Poštnina placana pri pošti 3102 Celje Letnik LXVII | julij 2021 | številka 1 | 325 Poštnina pla˜ana pri pošti 3102 Celje Letnik LXVII | julij 2021 | številka 1 | 325 Naslovnica Casopis Cinkarne Celje, d. d. Letnik: LXVII, julij 2021 Številka: 1/325 Glavna in odgovorna urednica: Barbara Rozonicnik Lektor: dr. Zoran Pevec Izdajatelj, naslov uredništva in tisk: Cinkarna Celje, d.d. Kidriceva 26 p. p. 1032, 3001 Celje telefon: +386 (0)3 427 61 01 faks: +386 (0)3 427 61 06 el. pošta: vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si Glasilo podjetja Cinkarna Celje, d.d., najdete tudi na spletni povezavi: http://www.cinkarna.si/si/info-center/ publikacije/cinkarnar Oblikovanje: Cinkarna Celje, d.d. Tisk: GM TISK, d.o.o. Uredništvo si pridržuje pravico, da po potrebi skrajša ali slogovno predela clanke. Modernizacija cistilne naprave na kalcinaciji 6 Proizvodna linija za avtomatsko brizganje fluoropolimerov 9 Inovacijska dejavnost v letu 2020 11 Cistilna naprava za taljenje žvepla 17 (Srecna) trinajstica! 20 Razstava ljubiteljskega fotografa Dušana Arcana 22 Spoštovane sodelavke in sodelavci! Zaposleni smo v podjetju, ki daje delo številnim rodovom že skoraj 150 let. Ponosni smo na ustvarjeno v minulih letih. In hocemo naprej. Nadaljevati hocemo tradicijo uspešnega podjetja, ki z rastjo ohranja svojo pozicijo na trgu in s tem zagotavlja dobrobit vsem deležnikom. Ukinitve programov v minulih desetletjih so marsikomu vzbudile pomislek, da krcenje programov pomeni tudi ugašanje podjetja. A ni šlo za to. Šlo je za osredotocanje na tisto, kar znamo, zmoremo in je aktualno na trgu. Tisto, kar tudi v kriznih obdobjih omogoca zadostno dodano vrednost za obstoj. In s tem želimo nadaljevati ter rasti tudi v prihodnje. Zavedamo se, da mora naše ravnanje slediti nacelom trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva. S svojim delovanjem moramo ohranjati naravne vire tudi za prihodnje generacije. V tej smeri že nekaj let razvijamo postopke, ki bodo omogocili recikliranje vode in zmanjševanje emisij v tistem deležu vod, ki se bodo še vedno vracale v naravo. Obcutno smo že zmanjšali kolicino odpadkov, ki zapušcajo našo proizvodnjo, a pri tem se nismo ustavili. Preverjamo in razvijamo rešitve, ki bi kolicino odpadkov še zmanjšale. Številne projekte namenjamo tudi zmanjševanju emisij v delovno in zunanje okolje. Titanonosne surovine, ki jih uporabljamo v podjetju, vsebujejo še nekatere do sedaj neizkorišcene, a komercialno zanimive elemente. Skupaj z zunanjim partnerjem želimo preveriti smiselnost razvoja in vpeljave tehnoloških postopkov za pridobivanje le-teh. Aktivnosti usmerjene v trajnostni razvoj bodo zahtevale velika vlaganja. Ce jih bomo želeli izpeljati, bomo morali s svojim delovanjem ustvariti dodatne financne vire. Nacrti, ki jih snujemo, so usmerjeni v rast in diverzifikacijo donosnih obstojecih programov. Išcemo pa tudi priložnosti za širitev poslovanja podjetja na nova podrocja. Veliko pozornosti namenjamo preverjanju potenciala širitve obsega proizvodnje titanovega dioksida na obstojeci lokaciji. Pri tem se seveda srecujemo z omejitvami. A tudi najvecje so rešljive s sodelovanjem najpomembnejših deležnikov – z zavzetimi zaposlenimi, razumevanjem in s sodelovanjem lokalnih skupnosti ter lastnikov. Verjamemo, da bodo vsi navedeni v naših nacrtih prepoznali priložnost. Tako bomo z uravnoteženim pristopom, ki v vsakem trenutku prepoznava potrebe podjetja, kakor tudi ostalih deležnikov zagotovili potrebno podporo in omogocili nadaljevanje uspešne zgodbe našega podjetja. Prepricani smo, da lahko vsak od deležnikov le na ta nacin poskrbi za dolgorocno zašcito svojih interesov. Spominjamo se uspešno premaganih izzivov v preteklosti in zaupamo v prihodnost. Ob tej priložnosti se vsem zaposlenim v podjetju iskreno zahvaljujemo za ohranjanje nemotenega poteka dela v casu razglašene pandemije Covid 19. Filip Koželnik Nikolaja Podgoršek Selic Aleš Skok clan Uprave in delavski direktor clanica Uprave in tehnicna direktorica predsednik Uprave Sodelavci, vabljeni na pogovor k delavskemu direktorju Pretekla cetrtletja so bila skrajno neugodna za fizicen stik. Verjamem, da je za dobro zastopanje interesov zaposlenih to eno izmed bolj pomembnih podrocij. Nekaj obiskov po poslovnih enotah sem že opravil, druge še nameravam. V nadaljevanju vam na kratko predstavim opredelitev funkcije delavskega direktorja v slovenski zakonodaji in najavim odprtje moje pisarne. Oglasite se lahko s predlogi, idejami in pobudami za izboljšanje medosebnih odnosov ali drugih tem, ki zadevajo zaposlene, pa tudi s težavami, ki jih bom po svoji najboljši moci poskusil rešiti in izpostaviti. Skratka, vabljeni! Modernizacija cistilne naprave na kalcinaciji V podjetju stremimo k cistejši proizvodnji, povecani obratovalni varnosti in zanesljivosti delovanja cistilnih naprav. Zato smo se odlocili za investicijo v dodaten (cetrti) AWS elektrofilter - cistilno napravo za cišcenje dimnih plinov, ki nastanejo med kalciniranjem gela titanovega dioksida. V obstojeci proizvodnji uporabljamo tri LURGI elektrofiltre, ki jih bo potrebno postopno obnoviti, predvsem zaradi poškodb na spodnji nosilni rešetki in na vodilih za elektrode. Pri koncu življenjske dobe je tudi guma, s katero je ohišje elektrofiltrov zašciteno. Ob polni kapaciteti proizvodnje je predvidene posege za obnovo elektrofiltrov nemogoce izvesti, saj ocenjujemo, da bi menjava notranjih elementov filtra trajala vsaj tri tedne. Med tem casom bi obratovanje potekalo le z dvema filtroma, kar pa ne zadošca za polno proizvodnjo. S trenutnim postrojenjem je za vsa vecja dela na cistilni napravi za kalcinacijske dimne pline potrebno zmanjšati proizvodno kapaciteto. Dodatni elektrofilter bo povecal obratovalno varnost sistema cistilnih naprav za cišcenje dimnih plinov in omogocal obnovitvene posege na treh obstojecih elektrofiltrih. Z izvedbenimi deli projekta smo priceli v juniju 2020, izvedena pa so bila sledeca dela: • gradbena in strojna dela (zunanji izvajalec SIMES, d.o.o.), • postavitev jeklene konstrukcije, • vgradnja AWS elektro filtra, • vsa merilno regulacijska in elektro dela, • izdelan program za procesno vodenje. Smo v postopku pridobivanja uporabnega dovoljenja. Zagon novega elektrofiltra je predviden v juliju 2021. Blaž Slomšek INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Postavitev linije za stiskanje velikih vrec Titanov dioksid, odvisno od tipa pigmenta, polnimo v Cinkarni Celje v razlicno velike vrece. V 20 in 25 kilogramske vecslojne papirnate vrece ter v velike vrece do 1.000 kg. Na željo kupcev pa pigment iz vrec praznimo tudi v cisterne. Velike vrece po polnjenju postavimo na paleto. Kot je razvidno iz slike, so vrece relativno nestabilne, postavitev ene na drugo ni mogoca. Naš vecji kupec pigmenta je izrazil potrebo po stiskanih velikih vrecah za lažjo manipulacijo in ucinkovitejše skladišcenje. V tem primeru potreben manjši skladišcni prostor je ugoden tudi za nas, saj lahko na ta nacin skladišcimo vecje kolicine proizvoda. Cilj investicije so bile manjše stisnjene vrece, ki so obenem tako stabilne, da jih lahko postavimo na paleti eno vrh druge. Tako stabilne vrece so ugodnejše tudi glede transporta. Odlocili smo se za hidravlicno stiskalnico s protiprašno komoro, ki velike vrece stisne v tolikšni meri, da jih lahko zlagamo eno na drugo. Povezali smo se s podjetjem Libela Elsi iz Celja in skupaj dolocili koncept delovanja naprave s ciljem, da bo linija avtomatizirana v tolikšni meri, da ne bo potrebe po dodatni delovni sili. Linija za stiskanje velikih vrec je prototip z zmogljivostjo 15 ton na uro, a je omejena s kapaciteto polnjenja vrec, ki znaša 12 ton na uro. Linijo sestavljajo hidravlicna stiskalnica, protiprašna komora, aspiracijski filter, gnani valjcni transporterji, centrirna enota in zalogovnik palet. Pri zagonu naprave je bilo potrebno optimirati parametre stiskanja (pritisk ter cas in interval), da smo dobili lepo obliko stisnjenca