List 11. rp v • 1 ecaj lui. » obrtniške i in Izbajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto kr. smhhhhhhhhhhhhhhhh^ hhhhhhhhhhhhh Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr„ za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljaj edništvu „Novic V Ljubljani 15. marcija 1895. Politiški oddelek. c mm mmm. 4> ..............................................••••.................................................... Volilna reforma. Konservativci mislijo staviti samostojen predlog, da se volilni cenz poniža toliko izpod 5 goldinarjev, da bodo volili vsi sedanji petakarji, liberalci pa temu ugovarjajo. Finančni minister Plener se je v zbornici poslancev iz- javil da je on sicer to da zakonito določi. da tišti Stranke, ki sestavljajo sedanjo večino v državnem obdrži volilno pravico, ki so jo dosedaj imeli a da se zboru, in pa vlada niso imele prav za prav nobenega ve- cenz ponižaval tudi za nove volilce, za to on in njegova selja izvršiti volilno reformo. Le predobro čutijo da v stranka niso. Očividno liberalci racunajo na to 7 da po- ljudstvu nimajo zaupanja, temveč le v tistih omejenih lagoma sedanji petakarji izginejo in potem je jim vpliv slojih kateri so jih odposlali v državni zbor. Vsako raz- v mestih zopet zagotovljen. širjenje volilne pravice v sedanjih volilnih skupinah utegnilo biti nevarno. njih obstanku. Pa tudi nove delavske skupine bi Konservativci přete, da ne glasujejo pri tretjem osnovo branji za davčno reformo, ako se njih predlog odkloni. niso prav zadovoljne sedanje Precej dvomljivo je pa, da bi to tudi storili. Zdi se nam i stranke, ker če se število poslancev pomnoži, bodo vse- dá bolj navidezno branijo pravice petakarjev. Sicer pa kako zgubile nekoliko vpliva, kajti novi poslanci bodo ko- vlada lahko njim ustreže, ako stavijo samostojni predlog. likor toliko vplivali na politiko. Posebno konzervativci se Dogovori se z liberalci, da njih predlog vsprejme v zbor jemlji da se je o njih ravno tako varalo, kot se najmanjše premembe, ker že tako njih vpliv po- nici poslancev, potem konservativci lahko glasujejo za Prebivalstvo je stavilo vanje nade, a sedaj vidi, davčno reformo. Konservativni predlog se še potem lahko poprej liberalcih. Zaradi tega so se konservativ tako Taaffejevi volilni reformi in sedaj se izmišljevali V uprl1 é * razne predloge, s katerimi bi preprečili volilno reformo Vse kazalo, da je volilna reforma v pododseku pokoplje v gospodski zbornici ali se pa v sankcijo ne predloži, kar je pred občno volilno reformo precej ne-smiselen in liberalci popolnoma dosežejo svoj namen, da se sedanji petakarji lahko porinejo potem iz sedanjih kurij. petakarjih, Sicer pa konservativcem ni toliko na že pokopana v veliko veselje koaliranih strank Vlada kakor govore. Na kmetih se položaj zaradi tega dosti ne sama je tudi delala na to. Ko so bili poklicani razni de- premeni, v mestih pa večjidel petakarji ne volijo povsod želni načelniki na Dunaj, jih je popraševala, če v njih konservati vno temveč na Dunaji in v nekaterih krajih deželah ljudje žele volilne reforme Izvedela baje od krščanskosocijalno, v nekaterih krajih pa nemškonarodno. njih, da prebivalstvo nikjer posebno ne priganja, da bi Vse kaže, da bi ne bilo dolgo, da bi petakarji sploh stari se premenil državnozborski volilni ed Liberalni in kon- konservativni stranki, ki neče poznati duha in potřeb servativni listi so že z veseljem to poročali, češ, nevarna voiilna reforma ni pereca, se torej še lahko odloži. Da se je v liberalnih in konservativnih krogih resno časa » dosti ne koristili. Kršćanski socijalisti so jim še bolj zoperni nego ker zahtevajo stvari v gospodarskem mislilo na odložitev volilne reforme, pač najbolje dokazuje oziru, ki zlasti konservativnim veleposestnikom ne uga- nemški liberalci to, da so se vršila pri davčni reformi pogajanja, kaj bode jajo Kdor čita poslednji čas nemškokonservativne liste » z volilno pravico tistih ljudij, katerim se