PROSVETA J^f s ' * -a b ^to-year xxhl Cea. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JÊDNOTK^ STS Chicago» nu *etrtek, 13. februarji (Feb. 13), 1930. Drais m Is apear miški »n.lert» 1 *šf 8. Uvaáai, Ava. I Omee el PsUteeUaai ' Il M If M Lsvsásls Acs. STEV.—NUMBER 37 at iiriil rale Till lorah odločno nastopil proti potrjen ju Hughesa Vrhovno sodišče je danes ekonomski diktator Združenih l| držav in predsednik sodišča ima več moči kot predsednik republike,w je rekel senator. Hughes je orodje velikih korporaeij w ashington, D. C. — Senator niliam E. Borah iz Idaha se je Itorek pridružil Norrisu in o-talim progresivcem v senatu jn dločno nastopil proti potrditvi harlesa E. Hughesa predsodni-om zveznega vrhovnega sodiš a, ki ima naslediti odetopivšega 'afta. Predsednik Hoover je no-liniral Hughesa, toda senat mo-z večino glasov potrditi ime-lovanje. Republikanska stara arda je mislila, da bo imenova-je potrjeno brez opozicije, pa |je zmotila. Senator Blaine iz ITisconsina je napovedal, da bo ebata o sposobnosti Hughesa rajala "io dolgo, dolgo časa", »redno pride do glasovanja. Trije senatorji so zagovarja-i Hughesa: Wagner in Copeland e New Yorka in Gillett iz Massa-husettsa. Borah je ustrelil na Hughesa e največjega topa. Govoril je rez malega dve uri in v tem ča-u je naštel vse Hugh eso ve gre-e, ki ga po njegovem dokazova-ju delajo popolnoma nesposobna za najvažnejšo službo v de-eli. "Zvezno vrhovno aoditte je anea ekonomski diktator Zdru-enih držav in mož, ki predsedu-e temu sodišču, ima večjo moč akor predsednik republike", je ekel Borah. "Jaz ne bom nikdar lasoval, da to mesto zasede lož, ki postavlja lastninske pra-ice nad vsemi dri ii." Borah je dejal med drugim« da e Hughes takoj potem, ko je réunirai kot član vrhovnega so-iška in ko je bil poražen kot andidat za predsednika Zdrùie-lih držav 1916, prevzel službo ravnega zagovornika petrolej-kih interesov in med temi je lužil tudi Sinclair ju, Dohenyju n Stewartu. Vedno in povsod je il zvest zagovornik privatnih orporacij, ki izkoriščajo Ijud-tvo. Hughes je zagovarjal tudi i vsega senatorja Newberryj* iz pichigana, ki je bil izvoljen s «močjo korupcije in valed česar a je nenat izključil. Hoavar o okupaciji Haitija Predsednik namignil, da ne bo odpoklical ameriških pomoi*-čakov, dokler ae položaj ne spremeni "IKASKI SODNIK ZAVRNIL PODJETNIKE )d klonil je izdan je aodnijeke prepovedi proti atavkarjem Chicago. — Dvanajst slamni-larskih podjetnikov, ki so izprli voje delavce pred par meseci, ter niso hoteli podpisati pasje Zgodbe, se je obrnilo na sodni-« C. E. Lindsayja sa injunkci-» proti piketiranju njihovih klavnic. Lindaay je dejal, da so zahtc-e podjetnikov za injunkcijo ne-pravičene, ker piketi niso upri-prili nobenega nasilja in da hentna policija zadostuje, da ^roproči izgrede, ako bi slučajno lastali. Policija napadla radarje i Rothbury, Avstralija. — Po-fijs je navalila na rudarje v Umiltonu, New South Wales, *e zbrsll na shodu, da prodirajo proti nasilnosti oblasti, f »o poslale policijo nad rudarja aUvkarje pri Rothbury premogovniku. V izgredih, ki ao nas Uli radi ["•»avanja policije, sta bila K a rudarja ubita, več drugih pa ? bilo ranjenih. ( krt ra maka noU Mehiki M»»akva. It. febr. — Makahn •itvinov, komisar zunanjih za-K Je poslal Mehiki eetro neto, protestira, ker so me-^ke nbiaati aretirale sa tri ure hj'Ukega podanika Makarja ■i era Cnm ln mu preiskale ^čege. Waahington, D. C — (F. P.) — Predsednik Hoover v svojem odgovoru progresivcem v senatu — Borahu, Norrisu in Blalnu izjavlja, da ne bo podvzel nobene akcije, dokler ne dobi navodil od posebne komisije, ki je bo imenoval, da preišče razmere na Haitiju. Omenjeni senatorji so zahtevali, da Hoover odpokliče ameriške pomorščake iz dežele in naj se da ljudstvu prilika, da se pri volitvah izreče, kdo naj ga reprezentira v administraciji. Hoover je naglaial obveznosti pogodbe, ki je bila sklenjena U 1915 in dovoljuje Združenim državam, da lahko vzdržujejo o-boroženo silo na Haitiju do 1. 1986. Njegova izjava se lahko smatra, da ne bo odpoklical a meri&kih pomorščakov iz dežele do omenjenega leta. "Amerika bo odpokllcala vojaštvo, kadar bo prišel čas za tako akcijo", je dejal predsednik. "Nekateri ljudje so tako nestrpni, da zahtevajo takojšnji odpoklic, toda jas sem informiran, bi taka akcija pomenila ne- Pogodba poteče Šele čez šest let in do tega časa se mora Amerika držati svojih obveznosti napram otoškem prebivalstvu. Naša naloga je zgraditi trdno in stalno vlado, ki bo protektirala lastnino in svobodo državljanov. Pogodba veže Ameriko, da pomaga baltiški republiki pri izvajanju miru in reda, rehabilitacijo financ in razvoj in izrabljanje narodnega bogastva. Ekonomski razvoj dežele zaznamuje precejšen napredek, kar je v glavnem zasluga generala Russella, ki je s pomočjo ameriških pomorščakov uvedel mnogo reform." DrugI poznavalci dežele trdijo, da je haitiško prebivalstvo za takojšnji odpoklic ameriškega vojaštva. Pravijo, da nima A-merika nobene pravice ukazovati domačinom, kakšno vlado naj si Izvolijo in da je ljudfctvo sposobno za samovlado. Obratavaa^a aoatoa ie-lazaiaa as liplaiaja V prottom let« je napravila več kot dvesto tisoč dolarjev pro- flU • Seattle, Wa*h. - (F. P.) -Municipalna cestna železnica, za katero je mesto pred par leti plačalo privatni družbi veliko več kot je bila železnica vredna, zaznamuje lep napredek v pro-šlem letu. Cisti dobiček železnice znaša $282.000, $85,000 več kot i. 1928. Od te vsote je uprava železnice določila $75,-000 v pokojninski sklad za sVoje uslužbence. To je dokaz, da tudi mesta lahko obratujejo javne naprave dobičkonosno in ne samo privatne kompanije. Superintsndet ulične železnice George Avery poroča, da pod- Karolyl pravi, da je socializem v Ameriki neizogiben Chicago.