in da vrece ne bi pocile. Težava se je pojavila pri odzracevanju vrec, saj mora biti material za vrece cim bolj neprepusten. Primerne vrece smo izbrali po predhodnem testiranju. Z montažo linije smo priceli marca lani, nekoliko nas je zaustavila epidemija, prve stisnjene velike vrece pa smo na novi liniji zapakirali v zacetku junija 2020. Kupcem smo dostavili vzorce in bili veseli njihovega pozitivnega odziva. Z redno uporabo linije smo priceli januarja letos in do maja v obliki stisnjenih vrec zapakirali približno 2.500 ton pigmenta. Ceprav trenutno ni zahtev po foliranju palet, smo razmišljali širše in predvideli možnost dodatne vgradnje folirne naprave v linijo, za kar potrebujemo zgolj prestavitev dolocenih sestavnih delov naprave. Tako se bomo lahko hitro odzvali na nove zahteve kupcev. Tekst in foto: Klavdij Košak C linija Nevtralizacije Zaradi potreb po izboljšanju poteka celotne nevtralizacije (podaljšanje reakcijskih casov, izboljšanje izkoristkov in poteka reakcij), kakor tudi zaradi vecje obratovalne varnosti naše cistilne naprave Nevtralizacije, se je podjetje že pred casom odlocilo investirati v tretjo, C-linijo Nevtralizacije. Dograditev C-linije poteka v dveh fazah: • v prvi fazi je potekala izgradnja prve stopnje nevtralizacije (posodi 50.15 C in 50.16 C) z vsemi potrebnimi povezavami, lovilno plošcadjo in drenažno jamo, postavitev zgradbe za drugo stopnjo nevtralizacije, postavitev elektro prostora, prirocnega Postavitev zgradbe C linija Nevtralizacije. Na sliki je viden skladišcni in elektro prostor. skladišca in odvzemne posode (50.27 C) za Proizvodnjo Cegipsa, ki se nahaja na najvišji etaži v novi zgradbi; • v drugi fazi bo potekala postavitev preostalih posod druge stopnje (50.28 C, 50.29 C in 50.30 C), skupaj s potrebnimi tehnološkimi povezavami. Prva faza projekta je bila zakljucena, opravljen je bil tehnicni pregled in v maju smo pridobili uporabno dovoljenje. Izgradnja druge faze je tik pred vrati; izvedli smo povpraševanje in vse potrebne poizvedbe na temo gumiranja in obzidave posod. Po reviziji povpraševanja je trenutno stanje projekta tik pred izvedbo; pripravlja se namrec podpis pogodbe z izvajalcem. Koncana prva faza. Tekst in foto: Anja Pfeifer Delavci, ki imajo aktivne medicinske vsadke morajo o tem obvestiti delodajalca (Službo za varnost in zdravje pri delu). Med aktivne medicinske vsadke sodijo srcni spodbujevalniki, vsadki v možgansko deblo, vibracijski vsadki za srednje uho, vsajene crpalke za infuzijo zdravil, aktivni medicinski vsadki, ki vsebujejo kovine (umetni sklepi, žeblji, žice, plošcice, kovinski kontracepcijski vsadki, umetne srcne zaklopke), medicinski vsadki, ki se nosijo na telesu (zunanje crpalke za infuzijo hormonov). INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Proizvodna linija za avtomatsko brizganje fluoropolimerov Casi gospodarskega napredka, razvoja novih tehnologij in vse vecje želje kupcev po spremembah, drugacnosti in unikatnosti prinašajo proizvajalcem polimernih izdelkov vse zahtevnejše izzive. Vse vecje želje kupcev oz. trga proizvajalce silijo v vecjo prilagodljivost in proizvodnjo razlicnih tipov izdelkov malih oz. srednjih serij, kot tudi izdelkov vecjih dimenzij. Hkrati pa je zelo pomemben cas izdelave, saj morajo biti izdelki narejeni v cim krajšem casu. Tudi v PE Polimeri smo se prilagodili razmeram na trgu in razvili unikatno idejo za brizganje fluoropolimerov. Predstavili smo jo zunanjemu izdelovalcu opreme, ki je napravo izdelal. Gre za avtomatsko proizvodno linijo, ki je namenjena brizganju teflona v ohišja ventilov in cevnih elementov vecjih dimenzij. Naprava je sestavljena iz osrednje brizgalne enote, s katero opravimo brizganje teflona v segreto orodje. Naprava vsebuje dve grelni komori. V eni segrevamo dozirno cev z granulatom dolocen cas in pri doloceni temperaturi. V drugi peci pa poteka segrevanje orodja oz. ohišja ventila ali cevnega elementa. Po segrevanju s transporterjem prenesemo dozirno cev in orodje v brizgalno enoto, kjer iztisnemo teflon v ohišje ventila ali ostale cevne elemente. Stroj vsebuje dve dozirni enoti, loceno za beli in crni teflon. S pomocjo novega stroja lahko hitreje tefloniramo standardne cevne elemente in elemente vecjih dimenzij ter tako širimo proizvodni program. Z opisano inovacijo smo dosegli pomemben napredek v avtomatizaciji in v volumskem povecanju kapacitet brizganja fluoriranih termoplastov in s tem povecali paleto proizvodov ter možnosti zadovoljevanja potreb uporabnikov. Omenjeno tehnologijo brizganja smo prijavili na razpis za podelitev priznanj za inovacije v celjski regiji za leto 2021, ki poteka pod okriljem Regionalne gospodarske zbornice Celje. Luka Fideršek Roman Deželak Mateja Mocnik Ivec na konferenci v Berlinu o obdelavi odpadnih vod V zacetku julija se je cinkarnarka Mateja Mocnik Ivec, vodja investicij in tehnoloških izboljšav v PE Titanov dioksid, na povabilo organizatorjev udeležila konference Global ManuChem Strategies 2021 v Berlinu. Sodelovala je kot moderatorka ene od štirih tem, ki so jih obravnavali v sklopu edinstvenega dogodka world cafe, razvitega s strani organizatorja we.conect. Izbrala je temo obširnega projekta s podrocja obdelave odpadnih vod v Cinkarni Celje Celovito obvladovanje vod iz proizvodnje titanovega dioksida. Ob debatni mizi o izzivih Cinkarne World cafe poteka tako, da udeležence konference razdelijo v skupine po debatnih mizah. Ker je bila Mateja moderatorka teme, so se pri njej zvrstile štiri skupine. Za konferenco je imela že v naprej pripravljena vprašanja na osnovi potreb Cinkarne, ob izmenjavi mnenj pa so z vsakim krogom prišli stopnjo višje pri spoznanjih in ugotovitvah. Dogodka so se udeležili izkljucno strokovnjaki iz kemijske industrije, zato so razprave temeljile na konkretnih izkušnjah. Mateja pravi, da je bila konferenca vsekakor zanimiva in koristna, dogodka pa bi se bilo smiselno udeležiti tudi v prihodnje. Barbara Rozonicnik Razvili praškasti lak z antimikrobnim delovanjem V poslovni enoti Kemija Mozirje, kjer proizvajamo praškaste lake, smo v razvojnem oddelku na pobudo prodajnega programa razvili praškasti lak z antimikrobnim delovanjem. Antimikrobni praškasti lak je namenjen zašciti površin, ki se jih veliko dotikamo, saj zmanjšuje možnost prenosa mikrobov in posledicno okužb, ki so povezane z mikrobi. Uporaba takšnih praškastih lakov je primerna predvsem za: • pohištvo in opremo v zdravstvenih ustanovah, • ograje, kljuke in ostala držala, • pripravo in skladišcenje hrane, • površine, kjer nastaja kondenzacijska vlaga (plesni in glive), • površine, ki se jih dotika vec ljudi in • sanitarno opremo. Antimikrobni praškasti lak vsebuje stabilizirane ione srebra, ki mikrobom preprecujejo, da bi se razmnoževali. Ker imajo mikrobi zelo kratek življenjski cikel in se na površini, polakirani z antimikrobni praškastim lakom, ne morejo razmnoževati, se koncentracija le­teh mocno zmanjša. S praškastim lakom dosežemo 99,99 % zmanjšanje mikrobov v 24 urah, kar potrjujemo z analiznim certifikatom mikrobiološkega inštituta IMSL iz Velike Britanije. Testiranje antimikrobnega praškastega laka je potekalo po standardu ISO 22196:2011. Kot testna organizma sta bili uporabljeni dve kulturi bakterij: Staphylococcus aureus in Escherichia coli. V IMSL laboratoriju pa lahko preverimo odpornost tudi na mnoge druge bakterije, viruse, glive in plesni. Bine Bezjak S kolesom v službo kar 170 cinkarnark in cinkarnarjev Po lanskoletni odpadli akciji zaradi epidemije smo letos cinkarnarji in cinkarnarke ponovno sedli na kolesa in se pripeljali v službo. Tudi zaradi lepega vremena je akcija zelo dobro uspela, saj se je v službo pripeljalo okrog 170 kolesarjev. Vsak je prejel prakticno darilo, majico z logotipom podjetja. Pripeljali smo se od bližnje in širše okolice Celja, Slovenskih Konjic, Laškega, Rimskih Toplic, Vinske Gore … To pomeni, da so nekateri že pred službo prekolesarili tudi po 25 km. Z akcijo s kolesom v službo želimo