davek poniža se je prepričal, da so nemškim konservativcem že libe pod gld Če bi se resno mislilo pred novimi volitvami ralci dosti bolj pri srci nego krščanski socijalisti, pa vsaj rešiti volilno reformo, bi te stvari ne bilo potrebno po- smo slišali, kako sta v kranjskem deželnem zboru kon sebe doganjati. Stvar spada v volilno reformo, čemu bi servativca Klun in Šuklje udrihala že po kršćanskih soci se torej o nji posebe sklepalo. jalistih. Konservativci in liberalci tudi z jednakim hre penenjem pričakujejo, da bi kardinal grof Schonborn v Rimu izposloval, da bi papež obsodil kršćanske socijaliste. Najbrž bi nemški konservativci še najrajše videli, da se petakarjem vzame volilna pravica v sedanji mestni kuriji, da se tako iznebe kršćanskih socijalistov, le sami ne marajo tega prouzročiti, da ne pridejo preveč v na-vzkrižje s prejšnjo politiko. Kršćanski socijalizem so vzgojili konservativci, ker so nadejali v njem najti dobrega pomoćnika proti liberalizmu, a na to nikdar niso mislili, da bodo kršćanski socijalisti kedaj se postavili na svoje noge in zahtevali, da se tište gospodarske in socijalne teorije v praksi izvedo, ki so se proslavljale v teoriji. Sedaj ko kršćanski socijalisti zahtevajo, da se preide od besed do dejanj, so pa konservativci spoznali, da to gibanje ne ugaja njih na-menom, in da so jim liberalci veliko bližje nego konservativci. Toda povrnimo se k volilni reformi. Ko je tako lepo že bila tako rekoč pokopana v pododseku in so koaliranci se že veselili, da vsaj v tem stoletji ne vstane več iz groba, je pa nakrat od neke strani v tem oziru se izpregovorila resna beseda. Minoli teden je bil ministerski svet, kateremu je predsedoval sam cesar in pri tem ministerském svetu je krona izrazila odločno željo, da se volilna reforma izvrši in namignila, da drugače se pokliče nova vlada. To je pretreslo ministre do kosti. Posebno Plenerju je bilo tesno pri srci, ko bi tako hitro moral zapustiti priljubljeni finančni portfelj, po katerem je poprej hre-penel toliko let. Drugi dan so vsi ministri se odpravili v pododsek za volilno reformo in povedali, kako se je položaj zasukaL Gospodje v pododseku so se kar omečili, in polovica njih prejšnjih predlogov se je kar umaknilo in skoro popolnoma so se zjedinili za vladna načela in vlada bode sedaj lahko že na teh načelih izdelala svojo predlogo. Posebno člani konservativnega kluba so baje hitro pospravili svoje predloge, s katerimi jim tako ni bilo posebno resno in so ž njimi hoteli le stvar bolj zavleči. Seveda s tem še ni rečeno, da se volilna reforma zares tako hitro izvrši. Končno besedo ima le zbornica, kjer pa ne bode tako lahko dobiti potrebne dvetretjinske većine. Posebno slovanskim poslancem ne bode ugajalo, kar bodo liberalci in konservativci skuhali vkupe z vlado v odseku. Zato je še prav lahko mogoče, da se vlada še izpodtakne ob volilno reformo in se konca koalicijska slava. Politični pregled. Celjska gimnazija. — Razmere za osnovo slovenske celjske gimnazije v Celji ne stoje najbolje. Poslednji čas so celo Poljaki se v tej zadevi jeli vedno bolj obračati na nemško-liberalno stran, ker baje vlada sama deluje na to, da se slovenska gimnazija v Celji ne osnuje. Prepričana je, da je kranjski koaliranci ne zapuste, naj se že ta gimnazija dovoli ali ne, na štajarskih dveh jej pa ni dosti ležece. Grrof Hohen-wart sam je pregovarjal Vošnjaka in Robiča, da naj odjenjata od celjske gimnazije. Kakor razmere sedaj stoje, tudi Slovenci nimamo računati na odločno podporo konservativnega kluba, ker ta pred vsem gleda, da se z levičarji pogodi zastran volilne reforme, zaradi take malenkosti, kot je gimnazija v Celji pa koalicije ne bode spravljal v nevarnost. Vidi se, kako žalostné posledice rodi lahkomišljena politika naših koal i rance«:;,* ki so vrgli grofa Taaffeja, ne da bi si bili poprej od nove vlade in od koalicije kaj zagotovili. Pa vsaj vemo, o takem času so gospodom bili slovenski interesi malo