Poset trgovskega ministra v trgovski zbornici v Ljubljani.
Dne-8. januarja 1921 je počastil naš trgovski minister Dr. Vekoslav K u k o v e c trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani s svojim posetom, da stopi v stik z gospodarskimi korporacijami in zasliši ob nastopu svojih poslov kot trgovski minister želje interesentov.
Minister Dr. Kukovec se je zahvalil za sprejem in razvil na to program svojega delovanja. Nahajamo se na sredi pota iz vojnega gospodarstva k svobodnemu trgovskemu prometu in delu. Drug za drugim prihajajo naši sosedje k nam s prošnjo, da sklenemo ž njimi trgovske pogodbe. Oglasila se je že Francija, pripravljala se je že pogodba z Nemčijo, posebno važna pa je pogodba z Italijani, kjer urno mi kot mejači najbolj interesirani. Pojavil se je iz krogov industrije klic in zahteva po zaščiti. Težko se je odloČiti za tako dalekosežen ukrep, ki ima svoje dobre in slabe posledice, ker je treba predvsem vpoštevati splošne in državne interese. Ta težka vprašanja dajo se rešiti le v vzajemni kooperaciji in v stalnem stiku med ministrstvom in interesenti. Na strani mini-sterstva je najboljša volja storiti to, kar se pod danimi razmerami da doseči, vendar pričakuje odkritosrčnosti od strani interesentov, i da bodo oni v svojih zahtevah uvidevni in ' zmerni.
V imenu Zveze gremijev je podal njen načelnik g. I. Jelačin ml. sledeči referat:
Kakor smo takoj po podpisu rapalske pogodbe imeli priliko prositi gospoda ministra, da zahteva v ministerskem svetu zanjo kompenzacijo, ponavljanjo vnovič, da smatramo Kočevsko-Brodsko železnico za najvažnejšo, za Slovenijo direktno življensko vprašanje in ga prosimo, da posveti tej zvezi vso pozornost. Načrti so gotovi, preddela v teku, gre se le za zagotovitev udeležbe državo na tej zvezi. To je naš dohod k morju, brez tega bo propadla Ljubljana in Slovenija in trgovina se bo osredotočila v Zagrebu.
Enako važna je zveza Prekmurja in Ljutomerske doline z Ormožem. Ta dva okrožja sta vsled pomanjkanja redne zveze zadnjega pol leta zelo trpela in prebivalstvu teh pokrajin je treba pomagati, jih prikleniti z železnico na Slovenijo. Istotako je za razširjenje zvez z našim zaledjem potrebna zveza
Rogatec-Krapina, ki je jako kratka 'in lahko izvedljiva.
Vprašanje carinske administracije je kljub podrobnim sklepom interministerijalne carinske komisije nerešeno. Radi krize se od novembra še ni izvršilo zadevnih sklepov. Glavno je, da finančni minister podpiše priložene mu ukaze za imenovanje carinskih revizorjev v Maribor in Ljubljano. Maribor je postala, kakor je iz izkaza dohodkov razvidno največja carinarnica cele kraljevine, posebno v izvoznem prometu. Na obeh carinarnicah potrebujemo najmanj po 6 revizorjev, da bodo mogli fizično zmagati promet brez vedno rastočega zastoja. Za g. Jovanoviča, ki je kot eksponiran uradnik generalne direkcije carine v Beogradu določen za nadzorovanje dela carinarnic v Sloveniji, bi kazalo sistemi-zirati mesto pri delegaciji ministrstva financ, pokrajinskega carinarskega inšpektorja ali ravnatelja, ki bi razen nadzorovanja dobil tudi kompetenco za manipulativne zadeve, kakor so carinska potrdila, zadeve zaznam-benega prometa, manjše reklamacije in pritožbe itd. Omenjamo pri tem, da je v interesu službe in prometa potrebno in da ima delegacija v vsakem drugem resortu, kakor je g. ministru kot bivšemu poverjeniku znano svoj obširen delokrog.
Nalogo za stavbo carinskih skladišč so že dani železnici, treba bi bilo le, da se še ostali sklepi komisije, katero je vodil insp. Tih. Veljkovič, izvršijo. S tem bi bilo ogromno ustreženo našemu trgovcu in našemu prometu.
Dalje bi prosili, da se izdajo predpisi za ambalažni, reparaturni in predelovalni promet. Sedaj je tak promet radi izvozne carine in zavarovanje valute zvezan z neverjetnimi težavami. Treba bi bilo tu nekaj olajšave, ker so naše tvrdke in industrije navezane na tak promet z inozemstvom. Posebno opozarjamo na carine prosto vračanje sodov iz Avstrije, ki so bili še pred vpeljavo carinarske meje izvoženi iz Štajerske. Takih sodov se nahaja zunaj še nad 3.000 komadov.
Zadnji čas se je pojavila v naši industriji usodepolna stagnacija, ki je dala povod jaki zahtevi po zaščitni carini. Nam trgovcem, ki zastopamo tu bolj stališče konzumenta, je obstoj in razvoj industrije zelo važen in drag. Zato mislimo, da je najboljša podpora naše industrije razširjenje veljavnosti srbskega zakona za podpomaganje domače industrije iz leta 1898 tudi za naše kraje. S tem bo dana potrebna diferenci]acija tuzemske industrije napram starejši in konkurence zmožnejši inozemski. V preteklih dveh letih ni imela naša industrija dovolj vladne podpore pri trgovskih pogodbah in podeljevanju kreditov, da bi bila mogla nabaviti dovolj surovin in za primerno ceno. Prosili bi v tem oziru izdatne podpore.
V novi finančni zakon bi želeli, da se sprejmejo potrebni krediti za to, da se pri nas razvijejo nekatere nujno potrebne nove stroke domače industrije in sicer igračarska industrija, usnjarska in papirna galanterija, keramična in umetno-mizarska industrija. O tem je cel načrt podal načelnik M. M. Savič v svojem spisu o obrtnostrokovnem šolstvu. Razvoj   teh   strok je   potreben, *da začnemo
—    2    —
namesto   surovin    izvažati fabrikate in kriti galanterije po možnosti doma.
Zahtevamo, da se ukine samo v Sloveniji veljavna prepoved točenja žganih pijač, ker je vzrok namreč svoječasna stavka železničarjev že davno končana.
Dalje bi bilo primerno, da se cenilne komisije za odmerjenje davkov, kakor so obstojale v mirodobnem času, zopet vzpostavijo in omeji sedanji način anonimnega poizvedovanja v premoženjskih razmerah.
Male kroge interesira predvsem v finančnem zakonu predvidena likvidacija 20°/ o prisilnega posojila ob priliki zamenjave denarja, da se čimpreje izvrši; dalje je zamenjava drobiža že celo nujna in konečno bi bilo pospešiti prenos poštnočekovne in hranilne imovine iz Avstrije k nam.
Za notranji trgovski promet bi bilo ve- j like važnosti, da se uresniči projekt dr. Maričiča iz Zagreba, da se za celo državo ustanovi enoten čekovni urad. Tudi bi se lahko že pričelo v čekovnem prometu z obre-stovanjem vlog, ker je s-.a imovino predpisano j visoko-obrestno državno posojilo.
(llavna naloga najbližje bodočnosti je, j dovršitev nacionalizacije tujih podjetij, pre- j nos njih sedeža v Jugoslavijo in odprava j sekvestrov. Nekoliko v zvezi s tem vrašanjem i je prenos imovine naših državljanov iz ' Avstrije in druge likvidacijske agende v bivšo j monarhijo. V tem oziru je Avstrija proti ! nam nastopala še vedno skrajno provokantno \ in zato pričakujemo od gospoda ministra, i da bi pri novih trgovskih pogajanjih varoval naše interese in ne odnehal od zahteve i junktima, s katerim smo bili to pot propadli, j
Z namenjavo perperov je postalo vpra- j sanje definitivne rešitve našega valutnega vprašanja zopet aktualno. Gospodarske kor- j poracije stoje tozadevno na starih, svoječaanih ; sklepih, da je relacija največja gospodarska ! nesreča in provzročila neopravičene konjukture , in eksploatacijo prečanstva. Pri tem opozar- j jamo samo na vedno rastočo inflacijo dinarjev, j katere Narodna banka brez pravega povoda ' izdaja.