zaposlene spodbuditi, da za prevoz do službe uporabljajo kolo, saj ima pred drugimi vrstami prevoza številne prednosti. Tega se zavedamo številni cinkarnarke in cinkarnarji, saj se velika vecina sodelujocih v akciji s kolesom v službo vozi redno. Tekst in foto: Robert Forštner RAZISKAVE IN RAZVOJ Inovacijska dejavnost v letu 2020 Preteklo leto nas je postavilo pred nove in nepricakovane izzive na vseh podrocjih našega delovanja. Od nas je zahtevalo kar najvecjo previdnost, pozornost in prilagodljivost. Izredne razmere so se odražale tudi na naših delovnih mestih, kjer je bilo najpomembnejše zagotavljanje nemotenega delovanja poslovnega procesa in dolgorocne vzdržnosti vseh proizvodnih postopkov. V takših razmerah smo manj pozornosti posvecali izboljšavam procesa, kar se je odražalo na manjšem številu prijavljenih koristnih predlogov. Kljub temu smo z velikim zadovoljstvom ugotavljali, da so zaposleni prijavili kar nekaj zanimivih in predvsem koristnih predlogov za izboljšave, kar je v danih razmerah vredno še posebne pozornosti in pohvale. Veseli nas, da smo lahko tudi tokrat podelili zaslužena priznanja tistim, ki so se potrudili in prijavili vec razlicnih koristnih predlogov; še posebej pa tistim, ki so s svojimi predlogi podjetju prinesli najvecjo korist. Priznanja za veliko število podanih predlogov Najvec predlogov sta lani podala Marko Vrbnjak in Primož Cretnik, oba iz PE Titanov dioksid, za kar sta prejela zlato priznanje za število prijavljenih predlogov. Srebrno priznanje za število prijavljenih predlogov sta prejela Husein Ikanovic (OE Marketing) in Anton Kocar (PE Polimeri). Bronasto priznanje za število prijavljenih predlogov so prejeli Štefan Lipar (Kadrovsko splošna služba), Franc Brglez (PE vzdževanje in energetika), Alen Menart (PE Metalurgija) in Tihomir Vodušek (PE Kemija Celje). Priznanja za predloge z veliko koristjo za podjetje Posebej smo izpostavili tiste zaposlene, ki so s svojimi predlogi prinesli podjetju najvecjo korist. Njihovi predlogi si zaslužijo, da jih podrobneje predstavimo. Bronasto priznanje za najkoristnejše predloge so dobili: Blaž Slomšek (PE Titanov dioksid) Po njegovem predlogu se delovanje cišcenja razklopnih plinov med fazo reakcije izklaplja s pomocjo programske rešitve. V tem casu se namrec izvaja pranje razklopnih plinov s precej vecjimi pretoki. Ker imamo v povprecju 10 razklopov na dan, to pomeni približno 450 minut, ko crpalke 12.77 oz. 12.78 oz. 12.81 (odvisno na katerem sistemu se izvaja reakcija razklopa) za doziranje alkalnih odplak iz posode 12.20 ne delujejo. V teh 450 minutah se privarcuje okoli 340 m3 alkalnih odplak iz posode 12.20 in stroški za 450 minut obratovanja omenjenih crpalk. Posledicno to pomeni tudi manjši vnos odpadne vode na nevtralizacijo kondenzacijskih vod. Vladimir Vuzem (PE Vzdrževanje in energetika) Na rafinacijski peci v obratu Žica je bilo zapiranje in odpiranje ventila za izpust cinkove taline iz peci izvedeno s trapeznim vijakom, na katerem je bila namešcena emajlirana konica. Talina je zaradi pretoka najedala emajlirano konico. Pri zapiranju ali odpiranju zapirala konica rotira in s tem povzroca obrabo tesnilne obloge na izpustu. Zato je bila potrebna pogosta menjava izpusta peci. Problem so po predlagateljevem predlogu rešili s horizontalnim pomicnim mehanizmom za zapiranje ventila peci. Pri novem nacinu zapiranja je na tem mehanizmu namešcena konica iz keramicnega materiala (Syalon 101), ki je talina ne najeda, zato je obraba tesnilne obloge izpusta minimalna. Namestitev keramicne konice na star sistem zapiranja ni bila mogoca, saj material ne prenese torzijskih obremenitev. Tomaž Rozonicnik in Bine Bezjak (PE Kemija Mozirje) Obstojeci sistem za preracun razmerij med smolami se je do sedaj izvajal na osnovi ekvivalentnih tež razlicnih veziv, vendar je omogocal le upoštevanje dveh razlicnih veziv. Predlagatelja sta v Excelovi tabeli izvedla rešitev, ki na osnovi vnesenih podatkov o ekvivalentni teži oz. kislinskem številu komponent, želeni kolicini veziva in fiksnem deležu ene ali dveh komponent, preracuna deleže morebitnih dodatnih komponent. S to rešitvijo se bistveno olajša in pohitri izracun ter zmanjša možnost napak. Srebrno priznanje za najkoristnejše predloge so prejeli: Gorazd Ojsteršek (OE Marketing) je predlagal nov sistem odsesavanja prašnih delcev pri polnjenju cistern v skladišcu titanovega dioksida. Prejšnji nacin polnjenja je med polnjenjem cistern iz velikih vrec, zaradi narašcajocega tlaka v cisterni, povzrocal veliko prašenja in izgubo pigmenta. Predlagatelj je zasnoval poseben inovativen lijak, ki med polnjenjem na enem koncu cisterne na drugem z odsesavanjem zmanjšuje tlak v cisterni, hkrati pa nastajajoci prah odsesava in zbira v zbirnem hranilniku. S to rešitvijo se je bistveno zmanjšalo prašenje med polnjenjem cistern, hkrati pa se pigment v obliki prahu zbira in vraca v hranilnik. S tem se pomembno zmanjšuje izguba koncnega proizvoda. Saša Hlade, Bojan Sitar in Gorazd Ojsteršek /Julko Kolar/ (PE Marketing). Drugi predlog, ki si je zaslužil srebrno priznanje, je delo skupine zaposlenih, pri cemer je prvi imenovani v prijavi le prvi med enakimi. Prejšnja tehnologija dvigovanja velikih vrec za polnjenje cistern je bila izvedena z zašcitnimi vrati, ki jih je moral delavec rocno odpreti, nato z vilicarjem namestiti vreco in vrata spet zapreti. To je zahtevalo veliko casa in predstavljalo tako napor kot tudi nevarnost za delavca. Predlagatelji so zasnovali rešitev, kjer so vrata nadomestili s svetlobno zaveso. S tem so ohranili varnost in hkrati pomembno skrajšali cas delovnega postopka, ter s tem omogocili povecanje kapacitete polnjenja cistern. Zlato priznanje za predlog, ki je podjetju prinesel najvec koristi, pa je prejel: Janez Hrovat (PE Polimeri) Predlagatelj je poznal težavo abrazije loputastih ventilov v PE Titanov dioksid, zaradi katerega so ventili v zelo kratkem casu izgubljali sposobnost tesnjenja in jih je bilo potrebno pogosto menjavati. Ko je Hrovat na tržišcu našel loputasti ventil firme Gärlock z oblogo UHMWPE, ki ima dobro odpornost na abrazijo, je takoj predlagal njegovo vpeljavo v proizvodnjo titanovega dioksida, in sicer na vsa mesta, kjer so se soocali s težavo abrazije. Ventili so se zelo dobro obnesli, zaradi njihove vgradnje pa se je obratovalna doba zelo podaljšala (z nekaj tednov na vec mesecev). V tako zahtevnih proizvodnih pogojih, kot so v proizvodnji titanovega dioksida, pa je vsako podaljšanje obratovalne dobe povezano z velikimi prihranki. Priznanja sta avtorjem koristnih predlogov podelila predsednik Uprave Aleš Skok ter clanica Uprave in tehnicna direktorica Nikolaja Podgoršek Selic. RAZISKAVE IN RAZVOJ Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so v letu 2020 prijavili in imate ideje, kako jih realizirati, pozivamo, da jih koristne predloge in s tem prispevali k izboljšanju prijavite v sistem CC UM. Tako se pridružite skupini delovanja podjetja. ustvarjalnih zaposlenih, ki s koristnimi predlogi spreminjamo procese in okolje v katerem delujemo. Vse, ki pri svojem delu opažate priložnosti za izboljšave Vladimir Vrecko Priznanja sta avtorjem koristnih predlogov podelila predsednik Uprave Aleš Skok ter clanica Uprave in tehnicna direktorica Nikolaja Podgoršek Selic. (Foto: Vladimir Vrecko) Kaj pomeni vstop podjetja v Prvo borzno kotacijo? V zacetku leta je podjetje vstopilo v Prvo kotacijo na Ljubljanski borzi. V njej sodelujejo najboljši izdajatelji, ki izstopajo po likvidnosti, velikosti, transparentnosti in mednarodni prepoznavnosti. Cilj vstopa Cinkarne Celje v Prvo kotacijo je povecati prepoznavnost najboljših slovenskih izdajateljev med vlagatelji. Podjetja, ki kotirajo v tej elitni kotaciji, odlikujejo transparentno poslovanje in odlicno razvita korporativna kultura, za investitorje pa predstavljajo precejšnjo varnost. Predsednik Uprave Cinkarne Celje Aleš Skok je ob tem povedal: ”Z veseljem tudi na ta nacin potrjujemo, da sodimo med