Leto 1898.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos JV. — Izdan in razposlan dne 22. januarja 1898.
Vsebina: Št. (12—15.) 12. Razglas, s katerim se razveljavljajo določila Najviše dopustilnice žilne 21. junija 1890. 1. o lokomotivnili železnicah iz Hoïan (Počičan) v Mochov in iz Brandÿsa na L. v Neratovice 1er se potemtakem omejujejo na obstoječo lokalno železnico iz Brandÿsa na L. v Mochov. — 13. Dopustilnica za lokalno železnico iz Brandÿsa na 'Labi v Neratovice. — 14. Razglas, da se je véliki carinski urad preložil iz Steina na Donavi v Kremžo. — 15. Ukaz o izmenjavanju matičnih izpiskov med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, z ene strani, in med deželami ogrske krone — brez Hrvaškega in Slavonskega — z druge strani.
12.
Razglas ministrstva za železnice z dne 31. decembra 1897. 1.,
s katerim se razveljavljajo določila Najviše dopustilnice z dne 21. junija 1890.1. (drž. zak. št. 174) o lokomotivnih železnicah iz Horan (Poričan) v Mo-chov in iz Brandÿsa na L. v Neratovice ter se potemtakem omejujejo na obstoječo lokalno železnico iz Brandÿsa na L. y Mochov.
Na podstavi Najvišega pooblastila se razveljavljajo določila Najviše dopustilnice z dne 21. junija 1890. 1. (drž. zak. št. 174) o lokomotivnih železnicah a) iz Hofan (Poričan) v Mochov in h) iz Bran-dÿsa na Labi v Neratovice, in se potemtakem priv. avstrijsko-ogrska družba za državne železnice odvezuje po zgoraj omenjeni Najviši dopustilnici naložene dolžnosti, napraviti zgoraj imenovani železnici z nadaljevalno progo do kakega kraja severne proge državne železnice pri Beïkovicih.
Nasproti ostanejo določila spredaj omenjene Najviše dopustilnice po zmislu njenega §. 14. in pa določila dopustilnih pogojev, tikajočih se obrata in
ustanovljenih po c. k. trgovinskem ministrstvu za lokalno železnico iz Brandÿsa na Labi črez Čelako-vice v Mochov, pridobljeno o svojem času in obra-tovano po priv. avstrijsko-ogrski družbi za državne železnice, v veljavnosti tudi nadalje s tem razločkom, da je šteti to lokalno železnico v upravnem in tehniškem oziru za samostalno progo.
Wittek s. r.
13.
Dopustilnica z dne 11. januarja 1898. L,
za lokalno železnico iz Brandÿsa na Labi v Neratovice.
Na podstavi Najvišega pooblastila se mi je v porazumu z vdeleženimi ministrstvi vzvidelo, okrajnemu prvomestniku Jožefu Šestdku v družbi z odvetnikom dr jem Jožefom Vitâkom in ravnateljem nadvojvodske gospoščine, Friderikom Moel-lerjem, ki so vsi v Brandÿsu na Labi, potem s tvor-ničarjem za cuker Ferdinandom Blochom in po-
4 .
(Sloveniseh.)
sestnikom nepremičnin Jožefom Stierbo v Kostelcu na Labi podeliti po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po zmislu določil zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) zaprošeno dopustilo za gradnjo ih obrat lokomotivne železnice, katero bo kot lokalno železnico s pravilnim tirom napraviti od postaje Brandÿs na Labi priv. avstrij-sko-ogrske družbe za državne železnice črez Koste-lec na Labi v Neratovice, privzemši obstoječo do-vlačnico od Kostelca na Labi v Neratovice, ki jo bo primerno prenarediti:
§• 1.
Železnici, katera je predmet te dopustilnice, se podeljujejo v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti.
§• 2.
Koncesionarji so dolžni, začeti gradnjo dopuščene železnice precej po dobljenem dovolilu za njo, dokončati jo najdalje v enem letu, računaje od današnjega dne, in dodelano železnico izročiti javnemu prometu ter vzdrževati po nji obrat nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrše in opremijo železnico, kakor zahteva dopustilo, morajo dati koncesijonarji zagotovilo, po-loživši varščino 3.000 gl. v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala zgoranja dolžnost po krivdi koneesijonarjev, se smé izreči, da je zapala ta varščina.
§■ 3.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se podeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-l.ičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se podeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki se morda narede in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.’
§. 4.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu lopuščene železnice ravnati po vsebini te dopu-
stilnice, potem po dopustilnih pogojih, postavljenih po ministrstvu za železnice in pa po semkaj merččih zakonih in ukazih, zlasti po zakonu o dopuščanju železnic zdne 14. septembra 1854.1. (drž. zak. št. 238) in pa po redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), potem po zakonih in ukazih, kateri se dadö morebiti v bodoče. Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne naredbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, v kolikor se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere, sosebno na zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in gledé tega bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izdâ ministrstvo za železnice.
§. 5.
Koncesijonarjem se daje pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, narede delniško družbo, katera stopi v vse pravice in zaveznosti koneesijonarjev.
