Pred neka^* dnevi se je proslavil nck Zagrebčan s svetovnim rekordom na ta način, da je igral 100 ur neprc-stano na hrvaškem narodnem inštrumentu: tamburici. Mladenič, ki je postal deležen te rekordne slave, je po poklicu brivec, ki že igrajo od nekdaj glede godbe važno ter veliko nlogo. Naj'novejša rekordna godba je bila spremljana in nadzorovana od množice radovednežev in ko je bila zmagovitoAkončana, je bilo to dejstvo veli!:o bolj globoko občuteno nego zadnja najvcCja nesreča angleškega zrakoplova R 101 na Francoskem, ki se je zgodila baš med stournim brundanjem po tamburici. Hlastanje za rckordi je nekaj značilnega za današnjo dobo. Iz športnih bojov jc prešcl lov za rekordi kmalu na tehniko, kar je zelo hvalevrcdno. Šport je kljub temu, da polagajo v naših časih nanj preve. vrsdnosti, ven- dar le nekaj dobrega in rekordi v tehniki so izraz hrepenenja po izpopolnitvi stroja. Rekordi pa se niso ugnezdili le na koristnih poljih, ampak so daleč prekoračili svoj prvotni delokrog. Rekord ni plesi, pri katerih odnašajo ponorele konkitrente v omedlevici iz dvoran, so ameriška posebnost. Za klavirskega igralca v barih je nastavljen le oni, ki že ima za seboj najmanj po en rekord. Hrvaškemu junaku na tamburici ne moremo nič očitati. On se lahko po vsej pravicl sklicuje na veliko manj duhovite vzglede in celo na to, da je bil dosežen v Ameriki rekord na ta način, da sta dva in za njima še več sedeli po cele dneve neprestano na veji drevesa in drugi so jih opazovali, se jim Cudili in jih slavili s tal. Ako človek čita 0 rekordnem čepenju na drevesu, se mu urine nehote misel, če niso bili ti amerikanski rekordniki opičji potomci. Na vsezadnje pa je res že vseeno, s kakim rekordom se kdo proslavi. Kaj nas briga, ako ne zna kedo časa drugače rabiti, kakor da brenka 100 ur neprenehoma po tamburici, ali da čepi po vcč dni na veji drevesa. Če se je pa oprijelo hlastanje za rekordi že vseh polj, je upravičeno vprašanje, zakaj se še ry rodila nobenemu misel, da bi se bil kedo proslavil z rekordom na ta način, da bi bil 100 ur zapored dober; bil 100 ur darežljiv; da bi imel 100 ur smisel za ljubezen in ne za — sovraštvo; 100 ur o drugih le dobro mislitl in govoriti ... O, bila bi še cela vrsta takih res dobrih in obče koristnih rekordov, katere bi bilo mogoče izvojovati in jih doseči tekom 100 ur. Na vsak način je pa bolj enostavno 100 ur slabo brenkati po tamburici in po opičje sedeti na drevesu in najbrž ta nič vredni rekord tudi več nese v denarnem oziru! '