najboljše družbe v državi, v mednarodnem merilu pa tudi med najuspešnejše v panogi, kjer nastopamo. Vstop v Prvo kotacijo je še stopnicka višje k poslovni odlicnosti, za katero stremimo. Tudi v prihodnje se bomo trudili upravicevati visoko stopnjo zaupanja vseh deležnikov, postati zanimivejši za obstojece in nove vlagatelje ter s tem še povecati privlacnost naše delnice.” Na Ljubljanski borzi so vstop podjetja v Prvo kotacijo pospremili z besedami, da se Cinkarna Celje zaveda pomena odgovornega nadstandardnega obvešcanja, urejenega upravljanja in rednega komuniciranja z vlagatelji, kar je predpogoj za zadovoljstvo delnicarjev in privlacnost za nove domace in mednarodne vlagatelje. Špela Kumer Odkrivanje mest pušcanj komprimiranega zraka z ultrazvocno metodo CALMS Ali ste že kdaj pomislili koliko denarja izgubimo zaradi pušcanja v sistemih stisnjenega (komprimiranega) zraka? Pušcanja zraka neposredno vplivajo na vecjo porabo elektricne energije, kar zvišuje mesecne stroške tudi za 10 %! Ste vedeli, da po raziskavah instituta Compressed Air and Gas Institute (CAGI) izgube zaradi pušcanje teh sistemov dosegajo v povprecju 30 %? Komprimiran zrak je eden najdražjih energentov v industriji. Uporabljamo ga za krmiljenje ventilov in loput, stresamo filtrske vrece, odpiramo strešne kupole, poganja razna orodja, z njim meljemo material itd. Tako je nepogrešljiv energent v sodobni industriji. V Cinkarni Celje se mocno zavedamo, da pušcanje zraka predstavlja velik strošek in posredno povzroca ustvarjanje velike kolicine nepotrebnega ogljikovega dioksida. Pušcanje prinaša velike izgube, samo ugotavljanje pušcanja oziroma netesnosti sistema z meritvami, pa velikokrat mocno zmanjša stroške za obratovanje kompresorjev z razmeroma majhnimi investicijskimi stroški. Pregled je zasnovan tako, da se oceni delovanje vseh stopenj sistema komprimiranega zraka od proizvodnje, distribucije, do mest koncnih porabnikov, zato da se ugotovijo vse nepravilnosti pri uporabi komprimiranega zraka. V Cinkarni merimo pušcanje zraka po sistemu CALMS z ultrazvocnim instrumentom na celotnem podrocju PE Titanov dioksid, PE Kemija Celje, PE Kemija Mozirje, letos pa pricenjamo z merjenjem še v PE Polimeri. V letu 2020 smo ugotovili 122 pušcanj, ki bi na letnem nivoju ustvarila nepotreben strošek v skupni vrednosti dobrih 52.000 € ter povzrocila skoraj 85.000 kg nastalega ogljikovega dioksida. Kot je razvidno, je bilo do danes odpravljenih 98 % pušcanj. Preostali pušcanji potrebujeta zaustavitev proizvodnje in se bosta odpravili takoj, ko bo takšna zaustavitev možna. Ti pušcanji predstavljata možnost prihranka nekaj vec kot 1.000 € letno, kar pa bi pomenilo slabih 2.000 kg manj ustvarjenega ogljikovega dioksida v enem letu. Meritev pušcanja komprimiranega zraka se opravlja enkrat letno po podrocjih (CALM-sih). Na tri mesece porocamo o odkritih pušcanjih in odpravi le-teh. Najbolj ucinkovito je, da se vsaj 90 % mest pušcanja odpravi v enem mesecu po pregledu. V sekciji porocil Potencialni prihranki je razvidno, da so bila odkrita mesta pušcanja odpravljena v dveh mesecih od pregleda, kar je še vedno hitro in pohvalno. Matjaž Bombac Potreba po kisiku (KPK, BPK5, TOC) KPK pri monitoringu odpadnih vod Monitoring odpadnih vod je dolocen v Okoljevarstvenem dovoljenju (OVD). Predpisuje nabor parametrov, s katerimi se ocenjuje onesnaženost posameznih iztokov odpadnih vod in pogostost ter nacin vzorcenja. Osnovni parametri onesnaženosti: • splošni: temperatura, pH vrednost, neraztopljene snovi, usedljive snovi; • ekotoksikološki: strupenost na vodne organizme; • anorganski: dušikove spojine, kloridi, sulfati, fosforjeve spojine, kovine; • organski: KPK, BPK5, celotni ogljikovodiki (mineralna olja). Podatek o kolicini kemijske potrebe po kisiku (KPK) zagotovi hitro oceno celotne organske snovi v vzorcu odpadne vode (razgradljive in nerazgradljive). Nabor parametrov je dolocen glede na izvor odpadne vode. V vseh cinkarniških odpadnih vodah imamo, glede na OVD, obveznost dolocanja vsebnosti KPK, zato je hitro in zanesljivo dolocanje zelo pomembno. RAZISKAVE IN RAZVOJ Pogostost dolocanja KPK je odvisna od vrste in kolicine odpadne vode – od enkrat letno do enkrat mesecno. V pripravi pa je sprememba OVD, kjer lahko pricakujemo, da bo na nekaterih vecjih iztokih odpadnih vod zahtevana pogostost dolocanja enkrat dnevno vse dni v letu. Na podlagi vrste in koncentracije parametrov onesnaženosti in kolicine odpadne vode placujemo okoljsko dajatev za odvajanje odpadnih vod. Vsebnost KPK prispeva pomemben delež te dajatve. Potreba po kisiku Potreba po kisiku je pomemben parameter za dolocitev vsebnosti organskih onesnažil v vodi. Pri merjenju potrebe po kisiku ne dolocamo koncentracije posameznih snovi v vodi, ampak merimo ucinek kombinacije snovi in pogojev. Ker parameter »potreba po kisiku« ni onesnažilo, ne predstavlja neposredne nevarnosti za okolje. Po drugi strani pa predstavlja posredno grožnjo živim organizmom v vodi, zaradi zmanjšanja koncentracije raztopljenega kisika. Obstajajo tri zelo razširjene metode za dolocitev potrebe po kisiku. Dve merita potrebo po kisiku neposredno, to sta kemijska potreba po kisiku (KPK) in biokemijska potreba po kisiku (BPK5). Tretja metoda pa meri potrebo po kisiku posredno, to je totalni organski ogljik (TOC). Biokemijska potreba po kisiku (BPK5) Pri BPK5 metodi mikroorganizmi porabljajo organske snovi za hrano, hkrati pa pri tem porabljajo tudi kisik iz vode. Zato predstavlja BPK5 merilo za kolicino kisika, ki ga potrebujejo aerobni mikroorganizmi za razgradnjo organskih snovi v vzorcu vode v petih dneh pri temperaturi 20 °C. Dolocitev je zasnovana na meritvi koncentracije raztopljenega kisika pred in po inkubaciji 5 dni pri temperaturi 20 °C. Metoda BPK5, od vseh treh metod za dolocitev potrebe po kisiku, najbolje napoveduje dogajanje v vodnem ekosistemu. Po drugi strani pa je metoda dolgotrajna (analiza traja 5 dni), odvisna je od zadostne kolicine mikroorganizmov (ki jih po potrebi dodamo vzorcu); poleg tega pa se pri tej metodi pojavljajo omejitve, kadar vzorci vod vsebujejo težke kovine in druge snovi strupene za mikroorganizme. Ce se mikroorganizmi zastrupijo s toksicnimi snovmi v vodi, ne morejo razgrajevati organskih snovi in zato v tem primeru BPK5 metoda ne pokaže pravih rezultatov. Kemijska potreba po kisiku (KPK) KPK po definiciji predstavlja masno koncentracijo kisika (mg/L O2) ekvivalentno kolicini kalijevega dikromata, ki se pri definiranih pogojih porabi za oksidacijo raztopljenih in suspendiranih snovi v vzorcu vode. To pomeni, da se pri analizi KPK dolocijo vse snovi v vzorcu vode, ki se lahko kemijsko oksidirajo. Torej, poleg biorazgradljivih substanc (ki jih dolocimo pri BPK5) dolocimo tudi kemijske komponente, ki jih z biološko oksidacijo ne moremo dolociti. Pri dolocitvi KPK oksidiramo vse snovi s kalijevim dikromatom v žvepleno kislem mediju pri povišani temperaturi (razklop 2 uri pri 148 °C). Kalijev dikromat se uporablja kot oksidant zaradi svoje odlicne sposobnosti oksidacije najrazlicnejših spojin. Z dodatkom Ag2SO4 še dodatno kataliziramo oksidacijo, z dodatkom HgSO4 pa zmanjšamo interference kloridnega iona, ki se obori kot netopen živosrebrov klorid. S tem preprecimo neželeno oksidacijo klorida do elementarnega klora. Kalijev dikromat se v prisotnosti snovi v vzorcu, ki se lahko oksidirajo, reducira do kroma(III). Presežek kalijevega dikromata lahko dolocimo titrimetricno z raztopino amonijevega železovega(II) sulfata ali pa fotometricno z merjenjem zmanjšanja koncentracije rumenega kalijevega dikromata ali s povecanjem koncentracije zelenega kroma(III). Totalni organski ogljik (TOC) Pri dolocitvi TOC s segrevanjem, UV svetlobo ali mocnimi kemijskimi oksidanti (ali s kombinacijo teh treh) oksidiramo organske komponente do CO2 in H2O. Potreba po kisiku se pri tem postopku meri posredno z dolocitvijo nastalega CO2 s pomocjo razlicnih detektorjev. Informacije, ki jih dobimo z analizo