mari. kt so ču-tili, da bi po Taaffejevi volilni reformi njih mandati utegnili priti v nevarnost. Državni zbor nadaljuje debate o davčni reformi. Dvomi se pa, da bi naposled iz vse reforme še kaj bilo, kajti mej koaliranci tudi v tej stvari ni popolne jedinosti. Po veliki noči se pa tako mora začeti proračunska debata in če se do tedaj razprava o davčni reformi ne konca, odložiti se bode morala do jeseni. Ta čas se pa lahko že marsikaj zçodi, vsaj se govori, da ni izkljuceno, da bi že letošnje poletje bile nove dr-žavnozborske volitve, ko bi se le pokazalo, da sedanja zbornica ni zmožná izvesti volilne reforme. Ministerski stoli se majejo več ministrom. \Vurm-brandu je stališče težavno zaradi celjske gimnazije, Schonbornu se razmere ugodno ne razvijajo na Češkem in Madejski je pa močno zgubil zaupanje na višjem mestu, ker preveč iine so-rodnike in svake svoje na boljša mesta. Omenjeni trije ministri so že vsi trije mislili odstopiti, a je knez Windischgrátz jim rekel, naj še malo počakajo, vsaj tako morda v krátkém pojdejo vsi. Slovenščina pri najvišjem sodišču. — Poslanec Ferjančič je interpeloval pravosodnega ministra, kako da naj-višje sodišče ne izdaje slovenskih odlokov o stvareh, katere so se slovenski obravnavale v prvi instanci, dasi bi to moralo biti po zakonu Trozveza. — Neki francoski list poroča, da je cesar Viljem, ko se je pri pogrebu nadvojvode Albrehta, mudil na Dunaji, izrekel nadejo, da pridobi Rusijo za trozvezo, v katerem slucaji bi on sprožil misel, naj se skliče konferenca za-stopnikov evropskih držav, da se dogovore glede splošnega razoroženja. Ne ve se, koliko je na tem resnice, znana stvar je pa, da se zadnji čas Nemčija neizrečeno trudi, kako bi pridobila popolnoma za se Rusijo na kvar Franciji. Nedvonino je pač, da so se Rusija, Nemčija in tudi Avstrija zadnji čas močno približale, a gotovo je pa tudi, da Rusija nikakor noče Francije osamljene pustiti. Vidi se, da se vse suce le okoli Rusije. Ona je tako rekoč gospodar položaja. Rusija. — Kronanje ruskega carja Nikolaja II. vršilo se bode v drugi polovici maja meseca. Občinski svet v Moskvi je že izvolil posebno komisijo, ki ima sestaviti program slav-nostim, ki se bodo tem povodom vršile. — Posebni carski ukaz imenuje kneza Lobanova upraviteljem ministerstva za vnanje stvari. To imenovanje daje sklepati, da ali namerava car Lobanova še posebej imenovati državnim kancelarjem, kar bi Mio novo za Rusijo, ali pa da ostane Lobanov še poslanik v Berolinu, ker se je opravljanje poslaniških poslov ondi le začasno pověřilo drugemu. Azija. — Po najnovejših poročilih so Japonci zopet na par krajih premagali Kitajce, veliko množino teh pobili in jih razpršili. Poroča se, da je Kitajcem vsled zadnjih izgub vsako upanje na kako zmago izginilo. Japoncem je . od vseh stranij odprta pot v Peking, glavno mesto Kitajske. Pričenja se pomlad, ugodnejša doba za vojskovanje in brezdvomno je, da bodo Japonci zmirom lepši vspehe imeli, če se mir ne sklene, čuje se, da se je kitajska vlada po posredovanji severoameri-kanskih poslancev izrekla za mirovne pogoje, stavljene od japonské vlade. Z druge strani se pa zatrjuje, da z ozirom na trmoglavost Kitajcev ni verojetno to, kakor tudi ne, da bi Ja- • < i ponci se pogajali po odposlancih, ker izrecno zahtevajo direktno pogajanje s Kitajci. 103 átókáfcífc áfedfeáfcáfeS^ J^ ■"•.................* posojilnica ozirala pri svojih pravilih in pa tudi krška, Jfl^^l^l^^i Obrtnija. ^ ie sv°ja Pravi'a z ozirom na ta zakon spremenila. M........................................................