—Grof Karolyl, prvi predsednik ogrske republike, je dejal v svojem govoru pred City Clubom zadnji poti-deljek. da on vidi dokaze prt-hajaaja socializma po vsej Ameriki. Potrantaa konkurenca med kapitalisti je že prišla tako daleč, da so bo a-meriško ljudstvo moralo oprl-jeti socialističnih načel In me-tod v svojo lastno obrambo, je rekel Karolyl. Glede Ogrske je dejal da je dciela še danes fevdalna in njegova glavna naloga je, da pomaga strmoglaviti aedanjl ogrski fašistični režim Francosko-aovjtt« ska kriza Tisoč komunistov straži poslaništvo v Parizu Pariz, 12. febr. — Poslanec Jean Ybarnegaray je včeraj predlagal v zbornici, da Francija pretrga dipiomatične stike s so-vjeti. Rekel je, da aktivnosti boljševikov v Franciji postajajo že neznosne. Sovjetsko poslaništvo v Parizu je te dni podobno oblegani trdnjavi. Tisoč francoekih komunistov vrši prostovoljno stražo, da ne bi caristi napadli poslaništva. V oknih poslaništva stoje žarometi, ki ponoči rassvetljeju ulice nsokoli. Ruski belogardisti so imel! sinoči nov shod v svoji pariški koloniji. Rohneli ao proti poslaniku Dovgaieskiju in navduševali drug drugega, ds mo- rajo navaditi v poslaništvo in po; yta0slfr& je tam šivali mrtev — njihov izginolt vodja, general K lit epov. Okrog 6000 cari-«tov je bilo na shodu. Po shodu je 200 caristov začelo korakati proti poslaništvu, toda policija jih je razgnala in deset je bilo a-retiranih. STROJI IZPODRIVAJO DELAVCE Organizirani knjigovezi zahtevajo pet dal dela v tedna, da ee jša brezposelnost Waahington, D. C. — (F. P.) — Stroji, ki so se pričeli uvajati v knjigoveznice, so odgovorni sa brezposelnost, ki je nastala v tej industriji. felšz J. Belalr, tajnik International Brotherhood of Bookbinders, poroča, da je 15% delavcev, ki ac uposlenl v tej industriji, brez dela. i Unija knjigovezov je pričela sedaj z agitacijo za pet dni de-la v tednu, da se tako zmanjša brezposelnost, ki je nastala radi instalacije strojev. Uradniki unije se zavedajo dejstva, da skrajšanje delovnih ur Še ne bo rešilo situacije, zato so pričeli tudi z agitacijo za zavarovanje proti brezposelnosti. v New Nemški parnik s*»rel Yerfcn New York. — Parnik "Muen-chen", tsstnina Severnega nemškega Lioyda, je v torek zgorel v reki Hudson nekaj ur potem, ko je pristal s 840 potniki in velikim tovorom blaga. Vneta se je /m loga/ potaša in šeljaka v skladišču parnlka In aledile so tri ekepMje, ki ao ladjo popolno-unlčile. Val potniki ao sa prej izkrcali in moštvo parnlka toda dva gasilca js srečne afta I ■ mß —Ä sta se smrtno ponesrečila. Skada jetje prinaša 10* pronta na o- s tovorom vred ae ceni na riginalne Investicije, kar je več kot pa morejo pokazati druga alična podjetja, ki Se v privatnih rokah. Vesalkl taksijev «Ups)e v saljs Cleveland, O. — Petsto vodnikov taksijev \ tem msstu je organiziralo avojo unijo In )o priključilo h Ovelandaki delavski federad ji. 000,000. Nova taks «dprsvtls Sam Newark. N. J. — Inženir Benjamin F. Meissner je naznanil 12. t. m., da je iznašal novo tubo (Cev) sa radioprejaaaaike, ki bo reducirala vaak šum v aparatu akoro na ničlo. Tajnost nove tu be še ai pojasnjena. t Francija in Japomdu pobijata odpršvo sahmarink London. 11 febr.1— Včeraj je bila četrta plenarna seja mor-narične konference ln vodilni delegate so povedali svoje mnenje glede podmomlkov. Amerika ln Anglija sta se izrekli za popolno odpravo podmornikov, če je le mogoče, all pa za veliko omejitev v velikosti in "huma-niziranje" teh bejalh ladij v vojnem času. Italija je delala ttlte mortale med odpravo ln redukcijo, Francija In Japonska sta ps bili odločno sa ter da podmornlki o-stanejo. Japonski delegat, admiral Takarabe. je na fin način japonske uljorfnostl pohvalil "čast-no stališče1* Američanov ln Angležev, toda Japonca je "izoll-ran narod", ki potrebuje subma- Vse torej kaže, da podmornlki ne bodo odpravljegl na tej konferenci, velika mošnoat pa je, da sprejmejo kompromis, na podlagi katerega bo vojskovanje s temi ladjami precej *mejeno. ■■■a" " ■iziraaja letaleav 11 ; ' Ustanovljeni so btt\lekall v Chicago, New Yoctta > v dragih letalskih središčih , Kansas CHy. Kami- — (T. P.) - Uradnik) CikaAke delavske federaeiie oasno assUdujejo 1 avu«i n%i|w pwswv ganizatorlčne aktivnosti, ki jih vodita v St. Loulsu Dale Jackson in Llovd H. Atkinson. St. Louis je glavni stan gibanja za organiziranje vseh letalcev ln delavcev, kf so upoaleni v letalski Ihdastri)!. Atkinson je na čelu biroja, v čigar področje spadajo preliminarna dela v kampanji. ISkor hitro k^o or-ganiziranih gotovo število letalcev, bo sklicana konvencija, na kateri se t*> sklepalo o načrtih za ustanovitev narodne organizacije letalpev. Dosedanja akcija gre za Um, da se vae tStslce Uvesti o kampanji ln cilji I>te. Atkinson ln Jackson, kl «ta dosegla rekord v trajnostnem poletu, sklicujeU sestanke i letalci in letalskim! mehaniki, da vsbude med njimi zanimanje u unljako gibanje. V Chloagu je bil te dni ustanovljen lokal, v katerega je takoj pristopilo 200 člaaov. Enaka poroči* prihajajo is New Yorka, Umg Islanda ln lz drugih letalskih središč. Po zborovanju letalcev v Miami, Fla., je Jacl&on pripotoval velik koa države v interesu letalske unije. Narodna unija letalcev se bo v prvi vrsti borila proti zniževanju mezd in letalskim šolam. Letalska industrija ima pred seboj resen problem z učenci-letalci, fttevllke zveznega tr-govinskegs departments kažejo, da je bilo v prošlem letu Izdanih 10,000 licenc. Tri tisoč od teh ne more dobiti uposlenja in v letalaklh igah se nahaja 80,000 učencev, kar pomeni, da ne bo dtla sa vse, kadar končajo šolo. A tki neon je naslovil plsms na več senatorjev in kongresni kov, v katerih apellre za legislator»© akcijo pro(i šolam, ki oglašajo sijajno kariero sa mlade fante, ki jih čaka v letalstvu. To ni nič drugega kot izkoriščanje od strani letalskih šol, ki obljubu-jejo vae mogoč** učancem, dočfm je v Ameriki le sedaj veliko število brczpeeeinih letalcev, pravi Atklnaon. Letalska konvencija bo sklicana v prvih d nah messes unija. Na tem zborovanju bodo izvoljeni uradniki ln sprejeti bodo načrti sa resMrjeaJe delokrogs < letalske unije. Kuba — nova Meka sa amerižke zakonske rebele Havana. Kuba, 12. febr.