TOC so manj reprezentativne kot informacije, ki nam jih da analiza KPK in BPK5. Prednosti TOC metode so hitra izvedba meritev in odsotnost uporabe nevarnih kemikalij. Slabost TOC metode pa je v tem, da ne loci med spojinami z istim številom atomov ogljika v razlicnih oksidacijskih stopnjah, ki dajejo razlicne rezultate za potrebo po kisiku. To lahko najlažje prikažemo s primerom oksidacije oksalne kisline in etanola do CO2 in H2O. Oksalna kislina: CHO + œ O. 2 CO + HO 2242 22 Etanol: CHO + 3 O. 2 CO + 3 H2O 262 2 Medtem ko je rezultat TOC enak za obe spojini (enaka množina sprošcenega CO2), je dejanska potreba po kisiku za etanol 6 x višja od oksalne kisline. Analiza KPK v Službi kakovosti V Analitskem laboratoriju Službe kakovosti za dolocitev KPK že leta uporabljamo metodo, ki jo predpisuje standard SIST ISO 6060; 1996: Kakovost vode – Dolocanje kemijske potrebe po kisiku. Metoda je akreditirana za dolocitev KPK v odpadnih vodah. Postopek dolocitve KPK po tem standardu je zasnovan na makro razklopu in titrimetricni dolocitvi presežka kalijevega dikromata. Postopek dolocitve traja približno 6 ur, izvajalec analize pa veliko casa rokuje z nevarnimi kemikalijami (priprava raztopin, pipetiranje, standardizacija titracijske raztopine, makro razklop, titracija vzorca). Zaradi želje po varnejšem delu in hitrejši dolocitvi KPK, smo se v letu 2020 odlocili, da bomo vpeljali metodo dolocitve KPK s kivetnimi testi. Postopek dolocitve je prav tako standardiziran: ISO 15705; 2002: Water quality – Determination of the chemical oxygen demand index (ST-COD) – Small-scale sealed-tube method. Princip metode pa je zasnovan na oksidaciji s kalijevim dikromatom in fotometricni dolocitvi KPK. Vzorec vode odpipetiramo v testno kiveto, kiveto dobro zapremo in segrevamo v termobloku 2 uri pri temperaturi 148 °C. Ohladimo na sobno temperaturo in izmerimo spremembo koncentracije kalijevega dikromata fotometricno na Vis spektrofotometru. Kivetni testi so komercialno dobavljivi in že vsebujejo vse potrebne kemikalije, kot pri klasicnem postopku dolocitve KPK (živosrebrov(II) sulfat, koncentrirano žveplovo(VI) kislino, kalijev dikromat in srebrov sulfat), vendar v veliko manjših kolicinah. Prednosti kivetnega testa so: . Hitrejši cas analize: ~ 3 ure; avtomatiziran postopek – izvajalec analize v kiveto odpipetira samo vzorec (2 mL) in po 2 h razklopu, ki poteka avtomatsko, izmeri vrednost KPK na fotometru (fotometricna meritev je hitrejša od titracije). . Varnejši nacin dela: • ni priprave kemikalij – vse kemikalije so že v komercialno kupljenih kivetah, izvajalec analize v kiveto odpipetira samo vzorec; • varnejši razklop – uporaba mikro razklopa z minimalno kolicino kemikalij v majhnem termobloku (12 ali 24 razklopnih mest); • manjša kolicina odpadnih kemikalij. Jurij Pustinek Andreja Podlesnik Celje ostaja zibelka razvoja slovenske ženske košarke Ženski košarkarski klub Cinkarna Celje je znova zakljucil izjemno sezono. Ceprav je le-ta zaradi odpovedovanj tekem in ukrepov za zajezitev Covid-19 trajala rekordnih 11 mesecev, povprecna starost clanske ekipe pa je 18 let, so na rezultate zelo ponosni. Še zgovornejše je dejstvo, da je na evropskem prvenstvu v Španiji in Franciji nastopilo kar 18 nekdanjih ali aktualnih igralk Celja, 11 od njih v izbrani vrsti. Medtem v klubu že zrejo proti evropskemu prvenstvu za clanice 2023 – skupina, v kateri bo nastopila tudi slovenska reprezentanca, bo tekme igrala v Celju, zato upajo, da jih boste prišli spodbujat na tribune. Špela Kumer INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE Cistilna naprava za taljenje žvepla V Cinkarni Celje žveplovo (VI) kislino proizvajamo z zgorevanjem tekocega žvepla. Kot gorivo uporabljamo tekoce žveplo, ki ga dobimo iz dveh virov. Prvi vir je rafinerijsko žveplo, ki ga v podjetje dobavljamo v tekoci obliki, drugi vir pa predstavlja trdno žveplo, ki ga moramo pred zgorevanjem utekociniti v podprocesu taljenje trdnega žvepla. Tekom taljenja žvepla se kot stranski produkt sprošcajo plini, ki jih je pred izpustom v ozracje potrebno ocistiti. Zato smo leta 2018 priceli s projektom postavitve cistilne naprave za taljenje žvepla. Najprej smo izbrali primerno tehnologijo za cišcenje nastalega odpadnega plina, nato pa je sledilo dolgo obdobje pridobivanja vseh potrebnih dovoljenj za postavitev naprave in objekta, v katerem je naprava postavljena. Spremeniti je bilo potrebno obstojece okoljevarstveno dovoljenje, hkrati pa zaradi velikosti naprave in objekta pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Z gradnjo in postavitvijo opreme smo tako priceli junija 2020, delo pa so nam še dodatno oteževale omejitve, zaradi nastale epidemije novega korona virusa. Z novo postavljeno cistilno napravo pline, ki se sprošcajo med prehodom žvepla iz trdnega v tekoce agregatno stanje, cistimo v dveh stopnjah – v prvi plin iz taljenja žvepla spiramo z vodo, kjer se ohladi, hkrati pa odstranimo vse potencialno prisotne prašne delce. Glavni ucinek cišcenja se zgodi v drugi stopnji, kjer se prisotni plini absorbirajo v alkalni raztopini, ocišcen plin pa skozi dimnik zapušca napravo in izstopa v ozracje. S cišcenjem plina dodatno zmanjšamo emisijo, ki nastaja v procesu taljenja žvepla in dosegamo vrednosti pod zahtevano mejno vrednostjo. Naprava je v celoti avtomatizirana, kupili smo jo od italijanskega podjetja AWS. Pri projektiranju in izvedbi projekta smo združili italijansko tehnologijo z lastnim znanjem s podrocja elektrotehnike, strojništva in tehnologije. Tako smo napravo uspešno zagnali po opravljenem tehnicnem pregledu v zacetku aprila 2021. Po zagonu naprave so se pokazale tudi dolocene težave, ki pa jih s sodelavci na projektu uspešno odpravljamo. Z novo postavljeno cistilno napravo pline, ki se sprošcajo med prehodom žvepla iz trdnega v tekoce agregatno stanje, cistimo v dveh stopnjah. (Foto: Mitja Gracner) Mitja Gracner Pregledi in preizkusi delovne opreme Delovna oprema je vsak stroj, aparat, orodje, naprava ali druga oprema, ki se uporablja pri delu. Pri delu je prepovedana uporaba delovnih postopkov, ki zaobidejo varnostne naprave in priprave. Prav tako je prepovedano blokiranje varnostnih sistemov in delo z odstranjenimi zašcitami. Delavec je dolžan delovno opremo uporabljati v skladu z namenom ter pri tem upoštevati navodila za delo in navodila za varno delo. Navodila za delo in navodila za varno delo Delavec mora delo opravljati po dolocenih navodilih, ki so pisna in ustna. Pisna so navodila za delo in navodila za varno delo, vendar pa med njima obstajajo razlike. Navodila za delo so lahko napisana na 50 straneh, v njih pa so opisani postopki dela, medtem ko navodila za varno delo vsebujejo na kratko opisane nevarnosti in ukrepe, kako te nevarnosti odpravimo oz. zmanjšamo (najvec 2 strani). Navodila za delo pripravlja oseba v PE/službi, ki jo doloci direktor PE/vodja službe in so osnova za izdelavo navodil za varno delo, ki jih pripravlja Služba za varnost in zdravje pri delu v sodelovanju s PE/strokovno službo. Pregledi in preizkusi delovne opreme Delodajalec je dolžan izvajati preglede in preizkuse delovne opreme, da se ugotovi, ali je delovna oprema varna za uporabo. Pregledi in preizkusi delovne opreme se izvajajo v rokih, ki jih doloca zakonodaja. Pregledi in preizkusi delovne opreme so lahko predhodni, periodicni in izredni in se morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme. Predhodne preglede in preizkuse delovne opreme je treba opraviti pred pricetkom njihove uporabe ter po rekonstrukciji ali premestitvi na drugo delovno mesto. Ažuriranje stanja posamezne delovne opreme in priprava seznamov delovne opreme so v pristojnosti PE/službe, kjer se delovna oprema nahaja. Direktor PE/vodja službe je dolžan o vsaki spremembi (nova delovna oprema, odpis delovne opreme, delovna oprema, ki ni v uporabi) pisno obvestiti Službo za varnost in zdravje pri delu. Spremljanje terminov, vodenje evidence in organizacija izvedbe pregledov