•■»............................................" » Mo A ru ťTl ofroni no on rz Pní onnnmi no7At*i r\n Ir otAW n Slovensko posojilništvo. Spisa! Ivan Lap a nje. (Dalje.) Na drugi strani pa se z Raiffeisnovimi nazori, po katerih je deloma osnovanih nekaj posojilnic na Koroškem, nikakor ne strinjamo, da posojilnica v svoji vaši (župniji) delovala. To je premajhen delokrog. Zato take posojilnice nikakor ne morejo prav uspevati. Imajo premalo duševnih Kako se je torej začelo slovensko posojilništvo? in materijelnih močij na razpolaganje. Največ slovenskih Po vzgledu čeških posojilnic in po Schulzejevih na- posojilnic si je izvolilo jeden sodni okraj za svoje torišče. zorih je praktično vpeljal prvo slovensko posojilnico po- Take tudi najboljše uspevajo, zlasti če imajo sedež na kojni češki rojak Horák v Ljubljani, ker je bil ondi že městu sodišča, in če so v dobrih rokah. Takih posojilnic pred 35 leti združil nekatere ljubljanske obrtnike v je tudi na Štajarskem in Kranjskem največ, tudi na Pri » obrtnijsko pomožno društvo", ki je bilo v prvi vrsti morskem se ravnajo večinoma po tem vzgledu. Le na denarna zadruga in je že prvotno slovensko-nemško ura- Koroškem ni bilo mogoče povsod ravnati se po tem na- dovalo Vendar je vse drugo slovensko občinstvo na po- čelu, ker baš na sedeži sodišč ni bilo dobiti za to posel sojilnice javno opozoril še le znani naš domoljub, gosp. potrebnih domoljubov. Mi želimo, da bi se stare in nove dr. Jos. Vošnjak, ki je v letih 1868. po Českem potoval, posojilnice ravnale po duhu in navodih, katere daje „Zveza da bi se seznanil z ondotnimi razmerami in potem Slo- slovenskih posojilnic", da postanejo na la način slovenske vence opozoril na vse, kar je ondi hvalevrednega našel, posojilnice zdrava in krepka specijaliteta mej avstrijskimi Res storil to v „Slovenskem Narodu" > v katerem je posojilnicami. posebno to povdarjal, kako je na Ćeškem z veseljem videl, Te nazore zastopa i obče tudi » zveza slovenskih da so imeli skoro v vsaki vasi svojo 1) založno". Na to posojilnic", vendar to društvo noče ničesar slišati o Raiff junija je povdarjal potrebo tacih zavodov za Slovence tudi v eisenovih zavodih in noče priporočevati, da bi se nove koledarji (1871) družbe sv. Mohorja, kjer je bil ob jednem ali stare posojilnice ravnale po zakonih z dne priobčil tudi pravila za uzor. Praktično pa je skusil na- 1889. in z dne 14. junija 1894 Strinjamo se v tej točki praviti prvo slovensko posojilnico v svojem takratnem z nazori tega društva, da se Raiffeisenove posojilnice Slo- službenem kraji, v Šmarji pri Jelšah ; to se mu pa ni vencem ne priporočujejo, odobrujemo tudi uzorna pravila posrećilo, ker je bil ta kraj prehitro zapustil preselivši „zveze" iz prejšnjih let, katerim dajemo celo prednost se v Slovensko Bistrico. nred sicer obširnimi in temeliitimi uzornimi Dravili. ka Vendar so pa istočasno ljutomerski rodoljubi po navodu Schulzejevih knjig in pravil ustanovili že 1. 1871. kot društvo tako rekoč prvo slovensko posojilnico, kateri je že bodoče leto tudi kot društvo sledila posojilnica pri sv. Jakobu v Rožni dolini. Da sta obe vzeli Schulze-ja za uzor, to posnamemo že iz tega, ker sta obe vpeljali v _ visoke deleže, in svojo moč posebno v deleže stavili. Za to pa imate dandanes še obe prav velike svote v deležih. Kar se je posojilnic pozneje osnovalo, n. pr. ona v Metliki, ki je zelo stara, si je tudi bolj Schulze-ja vzelo za pred sicer obširnimi in temeljitimi uzornimi pravili tera so letos na svitlo prišla v „letopisu" ; vendar nikakor ne moremo pritrjevati tem nazorom društva „zveze slovenskih posojilnic", da bi se pri snovanji novih posojilnic omenjena nova zakona popolnoma prezirala. Dokler je bilo malo slov. posojilnic, dokler so se snovale posojilnice v velikih krajih, je bilo čisto primerno, da so se urejevale bolj po Schulze-jevih nazorih, vsled katerih niso bile omejene ne glede obsega (terena), ne glede viso kosti deležev in tudi ne glede na način posojevanja (Konec sledi.) » / uzor ; met liška posojilnica ima n. pr. tudi dokaj visoke deleže, od katerih daje precej veliko delnine. Skoraj po jednakih uzorih se je osnovala tudi posojilnica na Vrh- niki. dasi je pozneje delovati začela. Celjska posojilnica vpeljala poleg velikih Obrtnijske raznoterosti. Analinovo crnilo za kopiranje brez stiskalnice tudi male