— Kubaaaka zbornica je apreje-la novo razporočno postavo, ki je zdaj v veljavi. Nova ps-atava je radikalno Up rem eni-la staro. Dočim so prej veljaM aamo štirje razlogi aa ločitev, jih je v novi postavi šestnajst. Zakon dalje določa, da ae mora umor v slučaju zakonske nesvestobe kaznovati a smrtjo, dočim je bil po ata-rem zakonu tak umor upravičen. Uiti "I sat španskemu kralju: di ali pa to obesimo' Velike republikanske demon-atracije po vsej Španiji, katere je vlada — dovolila v dvora- Tovarnarji na jugu proti unijam Akcijo sa unljoalslranje juga opazujejo s kritičnim očesom Memphis, Tona, — (F. P.) — Invazija južnih držav po-Ameriški delavski federaciji, ki je poslala svoje sile, da ongznlii-ra delavatvo, bo naletela na odpor od strani tekstilnih tovar narjev. To je bilo jasno izrečeno na konvenciji jtAnlh tovarnarjev, kl se je te dni vršila v hotelu Peabody, župan, ki je predatavll William Greena avdl jenci na shodu dršavne delavske federacije pred par tedni, je bil navzoč tudi na konvenciji tovarnarjev. Iz govorov zastopnikov tekstilnih korapanlj je bilo razvidno, da ne bodo mirno gledali gibanje za organisiranje delavcev v južnih državah. NajglaanejS! med njimi je bil Ûus Dyer, ki je v svojem govoru trdil, ds je polo-žsj delavca na jugu bolj i kot njensgs omam/.i ranega tovariša na vzhodu, ker Je prvi lahko asm 'brevLl^pomočl odAtSSttK lavaks organizacije. V stičnem tonu so govorili tu di drugi zastopniki tekstilne ln dustrije._ TISKARJI V TORONTO V MEDNARODNI UNIJI l>rl volitvah se se seglaaaa isre-kil sa prid rušenje Toronto, Kanada. — Tiskarji organislrani v Toronto Press men uniji so bili tt let Is-ven organisacije International Pressmen unije. — Njihova unija šteje 250 članov ln te dni so se soglasno izrekli, da ee pridružijo Mednarodni organlsselji' To je bila edina unija tlsksr jev v Kanadi, ki je stala tanej Mednarodne organizacija, kar je včaalh Izzvalo neeoglaaja. S pridružitvijo bodo nesoglasja odpravljena ln uvedena bo bolja kooperacija v tiskarski uaUi Tajnik Mednarodne tiskarske unije Joaeph Orr je te dni Izročil čarter uniji v Torontu. Medlem je čikaška la 2191 "ribic" v treh vala _ Chicago, SIL — V torek sve-čer Je nova bombna eksplozija stresla okolico Northwsstern Uundry Co., 2740 Lincoln ave. na severni strani mesta. Rasle-tels se je v kleti poslopjs te tvrdke in naredila po prvsai ra čunu $25,000 škode. Dve osebi sta Mil ranjeni. Vse šipe v enem bloku naokrog so popokale. Policija nadaljuje "veliko o-fenzlvo" proti zločinskim gen gam, toda rezultat je Ae vedno klavern. V treh dneh js Merilo aretirani« moških narastlo ' aa 21*1, med temi pa al noben* velike ribe", ki bi ree nekaj pomenila. V mreži so obsedeli ve-činoms airomsšnl tujci, Id pri-ha ja jo v mesto sa delom — največ zamorci in Mehikanci — in pa gotovo število neorganiziranih tatov in žeparjev. Mogoč n* gange raketi r jev in velikih roparjev ter bombsšev, ki Imajo a voje pisarne v dowstowau. so še nedotaknjene. Madrid. 12. febr. — Španski republikanci ao včeraj priredili demonstraoije proti monarhiji po vaej dežel. Bila Je obletnica kratko živeče replike is leta 16718 in to priliko ao israbill v polni meri, da so si dali duška svojim zahtevam. Najlepše pa je to, da je Beren-guerjeva vlada prepovedala demonstracije na ulicah — dovolila pa jih je v dvoranah ln gledališčih. Berenguer je dejal, da republikanci ne amejo Imeti pohodov zunaj, toda znotraj med štirimi eUstami lahko govore ksr hočejo. Republikanski voditelji so res govorili kakor še niso dolgo. Na vseh ahodm po vseh mestih so grmeli najskrajnejši besedni ne psdl ns kraMa, ln rojstvo španske republike je bilo napovedano v letu 1M0. . "Burbonšks dinastija ima od prti samo dW 0btl, po katerih lahko odide*, je rekel Alexander Leroux v Msdrldu. "Prva pot v* dl .do špaaftš meje, druga pa na vešala."" Policija nt nikjer motile eboro-valcev in pé vsej dsšell Je vladal najlepši mMK1 r SENA PREI8K BRK or zahteva vo 0 vzrokih elnoen sto t lao^^ brez poselnl h dela V* Trsa ton, N. J. — (F. P.) — Državni senator Alesander Slm pson Je te dni predložil predlogo m imenovanje komisije, ki naj bi preisksls vsroke velike bres-poselnostl, ki Je naštela v državi. V to svrho se potrebuje sklad 125,000 in na podl«ffi rezultatov prslaksve senator Htimpson zahteva leglslstivno skeljo. Sod! se, ds Je v držsvt več kot sto tisoč ittmposelnlh delavcev. Samo v mestu Newarku Je število brezposelnih delavcev okrog 60,000. Situacije je selo resna v Camdenu In Jereey Cl-tyju. V Caldwellu, predmestju Newarka, je na tisoče zamorcev brez dela ln v njihovih družinah vlada strašna beda ln pomanjkanje. Industrijska depresije js močno prizadela leUvee v Csrtare-tu. U. S. Metala A Reflnlg Co. je te dni odslovila več sto delsv-cev rad! pdmsnjkanja naročil. V Newarto ee je zadn je dni vr-šilo več d^onctraclj brespoeel-Mih delsvcSV, ki ao zahtevali de-Is in zaslupg. Federacija epellra aa senatorje WashlngtoS, D. C. — Ameriška delavska federacija je epe-Urala na efchstorja Blslna ln Norrlea, naj pod v zameta kore-ke proti uftjanju "ysllow dog" pogodb po nekaterih tovarnar, jih v državi Pennaylvanljl. Cl-Uran je bit alučaj Kraemer Ho-siery Co„ ft! Ima svojo tovarno Nazaretliu, katera uailjujs pogodbo, tt pomeni peonsžo de-lavcev. Htalnr je obljubil, da bo stvar flrineael pred zbornico in zahtevsl, da se o nji deliaU-ra. Kiidarjeaa trgsjs Mound«vilic, W Va. * Pala-ley Coal Co. je snilaU mezda rudarjem aa 5% v premogovnikih Frankha In Alexander. To je že drugo snManJe meada rudarjem v zadnjih šaatlh mssecih. Zalezalšarj! IsvsjevaN višjo Cincinnati, O. — Zeksniški k 1er k i pri Gulf Mobile A North-er« Railway so U dni dobil! zvišanje mezd«* za dva In pol centa na uro. Orgaalzlraal Mavri •• pripravljajo aa bitko Sklicali ao shod v Phlladelphljl, na katerem so sklenili, da organizirajo svoje sile proti Izvolitvi Grandyja v senat Phlladeiphla, Pa. — (F. P.)