in preizkusov splošne delovne opreme (v podjetju vec kot 5300 kosov) je v pristojnosti Službe za varnost in zdravje pri delu. Za specialno delovno opremo pa je zadolžena PE Vzdrževanje in energetika. Ne glede na opravljene periodicne preglede in preizkuse delovne opreme, morajo delavci, ki delovno opremo uporabljajo, dnevno, pred pricetkom dela, pregledati delovno opremo in vsako pomanjkljivost javiti svojemu nadrejenemu delavcu. Dnevni pregledi delovne opreme, ki jih opravi delavec, so izjemnega pomena, saj smo delavci dnevno prisotni na svojih delovnih mestih in lahko veliko prej opazimo pomanjkljivosti na delovni opremi. Ko opazimo pomanjkljivost, pa je prav tako zelo pomembno, da jo tudi javimo naprej svojemu nadrejenemu, da se lahko v cim hitrejšem možnem casu organizira odprava pomanjkljivosti. Svoje delo opravljate varno in odgovorno do sebe, drugih zaposlenih in podjetja. Tekst in foto: Rok Kovacic Letos opravili 1789 hitrih testov na Covid 19 V Vuhanu na Kitajskem so decembra 2019 zaznali vec primerov pljucnic. Pri bolnikih so izkljucili številne obicajne povzrocitelje pljucnic oz. respiratornih okužb in potrdili okužbo z novim koronavirusom. Nov koronavirus so poimenovali SARS-CoV-2, bolezen, ki jo virus povzroca pa COVID-19. Bolezen se kaže z vrocino, kašljem in obcutkom pomanjkanja zraka, kar je obicajno za pljucnico. Virus je zašel tudi v delovno okolje, kjer se je širil med zaposlenimi delavci. V našem podjetju smo pripravili Oceno ogroženosti – COVID 19, kjer smo na podlagi zaznanih tveganj izvajali razlicne ukrepe za preprecevanje širjenja nalezljive bolezni na delovnih mestih. Poleg tega smo izvajali tudi hitre antigenske teste in v primeru pozitivnega rezultata delavca pravocasno izlocili iz delovne sredine. V prvi polovici letošnjega leta smo opravili 1789 testov, od tega je bilo 36 pozitivnih brisov (2,1 %). Otmar Slapnik DRUŽBENO ODGOVORNE AKTIVNOSTI Ljubo doma … Cinkarna »Ti, pa kaj pa sploh delate v Cinkarni,« je vprašanje, ki nam ga postavljajo kolegi na piknikih, prijatelji na zabavah, znanci na rekreaciji v mestu. Z namenom, da bi lokalna skupnost in širše poznali pomen naših proizvodov, smo letos posneli serijo kratkih filmov, v katerih na enostaven nacin pokažemo, kaj je sploh posamezni izdelek, kje je prisoten v vsakem domu in kako vpliva na naše življenje. Vsak izdelek smo predstavili s pomocjo intervjuja katerega od znanih celjskih športnikov, ki jih podpira podjetje. Vsi so nas z veseljem spustili v svoj dom in poiskali kakšen izdelek, ki vsebuje naš proizvod. Košarkarice so bile navdušene nad informacijo, da se masterbatchi »skrivajo« tudi v košarkarski žogi, z nogometaši smo odkrivali pomen titanovega dioksida v dresih, rokometaši so našli dele tribun, polakirane s praškastimi laki, atleti pa so navdušeno pripovedovali, da zaradi priprav sicer težko vzdržujejo rože v stanovanjih, da pa obožujejo vse doma pridelano sadje in zelenjavo, kadar zanj skrbijo starši. Videe si lahko ogledate na Youtube kanalu podjetja. Tekst in foto: Špela Kumer Spoštovani Sandijevi prijatelji in sodelavci! V svojem in seveda imenu otrok Brine in Aljaža, bi se rada zahvalila vsem vam – podjetju Cinkarna Celje, sindikatu in vsem posameznikom, ki ste nas imeli v teh težkih dneh v mislih. Hvala za iskrenost, pozornost in zbrana sredstva, ki ste nam jih namenili. Z otroki jih bomo zagotovo koristno uporabili. Rada bi vam sporocila, da je Sandi resnicno rad, tocno in z veseljem prihajal v vašo družbo, cenil vaše znanje, nasvete in skupne izlete ter športne podvige. Z veseljem je doma pripovedoval o vaših skupnih dogodivšcinah in podvigih. Ustvarjalno delo z rokami, urejeno delovno okolje in veliko srce je tisto, kar ga je odlikovalo in oblikovalo. Naj takšen ostane tudi v naših spominih. Izpolnite vsak dan in ljubite življenje, kakor ga je ljubil on. Tako bo njegovo široko dobrosrcno srce vedno z nami. Srcna zahvala prav vsem! Vrata našega doma bodo vedno odprta, da obudimo kakšen lep spomin. Damjana, Brina in Aljaž (Srecna) trinajstica! »Bilo je veliko organizacijskih težav, ampak z dobro voljo in ustvarjalno vnemo smo ustvarili lepe primere pobarvanih stolov,« je sodelovanje na 13. natecaju »Da v red spraviš stare stvari, titanov dioksid pomaga ti« pospremila ena izmed profesoric srednjih šol. Z natecajem želimo vsako leto izobraževati mlade o naših proizvodih, uporabi le-teh v našem vsakdanu in trajnostni naravnanosti za lepši skupni jutri. Tokrat so ustvarjalci z vec kot 40 šol s Celjskega brskali po podstrešjih babic ali skladišcih šol. Iskali so odslužene stole, ki so jih, z malo spodbude mentorjev in veliko dobre volje, pobrusili, na novo oblikovali in poslikali z barvami, ki vsebujejo titanov dioksid. Tako so jim podaljšali življenjsko dobo in že med delom dobili veliko idej, kaj vse starega in odsluženega bi še lahko predelali. Tudi letos smo vse ucence in dijake nagradili za sodelovanje. Vabljeni, da si njihove »odštekane« stole in razigrana sedala ogledate v Javnih mapah podjetja – CC galerija. Špela Kumer Razstava o industrijski dedišcini Celja Na plošcadi pred Osrednjo knjižnico Celje je bila na ogled razstava Industrijsko Celje, ki prikazuje nastanek, razvoj in zaton gospodarskih velikanov Celja, ki so pomembno vplivali na življenje prebivalcev Slovenije in takratne Jugoslavije. Razstava, posvecena podjetjem in njihovim zaposlenim, zajema obdobje po drugi svetovni vojni do osamosvojitve Slovenije, dotika pa se tudi obdobja ob koncu 19. stoletja, ko so nastajali zametki kasnejših nosilcev gospodarskega napredka v Celju in okolici. Podrobneje so predstavljena podjetja Cinkarna Celje, Emo, Aero, Metka, Železarna Štore, Toper in Zlatarna Celje. Del razstave prikazuje tudi glasila podjetij, ki so imela veliko vlogo pri obvešcanju in krepitvi pripadnosti zaposlenih. Avtorica razstave je dr. Alenka Hren Medved, vodja izposoje in domoznanske dejavnosti v Osrednji knjižnici Celje. Barbara Rozonicnik Cinkarna Celje - od topilnice cinka do sodobnega kemijsko-predelovalnega podjetja Leta 1873 je v Gaberjah takratna država ustanovila Topilnico surovega cinka, ki so ga dobivali iz Mežice, Rablja in Pliberka. Kmalu so proizvodnjo razširili še z valjarno cinka in obratom za proizvodnjo žveplene kisline. Po prvi svetovni vojni je podjetje proizvodnjo ponovno razširilo in posodobilo. V casu med obema vojnama so v Cinkarni tako proizvajali pocinkano plocevino, modro galico, cinkov oksid, litopon, ultramarin, cinkov prah in žveplovo kislino; surovine pa so izvažali iz Nemcije, Avstrije in Ceškoslovaške. Med drugo svetovno vojno je tovarna delovala v polnem obsegu in nepoškodovana docakala konec vojne. Tudi po drugi svetovni vojni je Cinkarna ostala podjetje splošnega državnega pomena. Z gradnjo novih obratov so razširili in povecali proizvodnjo svojih izdelkov. Leta 1953 se je po veckratnih združitvah in razdružitvah Cinkarna združila s Tovarno za proizvodnjo kemicnih izdelkov Celje in nastalo je novo podjetje »Cinkarna«, metalurško-kemicna industrija Celje. Leta 1961 sta se jima pridružili še Tovarna organskih barvil in Kemicna industrija Mozirje. S prikljucitvami drugih podjetij se je Cinkarna preobrazila iz metalurškega v metalurško­kemicno podjetje. Po združitvi je Cinkarna v 60. letih zaposlovala 2.000 delavcev. Leta 1970 so zaradi nerentabilnosti in konkurence ostalih jugoslovanskih podjetij ukinili metalurško pridobivanje cinka, še naprej pa so predelovali cink in izdelovali tiskarske plošce. Proizvodnjo so preusmerili v proizvodnjo titanovega belila, pigmentov, soli, organskih barv in zemeljskih barv, gradbenih mas, graficnega materiala za potrebe tiskarstva, umetnih gnojil in ostalih izdelkov za potrebe kmetijstva. Dr. Alenka Hren Medved 22 KULTURA Cinkarniški kulturni vecer z dr. Miho Kovacem Junija je bil v knjigarni Antika gost Cinkarniškega kulturnega vecera dr. Miha Kovac – redni profesor na Oddelku za bibliotekarstvo in informacijsko znanost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Kovac