deleže in to zaradi ĐaPravi ako 40 g gorko vodo fino zdrobi potem pridene 7 a glicerina in 6 o grozdnega sladorja in končno vse toliko zredči. kolikor potrebno za pisanje tega, da si je pridobila s tem davčne olajšave zakona z dne 27. decembra 1880. Po njenem uzoru se je vsled navodov, ki jih je dajala „Zveza", osnovalo največ slo- doseže, ako se stroju pridene nekaj glicerina Raba glicerina za strojarje. Da usnje ni pretrdo se venskih posojilnic, katere strinjajo nazore Schulze-jeve in Poso- g. Ernest Sirca 36 K, ki so jih složili rodoljubi in rodoljubkinje zbrani ob Petričeka pri nevest.inem porok' g. učitelja izbi 621etni gostač Anton Povh iz Harij v političnem okraju postojinskem. Njegova žena je mej tem opravljala zunaj do-mača delà. Ko pride nazaj v izbo, najde moža obešenega. Odreže ga hitro, a bil ni več pri zavesti Nezavesten živel je strijcu Hausenbichlerju v Žalcu ; še do večera. Povh bil na umu bolan. „Hranilnica in posojilnica" v St Janžu v Rožni dolini 30 K; g. Janko Žirovnik, nadučitelj v Št. Vidu nad Ljubljano, 24 K, jih je nabrala gospica Franja Cirman, blagajničarica ženske podružnice v St. Vidu, v veseli družbi pri „Lovrencu" ; gosp. Fran Lavtižar, učitelj v Kamni Gorici. 24 K, nabranih v priliki dne M or je izstopilo v Trstu dne 12 t. m zvečer čez obrežje in poplavilo vse bližnje trge in ulice. Voda stala am, gostiln íq proda- v 2 je jalnic metra Proti oko in udrla v več kav uri po noči je voda zopet upadla odtekla zborovanja kropinsko-kamnogoriško-dobravske podružnice Železnica Loka-Divača-Trst. Tržaški dež. odbor vložil na ministerstvo in obe zbornici poslansko in gosposko vč. gosp Pavel Hrovat, župnik pri sv. prosinca t. Joštu na Kozjaku 20 K ; vesela družba v Šmarji pri Jelšah 10 gld. 18 kr. ; „Hranilnica in posojilnica" za sv. Lenart pri sedmih studencih 20 K ; „Okrajna posojilnica" v mestu Kamnik 20 K; g. dr. Albin Poznik v Novem mestu 20 K; vč. gos da obširno spomenico, v kateri se z ozirom na to, državijenjem južne železnice ne bilo zadosti ustreženo Trstu s po prosi lok a. za takoj graditev železnice Divača Razdrto-Skofj Železnica preko Bohinja naj bi se opustila Josip Rozman, kapelan v Spod. Dravogradu, 15 K, nabranih na jako živahnem in pomenljivem podružničnem shodu v Libe- železnica naj se podaljša proti severu preko Ljubelj zapadu pa preko Tavrov Rudolfova i, proti ličah ; v. č. Mavrilij Sarabon, katehet v Ljubljani. 10 K; g- Oroslav Dolenec, hišni posestnik in svečar v Ljubljani kranjskih posojilnic se snuje v Ljubljani. Přeložen semenj. Semenj na Veseli gori pri St. Rupertu, ki bi se bil imel vršiti dne 12. t. m. se je zaradi 10 K; vč. g Janez Čibaštk, župnik pri Št Vidu nad Cirk- preobilega snega přeložil na 1. aprila. meo, K; Anton Cvenkel K, kot dar stoloravnatelja Novi konjski semenj deželna vlada dovolila vesele družbe in Neimenovanec iz Loškega Potoka Ker si je družba letos prav ob svoji desetletnici kupila občini St. Jernej na Dolenjskem, za torek po Malem Smarnu vsakega leta. Na semenj dne 8. t. m. v Ljubljani se je pri šolsko poslopje v Trstu in zida novo šolo v Velikovcu, nakopala si je mnogo stroškov.Trdno se pa nadeja, da jo bode gnalo 891 konj in volov, 253 krav in 43 telet, skupaj 116$ požrtvovalno slovensko olčinstvo letos tudi toliko izdatnejše podpiralo. Zato kliče: Bog povrui darovateljem! Bog živi na-slednike! Vodstvo diužbe sv. Cirila in Metoda Potrjena izvolitev. Tigovineki minister je potrdil zopetno izvolitev veletržea gosp. Ivana Perdana predsednikom in lastnika tiskáme g. Antona Kleina podpredsednikom in vzel glav Kupčija je bila prav živahna Omožena žena otroka umorila na znanje izvolitev tovarnarja gosp Iv. Baumgartnerja provi- Te dni se ie na Dunaji pripetil žalostěn slučaj da zoričnim predsednikom trg in obrt. zbornice v Ljubljani. omožena ženska umorila svojega novorojenega otroka V Iz Novakov na Goriškem dne t • maicna se nam ker se ga ni upala preživeti Mož in žena z 2ma otrokoma piše: Hudo