— Organislrani delavci so sklicali Javni shod v Allegheny gledališču. kjer so se organizirali za bitko proti nominaciji Grundyja sa sveanegs senatorja pri primarnih volitvah, ki se vrše spomladi. Shoda se je udeležilo pet tleoč delavcev. Govorniki na shodu so ostro protestirali proti sodniku McDe-vlttu, ki je Isdal sodnljsko pre- Coved proti nogavlčarakim stav-srjem pri Aberle Hoslery Co. Prepoved pomeni sodnljsko tl-ranstvo nad delevcl, ki so sastzv-kall aa svoje pravice. MoDevitt ie s isdanjem Injunkcije očitno pokazal, da Je prodje nogavičsr-ske družbe in ds dela po njenih ukasih. Unija nogsvlčarjev In delavski ivet v Phlladelphljl sta se izrekla, da delodajalci Izrabljajo sodišča sa dosego svojih namenov pod direkcijo Grundyja. Njihov nsmen Je Jsssn, ds skušajo s pomočjo sodišč ukiniti prsvlco or-gantstrsnth delavcev do kolektivnih pogsjsnj, ki Ja edino anad» stvo, da «1 zaaigurajo življenj-akt standsrd. Ns ehodu so bite sprejele resolucije sa legislatlvno skeljo proti iadajsnjii aodnijskih pre-pevedl v Industrijskih sporih. v develandtt Cleveland. 0. — Komunisti ao lil. t. m. zbrali 1200 brezposelnih delavcev, moških tn Žensk, tn jih voditi naj prvo ns Public Square, kjer so btH govori, nato pa v mastno hišo s klici s "ml zahtevamo deto ell plsčo, prvo sli drugo, drugače bo boJH. Tleoč demonetrantov Je napolnilo me-stno Zbornico, dvesto je pa ostalo zunaj na cesti, kjer ss js kmalu vnelo več konfliktov s policijo. Dvaindvajset Je bilo ranjenih, dva težko tn mnogo je bilo aretiranih. Nato so komunisti odpelje)! množico naaej na Pidriic Square, kjsr se je nadaljeval shod. Sovjalaki odgovor papa^ Rlkov pravi, da as Mm semen trudi Landos. 18. febr. — Is Moskve poratejo, ds Je sovjetska vlada včsrsj neformalno odgovorila rlmaksmu i>a|)ežu na njegov napad na protiverako kampanjo v Sovjetski uniji, da papeževo vmešan j c v ruske notranje zadeve ne doeože nobenega uspe-he. AleksiJ Rlkov, predsednik sve-ts ljudskih komisarjev, Je dejal v svojem govoru v Moskvi, da a! francoako-angleSko-pepeška kampanja proti RusHi kmalu polomi noge. _ mtmmmmmmmmmrnf Hahsčl poraženi v Masaa-rhuaettsu Springfield, Masa. — Pri Is-rednih volitvah kongresnlka v tem okrožju zadnji torek Je bil izvoljen moker demokrat s večl-no 7000 glasov. Značilno Je to, da je bilo to okrožje doelcj vedno v rok s h cuhsšklh republikancev. Glsvno vprašanje v volilni kampanji Je bita prohtbiclja. Velik betlegsraki krožek idilo- Chicago. — Z vršna veleporoU Js 10. t. m. obtožila 81 tvrdk tn 154 oseb, da ao na aleparskl način prejsmate alkohol Iz vladne saloge In izdaU«vale žganje v o-gromnl množini. V ta sindikat, ki se razprostira po veej deželi, js zspletenih tudi mnogo pro-hlbttnih uradnikov. PKOSYETX ČETRTEK, U. PEBRCASJJ PROSVETA tre knughtbnmbnt CLASIU» IM LASTNIMA R! oVMMSME NARODNI PODPOR. NS J«»M0VS Orru «f m* NmAiImi m Urut-M (lim Cktaa*) to Km*- 4o M M m tato. M-M mi pol M*. II A« m Mtrt bu: -Ttiirm ta Ctam |7 M olk» tata, h.7i m pol UU: m tao- Ao bar ripl Ion Ml for U» U.IUrf SUt« (rtMpt ChtaMo) fnr- MM prr imt. ' mmd Ctawv «TAl p« »•»*. funta» oooaUiM M M r-M. \ 7" ASvvrttala« MU* «• Naatav n m, h« Im rili i i'boh VET A ti IT-M Sm* Uvairi» AM, MKMSSB OP THT. KKPBBATBD htm v iM, M prtaMf (I». »»♦«•>. M po—t. iMM. MUAU M. Pobito ta »riHtoii, 4» m m Itot i IM O Jug. rep. združenju Hermlnie, P«. — JUH« neko-iko odgovoriti na dopis Andre, Križmančiča iz Clevelanda, ki ji bil pridbčen v Proaveti dne 81. aguarja. Njega oaebno ne poznam in tudi ne vero, v kakih razmerah se nahaja» oziroma mi Dobra vest, ki ni dobra Zadnja dni je prišla vest, da je "home brew" legalen produkt. Avtoritete, ki se razumejo na pravo in vae trika postav, izjavlja-jo, da vaakdo lahko vari pivo in dala vino za svojo domačo porabo, samo prodajati ne sme in transportirati naokoli. Stvar še ni jasna. Suhatf bodo še poakr-beli, da stvar'ne bo nikdar jasns. Ako bi le kako mogli, bi najrajši prepovedali tudi pridelovanje grozdja in sadja, iz katerega ae lahko naredi opojna pijača. Vaa bi prepovedali — tudi leatve, ki služijo pri oblvpnju sadja, in navadne kuhinjske lonce pa lijake. Kljub temu, če pride do tega, da bo "home brew" postavno dovoljen, ni to poaebno razveseljiva novica. Domete pivo, ki ga varijo sU-re mamice, ni zdrava pijača. , Zdrava bi bila, ¿e bi jo puatili toliko časa, da. se iačlsti in postane užitna, ali tega ni. Nekateri rudarji, pleekarji in meftnarjl ao ae raa navadili, da nerede dobro pivo. V desetih letih prohibicije se človek nauči marsičesa. Ampak pravi etro-kovnjaki ao v veliki manjšini. Velika večina dela godlo ln čobodro, katere nobena poštena avlnja ne poduha, toda ljudje jo pijejo še gor-ko in motno, ko je na dnu za dva prata kvasa. Tis čobodra je isborno sredstvo za uničenje šelodca in ledic. Na tisoče in tisoče ljudi je bolnih pa krivijo vsega slodja, samo "home brew" je nedolžen. # Val ljudje niso bili še nikdar dobri pivo-varnarji ali šganjarji in nikdar ne bodo. Večina kuha strup. Saj tudi vaaka gospodinja še ni dobra kuharica ln marsikatera je ie pokvarila želodec in čreva svojemu mošu in otrokom. A v tem še ni prohibicije In človek ima