso dovolj. Neka-teri krajani so bili mnenja, ker so adapta-cije starih hiš zelo drage, da bi se jim ponudilo nadomestne patcele. za njihove
sedanje pa poiskalo bogatejše investitorje. Tudi zaradi imena Selo so bile pripombe, saj so bile od nekdaj tam Moste (Muste). No, zvečer, 2. 9. 93, se krajani res niso zadovoljni razšli. Izvedeli so namreč, da so na občini založili (izgubili?) celotno mapo z analitičnim materialom za njihovo ob-močje iz 88. leta. Imeli so vtis, da se njihovim zahtevam in pripombam iz prejš-njih let ni ugodilo. Arhitekta, g. Gabrijel-čiča, na obravnavo ni bilo, kar je velika škoda. Sedanja slika naselja je, da je bolj smetišče na prostem. Gostilna je na pol narejena in propada. Poleti se je tja vozilo gnojnico iz Ljubljane v kanalizacijo, ki je ni, da je nagnusno smrdelo. Opozorilne table, ki jih je za vrtičkarje postavila ob-čina, so polomljene, skrivljene in zarja-vele. Napeljevalci plina so odpeljali dobro zemljo, za seboj pa pustili smeti in divjino. Obdelovalne in druge površine so idealno dirkališče in stranišče za ogromno kužkov iz Novih Fužin. Novo parkirišče je slabo izvedeno in stanovalci iz bližnjih blokov že tarnajo. da tam ne bodo puščali svojih avtov, saj se bojijo, da bi se jih nepridi-pravi lotili kot so se nove gostilne in ji razbili vsa okna. Barake so iz dneva v dan grše. Korito Ljubljanice je polno odvržene navlake. In še bi lahko naštevali (od zliva-nja meteornih vod do na črno speljanih kanalov na njive), tako da se res ni po-trebno čuditi. če se stanovalci Ulice Mire Mihelič prav nič ne veselijo, da bodo po-stali muzej na prostem, saj so jim doseda-nje novosti prinesle več slabega kot do-brega.
DARJA GOGALA