zimo imamo, kakoršne menda že ne od 1870. živeli so v pomanjkanju in to je povod da žena se Mraza je bilo le 13°— vkljub temu pa čez meio snega. Celi odločila tretjega otroka takoj umoriti, ko pride na svet. ta teden strašno mete, tukaj je snega do poldrugi meter, po Vse kaže, da sta za umor vedela tudi soprog in služab- DavČi pa dvakrat toliko. Nektere hiše so vse zametene. Raz streh so mogli kidati sneg, da ni strl poslopij. Pošto jako ne- nica in so ju torej tudi zaprli. Kakor se kaže, je že pred redno dobivamo. Do cerkve se le z veliko težavo pride. Danes je zopet solnee. Ta teden so volitve obč. starešinstva. rojstvom bilo vse dogovorjeno in odstranili. kako bodo otroka umorili Družba sv. Mohorja se pridno širi pri nas, tako tudi slovenski Dne Časniki Požari. Uničil dne t. m posestniku Jožef vsa Dolinarju, po domače Kocijanu v Kozarjih pri Dobrovi gospodarska poslopja z orodjem in krmo vred. Škode je 3000 gld Zav je bil pogorelec za 1200 gld Da debel . t. m. je dobila policija naznanilo, da je v neki hiši v Siebenbrunnengasse stanujoča žena nekega tovarniškega delavca Antonija Skroud porodila, a je otrok izginil ne ve se kam. Poizvedbe so takoj pokazale, da je žena zares porodila dečka, da so ga pa takoj po rojstvu tneg ne bil varoval sosednjih streh bil požar napravil še odpravili. t 109 Antonija Skroud se izgovarja, da je v odločilnem trenotku gledajoč skozi okno viděla neko jej sicer neznano foabico iti mimo in jo je poklicala na pomoč. Babica jej ie ustregla in prišla gori in pomagala pri rojstvu. Přišel je mrtev deček na svet, katerega je babica vzela seboj, da ga odda v kako bolnico. Rekla je, da pride drugi dan po poročni list. To samo po sebi že neverojetno izgovar-janje se je pa pokazalo za neresnično. Zaslišale so se vse babice, a nobena ničesa ne ve o tem. Poleg tega so se v postelji našle krvave škarje, kar tudi ne dokazuje, da hi bila babica pri porodu, ker bi bila gotovo rabila svojo pripravo. Drugi dan je pa policija izvedela, da so našli v neki hiši v Schorgstrasse mrtvo dete zavito v kos bar-lianta. Po izpovedbi zdravnikov je najdeni deček přišel zdrav na svet in je posilno umorjen. Sodi se, da je ta deček Skroudov. To kažejo sledeče okoliščine. Skroud je popřej nekaj časa stanoval v tej hiši in zatorej so bile razmere v tej hiši njegovi služabnici Otrovel dobro znane. Dognalo se je, da je Otrovel prejšnji dan bila nesoč nekaj zavitega v košarici odšla od doma in se potem s prazno košarico vrnila domu. Torej se sodi, da je tišti čas odnesla otroka. Poleg tega je otrok bil zavit v ravno taki tkanini, kakoršne ostanki so se našli v Skroudovem sta-novanji. Soprog Skroud je najbrž vedel za umor, ker sicer bi bil fpri policiji stvar naznanil, ko je zvedel, kako se je zgodilo. On pripoveduje, da je žena povedala, ko je přišel domu, da je porodila mrtvo dete, a je je babica odnesla seboj. 5 Otrovel se izgovarja, da ni resnično, da bi bila odnesla otroka in tudi ni res, da bi bila s prazno košaro prišla domu. Odšla je bila zares od doma, a šla je bila iskat premoga in sicer jako daleč v predmestje, kjer je ceneji. Ko je prišla domu, jej je gospa povedala, kaj se je zgodilo. 0 razmerah te družine se poroča, da je živela v pomanjkanji. Mož je služil po 16 gld. na teden, kar za dunajské razmere ni veliko, a je poleg tega bil pijanec, ter je polovica svojega zaslužka gotovo zapil. Pri preisko-vanji v stanovanji so pa našli več zastavnih listov, kar dobro dokazuje slabe razmere te družine. Antonija Stroud ima 29 let, njen mož je dve leti mlajši, a služnica Josipina Otrovel pa ima še le 22 let. Vsi z odločnostjo taje vsako krivdo. — Dvoboj s samokresi. V Berolinu sta se te dni dva vseučiliščnika borila s samokresi. Jeden je druzega tako •poškodoval, da je umrl. A — Morilec iz influence. V Londonu je neki Tayler imel tako hudo influenco, da se mu je jelo v glavi mešati. Ko se mu je v glavi mešalo je umoril svojo ženo in svojih šest otrok. — Influenca