eaabno svobodo, da tre kar hoče — tudi cement ln usnje. Ce je Jmj* ki ne nsredi posebne škode zdravju, je domača vino. Seveda, tudj dobri vinarji niao v vsaki hiši, aH z vinom je popolnoma drug proces in umetnost tega posla ni teftka. Glavno je, da imaš dobro grosdje, dober sod in dober prostor s hladno temperaturo. Vse drugo lahko prepuatlš Bogu očetu ali maj-ki Maturi, če ne verjameš očetu. Ako je vino dobro, ti povejo ueta. Ce je akiaano ali drugače pokvarjeno, ga nihče ne mara — tudi pea ne. To je vsa umetnost s vinom. Ce misliš, da moraš piti, pij lahko vino — salo smerno, le kosarec ali dva s večerjo — "home brew" pa prepusti Ircem, katerih je itak preveč na evetu . . . Indijanci odhajajo m—mmmmmm Ameriški Indijanci, rdečekoici, odhajajo v srečna lovišča, v svoja nebess, odkoder ae ne vrnejo več. Kaj so zakrivili, da morajo isu m ret i in itginlUT Pred dolgim čaaom — tako pripoveduj«' zgodovinar —. je krščanski misijonar obiskal Indijance tamkaj, kjer je danes Ratavia, N Y. Obiskal jih je z namenom, da jih pridobi za "pravo" vero. Misijonar je šel h glavarju in mu na dolgo In široko pripovedoval o Kri etusu. kako je trpel In umrl na krltu za grehe vseh ljudi, tudi za grehe Indijancev. Glavar se je aačudil in odgovoril misijonarju: "Naša krivda vendar ni, če ete vi beli ljudje ubili vašega Boga. To je bUo grdo, ali to ja vaša zadeva, ne naša. Ce bi bil prišel vaš Kristus k nam. bi mu bili dali vlgvam in ga lepo sprejeli. Tako pa. ker ate ga aami umorili, ne delajte naa Indijancev odgovornih." Kljub Umu je bilo na tiaoče Indijancev pokrietjanjenih in a tem civiliziranih. Sprejeli ao vso srečo naše krščanakr civilizacije in zdaj umirajo. Tudi izoliran« rezervacije jih ne rešijo. Kontrole porodov ne (MMtnajo, a tudi to jim nič ne pomaga. Njihovih razmer, katerim so ae najbolj prilagodevall, ni več ln brez teh nI njihovega IMjenja. Glavni vir življenja je v materialnem en-vironmentu! _ V New Yorku se pretrpajo levičarski in dean baraki krojaški daelvn, Zadnji aUvkajo In prvi akebajo. In kadar bodo prvi «tavkatl. bodo zadnji «keball. . O yea. v Ameriki bo amalu diktatura proletariate! Glasovi iz in | jih na hrbet naložila in ne«!a, I ni bilo mogoče, ker sem bila ■ preslaba, pokleknem k njim na | tla. in jih vprašam, kaj jim je. Ko se nekoliko prebrihtajo. mi povedo, da so tako slabi, da se ne upajo priti danea domov. Ogrnem jih v veliko ruto in ni znano, dali so mu znane de-1 gledam na vse strani, če je kje a*ke razmere širom Amerike. | kakšen človek, da bi mi poma- • * • ■Torej tu je le nekaj jedra tega predavanja, v katerem bo predavatelj skušal podati krat-io eliko življenja. Razvidno je, da bo predavanje jako zanimivo n pod učno in je torej v našo korist, da ga posetimo% S. Siško-vlč bo predaval v 'poljudnem eziku, da ga bomo lahko razumeli vsi. On ima o tem širše «nanje, ker se je svoja leU v šolah posvetil sličnim vprašanjem. Torej ni dvoma, da nam bo na Um predavanju podal ne-i Uj finega, nekaj Ukega, kar danes potrebujemo. V imenu čitalnice SDD apeliram na vse, da ae Uga predavanja gotovo udeležite. Prične se točno ob 2mi uri, Ukoj po\ seji, katera prične ob sedmi uri v petek večer dne 14. februarja. Zadnje predavanje čiUlnice, np katerem je bil predavatelj naš dobro znani peenik Ivan ¿brman, je bilo jako dobro ob-akano. Navzoči so g. Zorma-ki je predaval o naši književnosti in pisateljih, sek> paz-tu> sledili. Posebno nam je do-)jTQ predsUvll našega genija Ivana Cankarja, katerega dela dfuoee študirajo v jezikovne svrhe val naši intelektualci. Voč njegovih del je bilo že prevedenih v vae važnejše evropake jedke ln ao nekaj velikega, ki dajo človeku mfsliti. Opisal nam je lepo tudi Prešerna, Vodnika, Gregorčiča in druge. Dvomim, da je med nami v Ameriki katera oseba, ki bi boljše poanala našo literaturo in naše pisatelje fcot je g. Zorman. On je do danes izdal v Ameriki že štiri svoja peeniška dela. Eno knjigo naših pesmi je prevedel v angleščino. Ta je zelo priporočljiva za našo mladino, da se seznani s poezijo naših velikih mož. Za njegovo predavanje ao mu bili navzoči jako hvaležni in v imenu ČiUlnice naj se mu javno zahvalim. Ti-atiro, ki niste bili navzoči na zadnjem predavanju, je lahko ASI. Želeti je, da se udeležite prihodnjega. J. F. Durn. smo dognali da je distriktna administracija vložila v nek akeb-ski premogorov v Virginiji 1150,000. »t Odbor šestih članov je tudi dognal, da Fishwick ni bil nikdar izvoljen predsednikom niti noben njegovih privržencev. Ta odbor je bil potem suspendiran za šeat mesecev. Ker nismo bili a Fishwickovo mašino^zadovoljni, ker nam je hotela vzeti avobodo urediti unijo v, dobro organizacijo, je vea poddistrikt št. 2 sklenil meseca septembra Jan-skega leU, da prenehamo plačevati asesment distriktni organizaciji. Tudi od drugih lokalnih unij dobivamo poročila, da so storili enako. Le na U način je upati, da jih spravimo ven, ko bo zmanjkalo okroglih dolarjev. Naj omenim, da smo še lsnsko poletje prepustili naš poddi»trikt Lewisu in s tem dobili vse prednosti in pravice, da se s rešimo kapitalističnih agentov. Smatrali smo, da je mednarodna radarska organizacija več kakor pa di striktna. Res je, da je Lewis za dnjič na sodišču pogorel, a to nič ne de, ker bodo Še tudi drugi pogoreli. Naj še omenim, da je distriktni podpredaednik George Mercer sklical izredno sejo sUvkarjev, na kateri nas je nagovarjal, naj se vrnemo na deki. Imel je smole. Odgovorili amo mu, ker distriktni voditelji ne priznavajo naših poddistriktnih voditeljem, katere je ljudstvo izvolilo (te je naeUvil Lewis, ko je "reorganiziral" peorljaki pod-distrikt—urednik), da tudi mi njega in distriktne administracije ne priznavamo, ker je ni nihče izvolil. V tem je bila končana seja in izmed *00 rudarjev se ni niti eden vrnil na delo» Druge premogovne kompanije vse funkcionirajo z našimi pod diatriktnimi uradniki le Crescent kompanija priznava distriktno organizacijo. OsUle lokalne unije nam obetajo veliko podporo v tem boju, v katerem se gre, 4e tudi to kompanijo prisilimo, da prizna naše poddiatrlktne u-radnike.—F. Franka. KjUDSiaGLAS Dr. a A. Froehlich' Želodčni tiorl ozdravljivi brez operacij« Želodčni tvori so mnogo pogostejši so še nedavno tega domnevali, zlasti pri ■ med dvajaetim in tridesetim letom TakT ni okrogli želodčni tvori imajo različne vfl v prvi vrsti naaUnejo zaradi krajevno I nih motenj v krvni preskrti želodčne k9| a tudi zaradi vplivov nervoze ali izpremi^J stave želodčnega soka. | | Skoro reden aimptom želodčnega tvori cer ne kaže precenjevati po pojavijo pol Jt eno uro po zaužiti jedi, zlasti gostih jedi»! pritisneš s pmtom na neka mesta želodci na hrt>et blizu hrbtenice, občuti bolnik isto hude bolečine. Tudi do bljuvanja utegne če želodec umetno ¡¿prazniš, je njegova na zelo kisla in pri naUnčni preiskavi | tudi primešano kri. Z r^ontgenizacijo bo nik ekoro vselej nedvoumno urotovil, ajj tvor ali ne; včaai ti ga celo neposredno pl ri. Glede na dokajfcno pogostost po svoji] tako imenovanega okroglega želodčnega tJ sicer ne kaže precenjevati pomembnost J jetnih, v nekih primerih celo zelo hudih čin; vendar utegne biti želodčni tvor t ud varen in je dostikrat potrebna nagla opeJ Izkušeni srpecijalieti vaeh dežel stoje na stališču. Ha je pri strokovnem zdravlj in opreznem načinu življenja okrogli želo tvor takoro zmerom ozdravljiv. Ogibati treba vsake hrane, ki pospešuje tvorbo I kakor n. pr. začimb (paprike, popra, g< jedi je treba kolikor moči malo soliti. Zal janja zdravljenja bolnik ne «me uživati nik jedi, tki vsebujejo pečeno tolščo, dalje alke v nikaki obUki, črne kave in krepkega Prepovedano je nadalje sirovo sadje, zelje] čivje in svež kruh. Dovoljeno pa je uživa nepečenega mesa, kuhanih jajc, tolšč (žali maat škodil), močnatth jedi, krompirja čivja v obliki kaše (pire) ter mleka. 'Posteljo-predpiše zdravnik le takrat, čno tvori, krvaveti. Da.ae kislina v želodcu! mično spoji, je treba več tednov uživati! množine ogljikovoklelega apna in žgane zije. iZa zdravljenje krvavitev iz želodca, skoro vselej izvirajo iz tvorov, je potrebna: skrbnejša zdravniška nega k nadzor, krvavljenje zahteva tudi operacijo. A večini primerov, če se bolnik potrpežljivo! na po zdravniških navodilih in pametno živil uživa kisline veaoče jedi, želodčni tvor kr ozdravi, bo njega operativno zdravljenje I trebno le te(|aj, kadar ao bolečine posebno hi de in trdovratne. Zdravljenje najhuje želodčne bolezni, k lodčnaga raka, je danes mogoče samo z open cljo; žal da dosedaj ne poanamo nikakega «rs stva, ki bi bodisi interno aH pa z bmgavanjs O «parazitih' Bridgeport, Ohio. - božjo pot in s tem dala prilož nost, da sem o pravem času sposnala v kakšnoga Boga veruje U čudni Ukozvanl krietjan-ski svet , Romarlca, Red Lodge. Mont. Koncert ta predavanje Colllawood, O. — Kot je bUo 'kvenem vrtu ae je prodajala ne- oglašano, je klub št 49 JSZ pri- kakšna auha roba, kot rošni venci, mašpe knjige itd. Romarji ao pridno segali po nji. Ob 2. url popoldan ae poelo-vimo otf Marije pometaj in njenih aaljubljenih svetnikov. Mahnemo jo po isti cesti proti podnartu. Župnik in mežnar ata bila prva. romarji jima ale-dimo a trudnimi koraki. Kmalu amo aedell v železniških vozovih. Moja aoeeda mi pomudi koa kruha, ki ga pograbim kar a obema rokama. Do besede ni prišlo, samo hvaležno jo pogledam. Kruh je bil črn in trd e šel ml je tako v lla»t, da danea nobena najboljša torta ne Uko. Ko aa vlak uaUvi v Skofji loki, hitro poberemo vae svoje stvari, pa ven na plan. 2uptflk nc pogleda ae na desno ne na levo stran, kar pobere jo hitrih korakoh. Mešnar nI romarjev nič preštel. Če ao prišli vsi nazaj ali na. Kakšna škoda, če bi so od 400 glav Živine en oeel Izgubil, ai je župnik mislil. Kočija ga je že čakaU na poaU-jI in uaedeU ae s mežnarjem v nja Prah se malo pokadi ln izginete nam izpred oči. Romarji amo se razkropili po vseh potih, «tetah In ceeUh ter hiteli domov, Mene in sUro mater so kmalu pustili dale« sa aeboj. Ko prideva do aredi poU, ao ac «Ura mati zgrudili na tla. Kaj čem storiti, sem si mialila; Jokati nič ne pomaga Da bi redil kratek koncert z različnim programom dne 2. februarja. Program je bil Izvrsten, bogat in fino poizvajan. Imeli amo priliko videti mlade. Ulente, ki ao proizvajali na različne instrumente. Enako fino proizvane ao bile tudi pevske točke goape Ivanuš. kvartete (Belle, Plut, Lazar, Jančič), ki je fino zapel poaebno peeem "Zagorakj zvonovi" In končno gdč. Strle, ki nam je podala tudi to pot nekaj lepega s njenim eopranom. Torej naj bo na tem mestu Izrečene vsem, ki so pripomogli k klubov! prireditvi, lepa hvala. Dne 14. feb. prireja čiUlnice SDD svoje drugo pasdavanje, ln sicer bo to pot predaval s. St-skovič. Predmet predavanja bo: "Pregled človeškega življenja In uaode." Torej , še kot razvidno is predmeU. bo to predavanje jako zanimivo. Sodrug Slakovlč nam bo podal sliko življenja. Ukega kot je v današnii družbi. Predmet predavanja bo torej "mi aami". tisto, kar najbolj zanima vsakega posameznika. Predavatelj nam bo pouk ušel pokazati primero, da ae danes zopet ponavlja Sokratov a doba: da ae nazori o moralnem življenju spreminjajo ter da je naše duševno življenje začelo rasti in ae širiti, to poradi tega, ker so sUre šege In vere Jele močno razpadati. Poskusil bo i. Vržen na ametlšče Newburgh, Ohio. — Proaveta je liet delovnega razreda, zagovornica delavstva in nositelji ca naprednih Mej. Kot je bilo še poročeno so delavske razmere v Clevelandu .zelo kritične. Trume družinskih očetov in samcev se vsako jutro nahajajo pred tovarnami, ki ao pripravljeni sprejeti delo, katerega pa ni. Z delavci se postopa nadvse surovo na različne načine. Znan mi je alučaj, ko je bil o& slovljen za vedno 60 let sUr delavec, ki je delal za družbo nepretrgoma 20 let. Delovodje mu ja ukazal, naj pusti neke jeklene kemade za avtomobile v procesu dalj časa kot po navadi, kar Je tudi storil. Pri tem ae je železo pa nekoliko pokvarilo. Delovodje je zvrnil krivdo na sUrega delavca, ki je bil radi tega odpuščen. Kam hoče iti sedaj trpin, ki,je brez moči in brez sredstev? Nsša slovenska metropola «e zelo aanima za nedeljske radio-progr&me, katerih smo imeli že precej n# razpolago. Stvar je res zanimanja vredna, da bi se zanjo zavzeli val Slovenci po Združenih državah v svrho. da bi prejemali slovenske radio-programe rojaki Širom Amerike in ne samo V Clevelandu ln okolici. Ako volja, ae to da tudi uresniči Mladina je sklenila, da di dne 22. februarja veaelico(za sebe in za sUrejše. Vršila ¿večer v SNI) na 80 ceeti. Za to se že pridno pripravlja in Želi, da ae rojaki is naselbine »oznanijo z "Booeters" št. 701 SNPJ. Naša doljinost je. da z mladino sodelujemo. John Kapeiar. Ae o konflikta radarjev Peoria. Ilt — Ker ae drugi ne oglasi, dasiravno naa je veliko Slovencev v Peoriji, naj zopet nekoliko opišem delavske razmere. Kot sem zadnjič nekoliko poročal smo šli na «trajk rudarji štirih lokalnih unij, ker se je Creacent kompanija pričela preveč norce brltl iz nas. To se že dogaja v poddintriktu št 2. odkar je Fiah-wickova maš i na na krmilu. Po-aeben odbor proriškega poddi-Btrikta je pronašel. da rudarji niao nikdar odglaaovali ss sprejem sedanje lestvice, temveč eo s večino odglaaovali proti. Tudi odpravilo želodčni rak. Tudi roentgenfa ali zdravljenje z radijein, ki ata ee izkazala i Frank ko uspešna pri drugih oblikah raka, tu ne Stonich iz Chicaga je pred krat- rn^ga. Operaeijo Je treba ievesti tajfcj, koidr kim pisal o neki vrsti parazitov. | nik ugotovi bolezen; v tem primeru bolnik' ro vselej okreva, aH pa «a vsaj bolečine mii jo za več let. Operacija, pri kateri je odst velik del želodca e tvorom vred, je prvič i la najznamenitejšemu kirurgu njegove dok Teodorju Billrothu leU 1M1. na Dunaju, k* je bil veliki kirui» trideset let profesor na« cinske fakutte na tamošnji univerzi. Billrd čigab stoletnico rojstva ao pred nekaj mm nk Dunaju svečano proslavili, ae je prvi tij izreza ti precejšen del želodca je potem tako < bro zvezal a^črevom, da se Je rana prav kmrt zacelila.i., . Veliki napredek zdravniške vede vzadr desetletjih je -rodil izredno profinjene pri r čke za zdravniško preiskavo. Dsne* l zdravnik kaj kmalu po nastopu bolezni »? vi diagnozo. Zato moremo bolnikom avetc samo to, naj ae čim prej zatečejo k zdravn« Koga ima v mislih, to vemo. Am pak on je zopet svoje vrste parazit. Članstvo naj si zapomni, da so mu tisti, ki jtti sedaj naziva s paraziti, mhogo pripomogli, da ai je gospodarsko opomogel. Ko Je prišel s svojo "pleha-rijo" v naselbine, jih je najprej poiskal, da ao mu šli pri trgovini na roko. Zdaj tega njemu ni več treba in ae tudi ne izplača, ker so ljudje brez sredstev in na splošno so v tem oziru drugačne razmere kot so bile pred leti, ko sfcio bili še vsi bolj "green". Ti paraziti največ delujejo za probujo delavstva in da delavec dobi nekoliko več delav ske izobrazbe. Te dobi največ ofl ljudi, katere Stonich naziva "parazite", kajti od njega, ali Bru sa in Kobelove Inc. ae je gotovo ne dobi. V Prosveti izstresajo svoje osebnosti, ki listu in SNPJ gotovo ni v korist. To vem jaz prav dobro, ker večkrat po na-aelblnah potujem. Ljudje se nad tem pisanjem veliko zgražajo Zakaj ne pišete svojih osebnosti v vaši "liberty" in v Proeve-ti pe priobčajte, Če ste res tako izobraieni, članke in vesti, ki bodo rea v korist delavcem in /VI, pšrksiti, pri Prosveti, Izobraževalni akciji in f*roletarcu, ne uatrašite ae, ker ao že drugačni tiči naskakovall in odneuli— lilamažo. Z vašimi izzivalnimi (»Kvbnofttmi ne boste nikokar o-madeževali razen vaše Incorporated. Po pravilih imamo tudi mi na deželi nekaj besede! In večina je na strani "parazitov' ker vemo. da ao pošteni dela vri. V blatu boste ostell le aami a vašo Inc. In ker vem. da bodo še ragovlll, sem tudi jaa pripravljen na nadaljnje pogovora. Dela ae tukaj izredno eUbo, v premogorovih po en ali dva dni na teden in tudi v jeklamah ne dosti boljše. Ljudje takih rae, mer še ne l»<>nin»|o Mimifo jih Taktično strada in nekaj ae mora zgoditi, kar bo že. Kaj stori ti s plačo od $10 do $15 na dva tedna, al lahko vaak misli, kako je. UMW of A. obdržuje shode in kakor sem slišal, ae med rudarji so pet vsbuja zanimanje sa ponovne organizacijo. član dr. 18. NEČAKI IN STRICI Trije znameniti cirkuški umetniki, br Fratelini, ki gostujejo v Parizu, so izvedeli," nastopajo pod istom imenom "Treh Frat jev" na južnem Francoskem njih nečaki, tisti no Ukoj vložili tožbo. Sodnik jim V priznal 10,000 frankov zahtevane od*k< ker niso nečaki obvestili strice o rabi ir toda obenem jim je dovolil uživati *e » prej svoje ime ker so res trije in se re* V* Fratelini. Ni Jim niti trebs, da bi ne l* "Fratelini ml.