je bil odgovorni urednik Mladine, odgovorni urednik slovenske izdaje revije National Geographic, urednik in vodja splošnega založništva DZS ter glavni urednik založbe Mladinska knjiga. Je avtor vec doma in v tujini objavljenih clankov ter knjig o založništvu (Berem, da se poberem, Od katedrale do palacinke, Ime cesa je konec knjige, Knjiga in bralci …). Širši javnosti pa je poznan tudi kot politicni komentator na RTV Slovenija. Tokratni pogovor z njim je tekel predvsem v zvezi z branjem, zakaj je to pomembno, v cem je smisel branja, zakaj branje povecuje kognitivne in empaticne sposobnosti, kako branje pripomore k boljši komunikaciji v poslovnih odnosih ter v strokovnih okoljih na sploh, kakšna je razlika med tako imenovanim skimming branjem (preletavanjem), vživetim in globokim branjem, o bralnih navadah pri nas in po svetu, o založništvu ipd. Z gostom se je, kot po navadi na teh vecerih, pogovarjal cinkarnar, dr. Zoran Pevec. dr. Zoran Pevec Razstava ljubiteljskega fotografa Dušana Arcana Dušan Arcan je s sodelavci delil svojo prvo fotografsko razstavo. V objektiv je ujel navdihujoce motive narave in carobne soncne vzhode najlepših slovenskih krajev. Motivi narave in osupljiva igra svetlobe Celjana Dušana Arcana je za fotografiranje navdušila nova tehnologija mobilnih telefonov. Vsak nov model je bil zmogljivejši, fotografije pa vedno boljše. Ljubiteljski fotograf pravi, da je clovek narave, iz katere crpa neštete motive in osupljivo igro svetlobe. Med njegovimi priljubljenimi motivi so soncni vzhodi, pri fotografiranju pa je osredotocen na trenutek. Fotografira predvsem za »svojo dušo« in družino, ki z veseljem pogleda njegove posnetke. Lov na posnetke mu pomeni sprostitev in lepe spomine na kraj, dogodke ter ljudi, ki jih je obiskal. Razstava v Cinkarni njegova prva Razstavljeni so v objektiv ujeti trenutki soncnega vzhoda na Cerkniškem jezeru, v Piranu in Bledu, krajih, ki navdihujejo v vseh letnih casih. Arcan sicer tudi uspešen clan strelskega društva Rifnik, pravi, da se pri fotografiranju želi še izpopolniti in morda pripraviti še kakšno razstavo. Barbara Rozonicnik NAŠI SODELAVCI Pogovori ob slovesu naših sodelavcev Od januarja do junija 2021 so se upokojili naslednji sodelavci: Bojan Gracner, Marija Gucek, Cvetko Mla­kar, Stanislav Selic, Vida Verdel, Tomaž Plesec, An­ton Špeglic, Josip Lamot, Mesud Omanovic, Stanko Plavcak, Mehmed Smajlovic, Šeruga Dušan, Milisavic Ilija, Pulko Marija, Smajlovic Avdo, Vuzem Julijana in Celešnik Zvonko. Cvetko Mlakar se je leta 1982 za­poslil v Cinkarni Celje, kjer je delal kot vzdrževalec telefonije. Rad je opravljal svoje delo in se je v pod-jetju dobro pocutil. Po upokojitvi bo svoj cas posvetil obdelovanju zemlje, delu v vinogradu in veckrat odšel v planine. Anton Špeglic se je v Cinkarni zaposlil v zacetku leta 1984 v PE Vzdrževanje in energetika, elektro vzdrževanje. Na Cinkarno bo imel lepe spomine, svojim sodelavcem pa želi veliko zdravja in medseboj­nega razumevanja. Pravi, da se bo v pokoju rekreiral, vrtnaril in dneve preživljal z otroki. Josip Lamot je zacel delati v Cin­karni leta 1979 in se po koncanem služenju vojaškega roka tudi vrnil. Bil je cinkarniški štipendist in je vso svojo delovno dobo preživel v PE Titanov dioksid, kjer je delal na izmene. Svojim sodelavcem želi uspeha pri delu, sam pa bo imel v tretjem življenjskem obdobju vec casa za obdelovanje zemlje. Tomaž Plesec je bil cinkarniš­ki štipendist. Zaposlen je bil v PE Vzdrževanje in energetika, kjer je kot elektrikar delal po vseh obratih podjetja. Pravi, da je bilo veliko le­pih in tudi težkih trenutkov. Dobro je sodeloval z mlajšimi in starejšimi sodelavci in skoraj 42 let delovne dobe je hitro minilo. Sodelavcem želi, da ostanejo takšni, kot so, vsem cinkarnarjem pa vse dobro. V pokoju bo njegov dan razgiban zaradi vnukov, ki mu dajejo dodatno energijo in motivacijo. Marija Gucek je bila vso delovno dobo zaposlena v Cinkarni v Financni službi. Tudi ona pravi, da je rada prihajala na delo. Pred leti ji je bilo delo ljubše in bolj domace, vendar tudi sedaj, v casu nove tehnologije, ni bilo slabo. Svojim sodelavkam želi, da bi bile cim bolj uspešne in željne znanja. V pokoju bo skrbela za svoje zdravje, hodila bo na sprehode in izlete. Mehmed Smajlovic je svojo delovno pot v Cinkarni pri-cel v Valjarni še na obmocju stare Cinkarne. Tam je de­lal približno dve leti, nadaljeval pa v PE Titanov dioksid na Belem delu vse do upokojitve. Svojim sodelavcem želi dobrega sodelovanja, saj bodo le tako uspešni. Stanko Plavcak je svojo delovno pot zacel v PE Kemija Celje, v nadaljevanju je delal v Valjarni PE Metalurgija, kot skladišcnik v OE Marketing, nazadnje pa v PE Tita­nov dioksid. Svojim sodelavcem želi zdravja in razume­vanja, sam pa bo sedaj imel vec casa za svoj vinograd in urejanje okolice hiše. Milisavic Ilija je bil vso delovno dobo zaposlen v Cin­karni v PE Vzdrževanje in energetika kot strojni kljucav­nicar. Sodelavcem se zahvaljuje sodelovanje in jim želi veliko uspeha. Pravi, da si bo v pokoju cas krajšal z ob-delovanjem zemlje. Pulko Marija je prav tako vso svojo delovno dobo pre­živela v Cinkarni, kjer je opravljala delo cistilke. Cinkar­narjem želi uspešno delo še naprej, sama pa pravi, da bo v pokoju predvsem uživala. Vuzem Julijana je vso svojo delovno dobo cistila pro-store po Cinkarni, kjer so jo zaradi njenega dela, odno­sa do ljudi ter prijaznosti imeli zelo radi. Najbolje se je pocutila ob sodelavcih nekdanje Službe za raziskave in razvoj, ki so jo vzeli za svojo in še zlasti njim se iskreno in iz srca zahvaljuje. Pogovarjala se je Janja Krenker 24 Jure Vezjak, vodja službe za notranjo revizijo Jure Vezjak je septembra lani v Cinkarni Celje prevzel vodenje notranje revizije. Mariborcan, ki živi v okolici Ljubljane, ima deset let delovnih izkušenj na podrocju notranjega revidiranja. Na videz suhoparno delo pa opiše kot raznoliko in zanimivo. Preizkušeni notranji revizor Jure, univerzitetni diplomiran ekonomist s pridobljenim strokovnim nazivom preizkušeni notranji revizor in mednarodnim certifikatom CIA (Certified Internal Auditor), je pred prihodom v Cinkarno deloval v družinskem podjetju, ki izvaja notranje revizijske storitve za razlicne stranke. Izkušnje je pridobival s projekti na podrocju notranje revizije in sorodnih storitev v razlicnih panogah gospodarstva, kot tudi v javnem sektorju. Delovanje na podrocjih kljucnih tveganj Notranja revizija deluje na podrocjih, kjer v družbi nastajajo ali lahko nastanejo kljucna tveganja. Prispeva k izboljšanju poslovanja in k povecanju poslovne varnosti ter koristi družbe. To je tam, kjer se pri poslovanju kažejo nevarnosti in slabosti, ki ogrožajo trajni obstoj in razvoj družbe, ali kjer so priložnosti za morebitne prevare, napake, izogibanja in spore. Vse s ciljem bolj uspešnega, gospodarnega in ucinkovitega delovanja družbe. Revidiranje najrazlicnejših podrocij Le z dobrim poznavanjem delovanja družbe in tveganj lahko notranji revizor poslovodstvu in organu nadzora poda zagotovila o predmetu revidiranja. Na primer zagotovilo o tem, da je upravljanje družbe in njenih tveganj ter notranje kontroliranje v njej uspešno, kar je njen osnovni namen, pravi Jure. Dodaja, da pri svojem delu notranji revizorji delujejo v skladu z Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju, kar med drugim vkljucuje zahteve po zagotavljanju neodvisnosti in nepristranskosti. Poleg ustrezne strokovne usposobljenosti sta neodvisnost in nepristranskost kljucnega pomena za uresnicevanje poslanstva notranje revizije. Ljubitelj narave in potovanj Meni, da v družbi vlada zelo dobra klima in visoka stopnja sodelovanja, kar pripomore k lažjemu in kakovostnejšemu delu. Sicer pa Jure zelo rad planinari in potuje, a v trenutnih razmerah bistveno manj, kot bi si želel: »Vecino prostega casa preživljam s sinom in ženo, ce se le da, v naravi.