grozno razsaja v Londonu. V jednem tednu je 296 ljudi umrlo za to boleznijo. Bolni za influenco so tudi trije ministri. Papež je pooblastil angleške škofe, da smejo odpuščati poste zaradi influence. — Obsojen plemenitaš. V Neapolji obsodili so v triletno ječo markiza de Vera Aragona, iz znane plemenite rodbine, ker je obetajoč zakon neko vdovo za znatno svoto osleparil. — Nesreće na morji. Vsled viharjev pri Cadixu so se potopile tri ladije. — Povodnji na Ogerskem. V več krajih na Oger-skem je povodenj, ko se je jel tajati sneg. Vode že podkopu-jejo nasipe, podirajo se že hiše in tudi nekaj ljudij se je že ponesrecilo. — Ženitninski slepar. Na Dunaju zaprli so 331etnega mehanika Vaclava Nosseka, ker je osleparil neko dekle za 700 gld. obetajoč ji, da jo vzame. da si je oženjen. — Nesreća v rudniku. V rudniku pri Ćoro naredi je jelo goreti in se je 21 delavcev zadusilo. — Delavski izgredi v Ameriki. V Novem Orleansu so bili te dni veliki pretepi mej belimi delavci in zamorci. Prvi so streljali na zamorce in jih dvanajst ubili. — Iz ljubosumnosti. 2 lletni tkalec Anton Střelec v Lôschu na Moravském je izvedel, da njegova žena Terezija ima znanje z nekim čevljarjem. Zaradi tega je dne 4. t. m. stresel jezo nad ženo, přeteč jej, da jo ubije. Ušla je z otroci. Mož je pa v jezi raztrgal 16 zimskih kril, več predpasnikov in jopičev in razbil vso kuhinjsko posodo, naredil kakih 40 goldinarjev škode. Pomiril se je, ko je přišel žendar v njegovo stanovanje. Střelec se bode sedaj moral zagovarjati pri deželnem sodišči zaradi nasilstva in bogokletstva, katerega se je v jezi zakřivil. — Potres v morji. Dne 3. marcija je bil grozen potres v Tihem morji. Slišalo se je gromu podobno bobnenje in vse morje je šumělo. — Ladija se je potopila. V Novem Orleansu je poštna ladija zadela v steber železnega mostu. Sedem oseb je utonilo in več se jih pogreša. — Nova bolezen. Po nekaterih mestih se po javlja nova nalezljiva bolezen. V ustih in na jeziku ter po grlu naredi se toliko mehurčkov, da ni moč govoriti in ne jesti. Čez nekaj dnij mehurčki zginejo, bolnik pa ostane še precej časa jako slab. — Drag pes. Neki avstrijski grof je kupil v Norimberku psa jazbečarja za 1700 mark. Ta pes je že bil na več razstavah odlikovan in dobil dařil že nad 1000 mark. — Svatje pod ledom. V Toriji na Ogerskem so se peljali k poroki. Ker je reka zamrznena, hoteli so se čez njo peljati po ledu. Led se je udrl in ženin in nevesta in nekaj svatov se je potopilo. Ljudje so hitro prihiteli na pomoč. Ne-vestina mati je utonila, nevesto je led tako obřezal po obrazu, da jo je těžko spoznati in več druzih je poškodovanih. — Zima pred petdesetimi leti. Na Češkem je bila ravno pred petdesetimi leti letošnji precej podobna zima. Koncem februvarija je bilo na Češkem in tudi Dolenjem Avstrij-skem palo mnogo snega. Do 24. marcija je večkrat bilo po 20° mraza. Na veliko noč, ki je bila dne 24. marca so na V Českem bile vse reke zamrzle. Ta dan se je pa jel sneg tajati in drug dan je pa že bila povodenj. — Blaznec morilec. Senator marquis Berardi je obiskal blaznico v Kimu in ga je pri tem neki blaznec napal in ubil. Blaznec trdi, da g a je senator hotel umoriti, pa ga je on sam prehitel. — Samomor. Stavbeni svetnik Citaranconi se je v Granu ustřelil zaradi bolezni svoje soproge. Pokojnik je imel veliko zbirko bakrorezov, vredno poldrugi milijon goldinarjev. — Zaradi dvoboja bila sta te dni v Budimpešti ob-sojena baron Bela Acrel v štirimesečno in ministerski koncipist dr. Aleksander Kazay v dvamesečno jeco. — Ponarejalci bankovcev v ječi. V Belemgradu se je zasledilo, da so nekateri jetniki ponarejali denar po dva franka, katerega so menjavali celo nekateri uradniki. no Lahka zmaga. Kitajci so se bali, da Japonci se izkrcajo ob plimi na otok Jeng-ming. Da se to prepreči se je ukazalo vsem prebivalcem otoka, da oblečejo vojaške uniforme. Ko so prišli Japonci in viděli toliko vojakov, so jo zopet odri-nili z