Izdaja prednostnih obligacij je izključena.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljâ to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res uporabijo za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, in pa za nabavo vozil ter za dotacijo pričuvnega zaklada, katerega določi državna uprava, in se izkažejo, kakor gre, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljali v račun nikakršni drugi otroški.
Ako bi bilo po dogradbi železnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če privoli državna uprava v na-merjane nove stavbe ali v pomnožbo naprav in se stroški izkažejo, kakor grč.
Vso napravno glavnico je odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžbenem črtežu, ki ga odobri državna uprava.
Družbena pravila in pa obrazci delnic, ki se izdadö, potrebujejo odobrila državne uprave.
§• 6.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife ob odpravi oseb in reči se bo v tena oziru in pa glede polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, katera bodo vsaki čas veljala pri avstrijskih dvžavnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in črno vojsko obeli državnih polovic, na tirolske deželne strelce in žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun k orožnim vajam in priglednim zborom.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k do-gororu, med avstrijskimi železniškimi družbami sklenjenemu zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov in pa zastran vzajemnega pri-pomaganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, dalje da pristopijo k vsak čas veljajočim predpisom o železništvu za čas vojsko in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871.1 o prenosu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležčče.
* Vsakikrat veljajoči predpisi za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, katerega se začne po dopuščeni železnici obrat. Predpisi enake vrste, ki se izdadö po tem času, pa se ne objavijo po državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar se jim priznanijo uradoma.
Te dolžnosti imajo koncesijonarji sainö v toliko, v kolikor se zdi njih izpolnjevanje izvršljivo z ozirom na drugotnost té proge in na olajšila, do deljena vsled tega glede na napravo in opremo in vrsto obrata.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 7.
V koliko je enake ugodnosti, kakor jih ustanavlja gledé na prevažanje vojakov §. 6., dodeljevati civilnim stražnim četam (varnostni straži, finančni straži i. e.) ali drugim javnim organom, to se določa v dopustilnih pogojih.
§• 8.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računajo od današnjega dne, ter mine po izteku tega roka.
Državna uprava smé izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnile dolžnosti, v §. 2. ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, v kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti po zmislu §. 11., lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
S- 9-
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila na podstavi obratne pogodbe, katera se sklene po odobritvi državne uprave, priv. avstrijsko-ogrska družba za državne železnice.
Državna uprava si vendar pridržuje pravico, vsaki čas prevzeti obrat dopuščene železnice ter ga voditi potem za račun koncesijonarje v ves čas, dokler bo še trajalo dopustilo.
V	tem primeru morajo koncesijonarji povrniti državni upravi stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju in ki se ugotove eventualno poprek.
V	ostalem je vravnati načine tega obratovanja z obratno pogodbo, ki se sklene s koncesijonarji.
§• 10.*
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) vsaki čas dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno porabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po skupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§• H
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, odkupiti vsaki čas po nastopnih določilih:
1.	Da se določi odkupnina, se seštejejo letni čisti doneski, kar jih bo imela podjetba v poslednjih sedmih letih pred samim odkupom, od tega se odbijejo čisti doneski najslabejših dveh let in potem se izračuni poprečni čisti donesek ostalih petih let.
če bi se železnica odkupila po preteku začasne davčne prostosti, določene v §. 1., tedaj je z davčnimi dokladami in drugačnimi javnimi davščinami, katere zadenejo odkupljeno železniško pod-jetbo, ravnati kot z obratnimi stroški.
Če ni bilo davčne dolžnosti glede vseh let, privzetih v poprečni račun, tedaj je tudi za davka prosta leta preračunih davek z dokladami vred po odstotnem postavku prvega davku zavezanega leta ter ga odbiti od doneska. K tako najdenemu čistemu donesku pa je z ozirom na desetodstotni davek, ki ga je plačevati od odkupne rente po §. 131., lit. a) zakona z dne 25. oktobra 1890. 1. (drž. zak. št 220), prišteti pribitek v višini ene devetine teh čistih doneskov.
2.	Po zmislu spredaj stoječega' določila najdeni poprečni čisti donesek je potem koncosijonarjem kot odškodnino za odkup železnice v še ostali dobi dopustila izplačevati v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti.
3.	Ko bi se pak železnica odkupila pred preteklim sedmim obratnim letom ali kadar hi po določilih odstavka 1. najdeni poprečni čisti donos ne dosegel vsaj letnega zneska, ki je potreben za pogojeno obrestovanje in razdolžbo hipotečnega zajma, vzprejetega zastran nabave novcev pri deželni banki kraljevina češke s poroštvom te kraljevine, in pa za štiriodstotno obrestovanje in razdolžbo po državni upravi odobrene delnične glavnice v času, dokler bo trajalo dopustilo, tedaj bodi odškodnina, ki naj jo dâ država za odkup železnice, v tem, da država namesto koncesijonarjev prevzame, da ga sama plača, zgoraj omenjeni hipotečni zajem do popolne njega razdolžbe ob dogovorjenih rokovih dospelosti, in da izplačuje spredaj navedeno Ietnino za delnično glavnico v polletnih obrokih 30. dne junija in 31. dne decembra vsakega leta po dospelosti, ter da povrne družbi rentnino, ki jo je plačevati od te odkupne rente.
4.	Državi se pridržuje pravica, da sme kadarkoli na mesto še ne dospelih letnih plačil po zmislu Odstavka 2., oziroma namesto letnine, ki jo bo po odstavku 3. plačevati za delnično glavnico, plačati glavnico, ki je enaka znesku glavnične, računaje obresti od obresti, po štiri od sto na leto, diskon-
tovane vrednosti plačil, ki jih je opravljati po določilih odstavka 2. in 3.
Ako se država odloči, plačati to glavnico, plačaj jo v gotovini ali v državnih zadolžnicah, kakor si to izbere sama. Državne zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju zaznamovali na dunajski borzi uradno o državnih zadolžnicah enake vrste.
5.	Po odkupu železnice in z dnem tega odkupa pride država, ko izplača odkupnino, brez daljne odplate v bremen čisto, oziroma samo še z ne poplačanim ostankom hipotečnega zajma obremenjeno last in v užitek te tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila in gradivne zaloge in pa iz na-pravne glavnice narejene obratne in pričuvne zaklade, v kolikor niso bili ti že namenu primerno uporabljeni z odobrilom državne uprave.
6.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, kateri se mora zgoditi vselej z začetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškipodjetbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V ti izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup ;
b)	železniška podjetba, ki je predmet odkupa, in drugi imovinski predmeti, kateri morajo kot pritiklina železniške podjetbe ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniški podjetbi, eventualno s pridržkom poznejše izprave odkupne cene (št. 1 in 3), ki jo je ovedeti začasno, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
7.	Državna uprava si pridržuje pravico, postaviti ob enem z vročbo odkupne izjave posebnega komisarja, kateri mora paziti na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsaki prevzetbi novih dolžnosti, katere segajo črez mejo opravilnega obrata ali pro-vzročujejo trajno obremenjenost.
8.	Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve koncesijonarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti v fizično posest zgoraj oznamenjene imovinske predmete.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti doneski, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniški podjetbi, katera pak mora tudi sama poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in druge dolgove.
9.	Država si pridržuje pravico, da na podstavi odkupne izjave (št. 6) izvrši vknjižbo državne lastninske pravice na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, kateri preidejo vsled odkupa na državo.
Koncesijonarji so dolžni, dati državni upravi, ako bi se to zahtevalo, na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njih strani.
§■ 12.
Ko mine dopustilo in tistega dne, katerega mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek tu dopuščene železnice in vsega premičnega in nepremičnega pristojstva, tudi vozil, gra-divnih zâlog in pa iz napravne glavnice narejenih obratnih in pričuvnih zakladov v obsegu, povedanem v §. 11., št. 5.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ako se odkupi železnica (§. 11.), obdržč koncesijonarji last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetbe, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potèm tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih ali pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da té reči niso pritiklina železnice.
§. 13.
Državna uprava ima pravico, se prepričati, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo ali pa odpravijo.
Tudi ima državna uprava pravico, po odposlanem organu, pregledovati gospodarstvo, in so-sebno po nadzornikih, pošiljanih ob stroških koncesijonarjev, kakorkoli se ji vzvidi primerno, pogledovati, da se izvaja gradnja po projektu in pogodbi.
Ako se napravi délniSka družba, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, koli-korkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega svéta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v velike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustllu in družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, si izprositi precej odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero veže družbo.
§■ H.
Državni upravi se nadalje pridržuje pravica, da se smé, ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Wittek s. r.
14.
Razglas finančnega ministrstva z dne 14. januarja 1898. 1.,
da se je véliki carinski urad preložil iz Steina na Donavi v Kremžo.
Véliki carinski urad II. razreda, ki je bil v Steinu na Donavi, se je preložil v Kremžo ter združil s c. k. vélikim davčnim uradom.
Böhm s. r.
(SloTonlsoh.)
5
15.
Ukaz ministrstev za notranje stvari in bogočastje in nauk z dne 20. januarja 1898. 1.
o izmenjavanju matičnih izpiskov med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru, z ene strani, in med deželami ogrske krone — brez Hrvaškega in Slavonskega — z druge strani.
Izpreminjajoč ministrstveni ukaz z dne 6. avgusta 1896. 1. (drž. zak. št. 150) o dogovorjenem izpremenjavanju matičnih izpiskov med kraljevinami in deželami, zastopanimi v državnem zboru z ene strani in med deželami ogrske krone — brez
Hrvaškega in Slavonskega — z druge strani, se ukazuje na podstavi dogovora s kraljevim ogrskim ministrstvom za notranje stvari to-le :
K §. 1., odstavku 1.: Gledé zakonov, kijih ogrski državljani sklenejo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru, morajo organi, katerim je poverjeno pisanje matic, predlagati izpiske iz poročnega vpisnika v predpisanih dobah časa samo tedaj, kadar je ženin ogrski državljan, imajoč občinsko pristojnost na Ogrskem (vštevši mesto Reko in reški okraj).
K §. 4.: Določilo tega paragrafa se razveljavlja.
Ta ukaz zadobi moč takoj.
Gautsch s. r.
Latour s. r.