« Barbara Rozonicnik KONCALI ŠOLANJE OB DELU V Cinkarni Celje cenimo prizadevanja sodelavcev, ki ob delu pridobivajo nova znanja in višjo stopnjo izobrazbe. ŠOŠTARIC, Denis je 29. 9. 2020 je uspešno opravil izpit po višješolskem programu logisticno inženirstvo in pridobil strokovni naslov »inženir logistike«. KRACUN, Luka je 12. 1. 2021 uspešno zakljucil študij, diplomiral je po visokošolskem študijskem programu prve stopnje in s tem dosegel strokovni naslov »diplomirani inženir strojništva« (VS). ŠPEGLIC, Gregor je 8. 6. 2021 uspešno opravil izpit po višješolskem programu mehatronika in pridobil strokovni naslov »inženir mehatronike«. KURNIK, Vili je 14. 6. 2021 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Razvoj novih formulacij fungicidov na podlagi bakra za zatiranje bolezni peckastih sadnih rastlin« in pridobil znanstveni naslov »doktor znanosti s podrocja kmetijstva«. CESTITAMO! Preureditev okolice pred stavbo nekdanje Službe za raziskave razvoj Ob zavedanju, da je bistvo vsakega podjetja predvsem proizvodnja in prodaja, pa je za zaposlene vendarle pomembno tudi v kakšnem okolju delajo. Za urejanje zelenic v Cinkarni že vrsto let skrbi tako imenovana »dvorišcna skupina«. Pod vodstvom Dušana Žnidarja to pocnejo skrbno in ne nazadnje estetsko primerno. Tako so pred kratkim preuredili tudi že od prej enega lepših predelov podjetja, in sicer pred nekdanjo stavbo službe za Raziskave in razvoj. Še pred tem je bila to, v zacetku 60-ih let prejšnjega stoletja, upravna stavba Tovarne organskih barvil. Ker nisem le eden najstarejših cinkarnarjev, ampak sta bila tu zaposlena tudi mama in oce, se spomnim, kako je za prostor pred TOB-om skrbel kar takratni šofer podjetja. Imel sem kakšnih pet let, ko so nas otroke za novo leto obdarovali v podjetju. Spomnim se kako smo celo otroci opazili tako rekoc parkovno ureditev dvorišca. Šofer, mislim da se je pisal Soršak, je na tem mestu uredil skorajda japonski vrt, s potockom in zlatimi ribami v njem, kamnitim mostom cez njega, okoli pa je bilo okrasno grmovje, glog in breze. In da, kovinske mušnice (mislim, da dve stojita še sedaj), so bile narejene kot svetilke. Po vec desetletjih se je del tega ohranil, del pa se je z leti preoblikoval oziroma se je zaradi razlicnih potreb in prenavljanj, spremenil v zelenico. In prav tega, torej preostanka nekdanje ureditve, so se letos lotili naši urejevalci okolice. Na novo so prebarvali »mušnice«, preuredili zapušceni skalnjak in celo postavili repliko bivšega mosticka. Temu delu podjetja bi prav lahko rekli nekakšen naš Minimundus. Sam se sicer pospešeno pripravljam na osvajanje novih življenjski priložnosti, sem pa preprican, da bo prijazna ureditev okolice še dolgo in ustvarjalno navdihovala nove rodove tukajšnjih zaposlenih. Dr. Zoran Pevec Študentje na ogledu Velike nasute pregrade Za Travnikom Tudi letos so nas maja v sklopu študija Vodarstva in okoljskega inženirstva obiskali študenti Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ogledali so si obrat za filtracijo sadre, vgradnjo rdece sadre v suhi nasip ter Veliko nasuto pregrado Za Travnikom. Predstavili smo jim vse elemente tehnicnega opazovanja velike pregrade in ukrepe, ki jih naše podjetje izvaja za zašcito okolja. Odziv po koncanem terenskem dnevu je bil pozitiven. Jure Hictaler Prehrana med delovnim casom Raziskave kažejo, da aktivna delovna populacija glede prehranjevalnih navad, sodi med ogrožene skupine prebivalcev Slovenije. Prenizek vnos zelenjave, neurejen ritem prehranjevanja, previsok energijski vnos, vnos soli in sladkorja sodijo med kljucne prehranske težave, ki pomembno vplivajo na številne kronicne nenalezljive bolezni sodobnega casa. Po podatkih raziskav se v Sloveniji kar polovica odraslih prehranjuje nezdravo, kljub temu da se doloceni trendi obracajo v pozitivno smer. Še vedno zaznavamo prenizek vnos zelenjave, neustrezen ritem prehranjevanja, opušcanje zajtrka in porast dejavnikov tveganja, ki jih povezujemo z nezdravim prehranjevanjem. Pozitivne ucinke na zdravje lahko z ustrezno prehrano dosežemo relativno hitro. Zavedati se moramo, da zdrav nacin prehranjevanja na dolgi rok izboljšuje naše zdravje, pojav morebitnih kronicnih bolezni premakne v poznejše obdobje, omogoca boljši spanec in pomaga vzdrževati zdravo telesno težo. Zdrave prehranske izbire, ki so za organizem manj obremenjujoce (manj mašcob, sladkorja in soli ter vec zelenjave in manjši obroki), pripomorejo k splošnemu boljšemu pocutju in vecji vitalnosti. Ritem prehranjevanja je izredno pomemben dejavnik, saj lahko že s pravilno casovno razporeditvijo obrokov tekom dneva vplivamo na naše zdravje in telesno težo. Za naše okolje je znacilno uživanje treh glavnih in dveh premostitvenih obrokov (dopoldanska in popoldanska malica). Malice dajejo obcutek sitosti in podaljšujejo cas med posameznimi glavnimi obroki. Ko nacrtujemo prehrano, upoštevajmo nacelo, da mora biti med posameznimi glavnimi obroki od 3 do 5 ur. Pomembno je, da delovne organizacije spodbujamo zaposlene k zdravi prehrani na delovnem mestu. Znano je, da z razlicnimi pristopi promocije zdravja v organizacijah pomembno prispevajo k zdravim življenjskim navadam, boljšemu zdravju in posledicno k vecji storilnosti in uspešnosti na delovnem mestu. Ali ste vedeli • da clovek s 40-imi leti delovne dobe na delovnem mestu preživi vsaj cetrtino svojega življenja oziroma vec kot 8.600 dni? • da prehranjevanje med delovnim casom pomembno vpliva na naše pocutje in zdravje ter zmanjšuje možnost nastanka nesrec pri delu? • da delavci, ki ne zajtrkujejo, do malice slabše delajo, ker so lacni, po obilni malici pa težje opravljajo svoje delo, ker so presiti? Zdrava prehrana je naložba v naše zdravje! Renat Cizej Povzeto po Prehrana na delovnem mestu: zdrava prehrana na delovnem mestu za vsak dan, DZS 2017. NAJ FOTO POLETJA 2021 Dopusti so v polnem razmahu, spoznavamo nove kraje, uživamo v lepotah narave, vrocih dneh in dolgih vecerih… Ceprav je tudi letošnji poletni oddih še v znamenju preventivnih ukrepov, pa fotografiranje zagotovo ne sodi mednje. Vabim vas, da do 30. 9. 2021 pošljete svojo naj fotografijo poletja v elektronski obliki v tajništvo vodstva podjetja (Barbara Rozonicnik), vodstvo.tajnistvo@cinkarna.si. Izbrali bomo tiri fotografije in avtorjem podelili nagrade podjetja Unitur. K fotografiji dopišite svoje ime in priimek ter domaci naslov. V nagradni igri lahko sodeluje vsak le z eno (1) fotografijo. Nagrajene fotografije in imena nagrajencev bomo objavili v naslednji številki casopisa Cinkarnar. Barbara Rozonicnik Nagrajenci križanke Cinkarnar december 2020 Med pravilno rešenimi križankami (Cinkarnar, december 2020) smo izžrebali tri dobitnike nagrad podjetja Unitur: David Bovha, Anton Šporer in Miran Špegel. Rešitve križank hranimo v uredništvu. Nagrajenci so nagrade prevzeli v tajništvu vodstva podjetja. Cestitamo! V SREDIŠCU PROIZVODNJE PREDSTAVILI ZELENE REŠITVE ZA PRIHODNOST Na zelenici podjetja smo gostili novinarsko konferenco pred zacetkom nove nogometne sezone NK Celje. Predsednik Uprave Cinkarne Celje Aleš Skok je nogometašem zaželel uspešen zacetek na nogometnih zelenicah in na domaci zelenici predstavil nekaj novosti, ki jih podjetje nacrtuje v prihodnjih mesecih: »Razvoj je kljuc do uspeha. Pa naj gre za razvoj nogometnega kluba ali podjetja, kot je naše. Tudi Cinkarna Celje si želi rasti, se razvijati in biti kot sodobno podjetje mocno vpeto v okolje, kjer deluje. Z mislijo na prihodnost delamo vse, da bi cim bolj zmanjševali porabo naravnih virov. Letos izvajamo energetski pregled podjetja. Racunamo, da bomo našli številne nove priložnosti za še ucinkovitejšo rabo energije. Poleti bomo postavili dve soncni elektrarni, eno z zmogljivostjo 1 MW in drugo z zmogljivostjo 0.5 MW. Z njima bomo 1,5% porabljene elektricne energije proizvedli iz obnovljivih virov.« Opisal je tudi zacetek obratovanja cetrtega elektrofiltra za cišcenje dimnih plinov s kalcinacije in postopek recikliranja tehnološke vode za zmanjševanje porabe vode iz Hudinje. Špela Kumer