ladijami. Volkovi v Bosni. Vsled hude zime prihajajo v Bosni volkovi iz gozdov. Zvečer se nikdo ne upa neoborožen iz hiše. Davčnegá ^ksekutorja serajevskega sta poldrugo uro Tržne cene. V Ljubljani dne 27 febr. 1895. Pšenica gld. 7*50 kr , gld kr ječmen gld kr oves gld. 6 50 kr Y ajda gld. 7*25 kr., proso gld. 7*50 kr., turšica gld. 7*40 kr leča gld. 12 kr., grah gld. 10 — kr., iižol gld. 11* kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) sprpmljala dva volkova in sta ga še le blizu neke vasi zapustila. Na smrt obsodili. V Levovu obsodili so na smrt kmetico Koszielsko, ker je umorila svojega soproga, in njenega ljubimca Snalnickega in pri tem umoru. njegovega brata zaradi soudeležbe Najstarši vojak v naši vojski je puškar Mihael Kučera v Olumuci, jubilej praznuje letos svoj petdesetletni službeni rdeležil se je vojsk 1849, 1859. in 1866. leta in Loterijske srećke. V Brnu dne 13 marca t. 1.: 72, 87. Na Dunaji dne V Gradci dne marca t. 1. : 30, 75, 80, 42. 5, 34 80 marca t. 1.: 10, 65, 52, 84, 72 bosenske okupacije. Sedaj je že tretjič oženjen in ima 21 otrok, od katerih samo dva še ništa preskrbljena. Tatvina špirita. Policija je izvedela, da v neki dunajski Čistilnici špirita kradejo delavci špirit in ga pod pred-pasniki nosijo mej delom domu. Policija je opazovala in při- jela ženo nekeea delavca v tovarni. je nesla seboj ste- Zt priporoca u Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani klenico s 12 litri špirita Ta je priznala, da nosi večkrat na teden špirit iz tovarne po nalogu magazinerja, dv»h mašinistov, sodarskega mojstra in 2 drugih delavcev. Policija je vseh šest zaprla in v njih stanovanjih našla mnogo ukradenega špirita. To varn a morala delo ustaviti, ker nima mašinistov. Umor in samomor. V Železnem brodu je uradnik Wagner umořil svojo ljubico, potem pa sam sebe. di lo, Današnji številki »Novic« je priloženo: Navo- kako se rabi Mihael Barthel-ovo apno za poklaj o, na kar naše čast. čitatelje posebno opozarjamo » ~ - »— — > : f |l It' íi ff Kupuj pri trgovci, ne pa pri branjevci pravi star pregovor. To se lahko uporaMja na moje podjetje. kajti tako velika trgovina, kot je moja, ima vsled kupovanje velikih množin blaga za gotov denar in drugih prednosti nizke stroške kateri so naposUd le kupovalcu v korist. Mlčnl vzorci zasebnim kupovaloem zastonj In franko. Bogate vzoréne knjige, kakoršnih še nlkdar ni bilo, za krojače nefrankovano. Blago obleke. (5) Schutzmarke. /faobiLj želodečn Peruvien in dosking za visoko duhovščino, predpisano blago za uniforme c. kr. uradnikov, za veterance. požarne brambe, telovadce, livrejo, sukno za bilard in igralne mize, prevlake za vozove. Največja zaloga štajarskega. koroškega in tirol-skega lodna za gospe in gospode po izvirnih tovarniških cenah, kar tudi 20kratno združenje ne more dati. Perilno blago, potni pledi od 4 do 14 gld itd Krojaške potrebšcine (podvlaka, gumbe, šivanke, sukanec itd.) Ceno, pošteno, trdno, čisto volněno sukno ne cene cunje, da se jedva splača krojač, priporoca Janez Stikarofski Brno (avstrijski Manchester) 9 največja zaloga sukna v vrednoti V2 milijona goldinarjev. Pošilja se le proti povzetju ! Svarilo : Agentji in krošnjari imajo navado svojo slabo robo pod znamko »Stikarofskijeva roba« prodajati. Da se bodo vsi p. n. kupovalci škode varovali, naznanjam, da takim ljudem na noben način robo ne prodajem. prirejene Brady lekar Angelj Varhu Kromerižu (Moravsko) kapljice so vže starozanesljivo čilno zdravstveno sredstvo želodec oživljivo in krep prebavanje. Samo prave so z zgoraj stoječo varstveno znamko In podpisom Cena stek dvojne stek. 70 Vsebina naznanjena Marijaceljske želodečne kapljice Ljubljani Er. Beccarich Piccoli Škofji Loki Svoboda prave dobe Postoj ni : Karl Fabiani Radov ljich v lek. Aleks. Roblek; v Novemmestu Crnomlju lek. J. Blažek Ribnici lek. J. Močnik lek. Jos. Ančik. Odgovorni urednik: Avgnst Pncihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki