PEVSKO DRUŠTVO «LIPA» V LITIJI
priredi
v sredo, dne 8. decembra 1926 v dvorani Sokolskega doma
PEVSKI VEČER
Z VESELOIGRO
Pevovodja: PETER JEREB
SPORED:
1. Dr. Schwab: Še ena.
2. Dr. G. Ipavec: Milada.
3. P. Jereb: V snegu.
4. P. Jereb: Veterček.
Mešani zbori.
j. štoka: MUTASTI MUZIKANT
Veseloigra v enem dejanju.
5. St. Premrl: Rože za Marijo.
6. A. Lajovic: Pesem nagajivka.
Zenska zbora s spremljevanjem klavirja.
7. P. Jereb: Šumi les.
8. E. Adamič: Ciganska posmehulja.
Mešana zbora.
 ’’>( Začetek ob 20. uri. X""
Vstopnina: Sedeži I. reda 10 Din, II. reda 8 Din, III. reda 6 Din. Stojišča 3 Din.
Sodeluje kvartei Lj-u b I j v ona
	
i:	ŠE ENA.
: i	(Oton Župančič.)
ji	Zaljubilo se je solnce
i i	v gizdavo devojko Ano,
: i	zaljubilo, pa poslalo
	troje snubcev k nji.
: j	Prvi snubci — drobne tičke.
: i	Ana tičke polovila.
j:	Drugi snubci — rdeče rože.
\\	Ana rože posadila.
j j	Tretji snubci — zlati žarki.
: i	Ana okna zagrnila.
l j	Ana okna zagrnila,
: :	a za okni Ano ljubil
\\	jaz sem mlad junak.
\ j	Drobne ptičke pesmi pele,
: :	rdeče rožice duhtele,
: :	žarki kukali skoz okno —
: i	e — kdor je junak!
j j	S	3
\\	M1LADA.
\\	(F. Končan.)
z :	Ob rek obalih val šumi
: :	v glasovih žalih: ..Več ga ni!“
	Na vrtu roži dan bledi
\ j	pa slavec toži: „Več ga ni!“
: j	V temni dobravi dih šumi,
: :	drevesom pravi: „Več ga ni!“
: j	Ko zora poči, noč beži,
||	solzice toči: „Več ga ni!“
|j	In srce vedno govori
	le tožbo jedno: „Več ga ni!“
• •	'6	S
ji	V SNEGU.
: j	(Simon Jenko.)
::	Hribi še beli so, Samo moje srce
i i	rože še ne cveto. žalostno bode še.
: •	Kmal’ bo pomlad prišla, Zanj več pomladi ni,
ji	rože bo sklicala. zanj več veselja ni.
j j	. iS	3
VETERČEK.
(Bogumila.)
Veterček moj, oj, veter hladan, ali do njega pot ti je znan?
V	tihi dolin’ci sredi vasi hišica meni najdražja stoji.
Pojdi do hiše, tamkaj postoj, pesem po svoje tam mu zapoj!
Morda se name spomni tedaj pa mi en zdihljaj pošlje nazaj.
A če morda zdaj sladko že spi, s spanja buditi treba ga ni.
Sladko naj spava, sanja nocoj, ti pa se vrni, veterček moj!
S S
ROŽE ZA MARIJO.
Po raju Jezus hodi in ovčke bele pase,
in kamor stopi z nožico svojo, tam roža rdeča zrase.
In angeli za njim gredo, vse rdeče rože pobero, vse rdeče rože pobero in Materi Mariji jih neso:
„Poglej, Marija! Jezušček, Tvoj sin, pošilja Ti te rože za spomin.“
PESEM NAGAJIVKA.
(Oton Župančič.)
da bo Mirka vzela, ker on nič ne dela, ker on nič se ne uči. Čaki, čaki Mirko ti!
S 3
Zima, zima bela vrh gore sedela, vrh gore sedela, pa tako je pela,
ŠUMI LES.
Šumi les. Greva po senčnih poteh, molčiva, brblja pa sinica v vrheh: Fuj, fuj, cicifuj.
Kraj tihe vasi Marijo zvoni.
Marija molči, v mojem srcu žgoli: Fuj, fuj, cicifuj.
(Kette.)
Šumi les. In jaz zavriskam glasno. In skrije obraz, jo poljubim sladko. Fuj, fuj, cicifuj.
Bo kmalu zvonil, zvonil bo zaman, ah, zaman bo glasil:
Fuj, fuj, cicifuj.
S 3
CIGANSKA POSMEHULJA.
(Narodno besedilo.)
Cigani se oženido;
ajme cendu, mendu zeleno.
Drevi so jo poprosili; ajme — — — — — —
V torek so jo poročili; ajme — — — — —
V sredo sina je povila; ajme — — — — —
V četrtek so ga krstili; ajme — — — — —
V petek so mu svete dali; ajme — — — — — —
Ako neče krasti,
Bog mu ne daj rasti!
Ala, brate, na zelene trate.