*, ker bi ae morali potem «t prekrstiti v "Fratelini sUrejše," čessr ps ■ marajo. A da bi jih prisilili inlenevsttj "Fratelini nepravi", kakor so zahtevali bi bilo zopet krivično! Ameriško živtienje ailnof M 91. Štiri leta je čakal Paul 8trumbria je Lltvinec in tnpežljiv človek. V aprilu leU 1925 se «ill. Za svstbo je najel dvorano in in povabH vae svoje prijatelje. Vw so JJ-in se zabavali. Vsi. rasen — neveste sU se je silno dolgočaaila. Končno je £ Pavlu: "Malo grem ven na «vet in* minuto." > > . . j 4 Paul je čakal eno minuto. Ca*ai > uro In eelo noč. Čakal Je eno leto «dr«. Čakal Je ŠUri leta. Neto je šel k odv*»» ga vprašal za svet. če bi še čakal-ki je manj potrpežljiv, mu je rekel, da najbrž ne bo več nazaj, «ato ni vrlino "Zakaj je ŠUT Ali ja to mords m ^ običaj T ga je vprašal eodnik. P»«'1" 0 odgovora. Nekak vzrok je moral bito ^ nI I eodnik. Morda je WU godlia ' ^ ^ klicali ao muzikante la val ao pn^ še godbe ni mogle btti na «H^f^ ^ r "Oh. well, naj be kar koče, dal. ločitveno listino," je dajai sodnik. ' ? v ' wTarogv:/.; * CVWTEK, 13. FEBRUARJA. I drobiž z vseh strani i. t d. Vsekakor vrli radio veli. ko kulturno nalogo in ljubljansko postaja se s svojimi programi kar lahko postavi kot ena dobrih oddajnih postaj. Zanimiva je porast župnije Trebelno na Dolenjskem s svo- s to darske razmere v njej niso prav I pričati, nid ugodno in kraane. V tej ¿up-1 vzroka am i h letih pa je umrlo y tej župniji 343 oseb — rodilo pa se jih 728. V teh letih, je bO torej ab- por. iit^BH Čine in neusahljivo življenjsko moč naših kmetov, kočarjev in delavcev. Niti eno mesto se ne more poatavijati a čim takim. Ne potujte ekoci Italijo! to geslo je bilo Čitati že nekaj iajo napram našim državljanom« zlasti še napram bivšim prebi vatam v Primorju, ki ao zdaj ju-goalovamoki državljani. Tudi so ma Beograjčanoma, da eo ju na potovanju skozi Italijo prijeli takoj pri prestopu meje ter ju držali 10 dni v zaporu, v nekih Usai. Na meji pa so ga italijanske oblasti fcavrnile ter nnu pre-preotopfci mejo. — Vae ' , (Isvirno) Ljubljana, 20. jan. 1930. V političnem življenju ni beležiti nobene novice večtfe važnosti. Delegati iz nekaterih hrvatskih mest oo ae poklonili kratfu m predsedniku vlade kakor tudi tem celokupni vladi. Bili ao Hrvatje iz okolice Hiška. Vodil j« delegacijo brat Stjapeam Radiča ter njegov nečak. Pozdravni govor na kralja v avdijend je imel nečak Radiča. Povedal je, da je hrvatski narod udan kralju ter povabil kralja, naj pride med hrvatske kmete, ki ai ga telijo videti, kakor tudi ga šelijo videti žene in otrofi. V dar so mu prinesli hrvatske kmečke obleke za kraljico in prince. — Kaj poseb-nega novega nI bik» v zadnjih dneh. Mogoše je pripisovati kili važnosti le demiaiji podunavnke-ga bana Dake Popoviča; imenovan je bil ie drugi ban, kakor tu di drugI pomočnik, Sredi februarja pride obiskat Jugoslavijo glavni tajnik Mednarodnega biroja dela, «*iali*fc Albert Thomas iz Ženeve. Tho-mas se zlasti zanima za aociaJne razmere pri naa ter za ureditev odno&ajev med delojemalci in delodajalci. Pri tem obisku bo Tho-mas obiskal tako razne deUvske institucije, delavske zbornice, zavode del zavarovanja, delav-sko-zadružne ustanove, kakor tudi pri pristojnih vladnih činite "pord je zgorel. — Neki jeseniški podjetnik ima že precej star avtobus marke Ford. Prav za prav ga je imel, zakaj včeraj I je zgorel kar sredi ceste. Njegov šofer je vozil ta omnibu» prazen proti Jesenicam, a n» znanem klancu pod Brezje mni r ■ spraviti "Forda" več dalje. Poskušal je, poskušal, dokler se mu ni motor uigaL Šofer je naglo skočil iz avta v stran, v t*m pa je ie eksplodiral bencinski rec&er-vor, nakar ae jo ogenj razširil na ves avto. Vnele ao ae pnevmatike, ki so s pokom popokale. Avtomobili in ljudje, ki ao prihajali po cesti eo se morali u-I staviti ter počakati, da jo avto-| bus domalega pogorel. Potem so ga zvlekli ns rob eeeteler ga tam pustili. Škode posebne ni, avto je odslužil, bil pa je tudi za-Bravan. Ljubljanski radio raste a številom svojih naročnikov stalno Dokler ni bilo ljufeljsnake radio-Kdiiajne poeUje, je bilo število Iradkvposlušalcev še zrto pičlo. Odkar pa ima Ljtdbijana svojo Kidaj no postajo, pa je število v*-dio-naročnikov naraščalo i« me-Rica v mesec kar po Sto novih Naročnikov. Tudi po deželi se jo Felo razširil, razna društva ku pijo aparat z zvočnikom, ki ga montirajo v svoji društveni dvo-Pani. Tam se riblra članovo ln lMHluša koncerte ter predavanja Irav Uko imate skoro v vseh zadružnih domovih radlo4svočnike za zadružnike. Posebno pa se je radio udomačil v domžalski okolici. V Domžalah je oddajno središče, in v okolišu 80 km od |>om*al utegnejo poelsšati na sluAala z navadnil* de^^k^ ^Mno literaturo, ¡ti so zelo poceni. Zato je tu M*tmm posebno mnogo radio-poelušal-lev, uko da skoro ni delavske [tli kmečke družine tod, da ga ne [>i imela. V drugih oddaljenejših krajih morajo seveds te ime-i vsaj trielektroiušci aparat» da i jame jo posUjo. Zdaj hočejo pomagati porast podeželskih ra-iio-narobnikov o tem, da bodo >(!4aj no silo posUje podvojili, hameatu 2 kw bo imela v kronike m 5 kw. S tem oe bo območje letektorjev razširilo, radio bo k bolj udomačen. — Kar oe pa tiče mest, pa je v njih redlo-na- • « nfcov t» indo veliko. V Ljub-jani brez ftiške same je nad naročnikov, to se pravi, da Ima vsaka hite po par aparatov Kar poglejte nad ljubljanskimi »trehami, vsevpreko so razpete antene. Ljubljanski radio izdaja tudi avoj informadjaki list "Radio - Ljubljana" v pro-kramu domačih In tujih »Uj, a kratkimi poučnimi članki o radio-tehnlki, o jezikovnih ta-K »jih v radiu 1.1 d. — Vaako eo-»X tO ob pol S oe vrši v radiu tako ^vana delavska ura, kjer narto-l»njo razni predavatelji a preda- * *njl o delavskih vprašanjih, de-InvAi pevski Sbori. deklamsci j«- igrr, prenosi glasov kt tovarn Simpatično pojavo «pesnika KlopčKa poznamo vsi, njegovi verzi nas bodre a istočasno simpatično zazibljenjo v naše soci-slne krivice in težkoče, Tone Se* tiskar a Vladimir Premru ter mirni Fonzak Gospan v svojih socialnih pesnitvah sploh odklanjanja komunistično svetovno naziranje. > I Zato je tudi upati, ds bodo vsi sretirsnci kmalu izpuščeni ns jimi farani. Menda bo to naj- svobodo, zlasti ker se sodiAčs la bolj zdrava dbčina, daai gospo-1 vaak driavni tožilec ne mora pr<^ da ni prav nobenega aratirancem še nadalje niji je 2600 duš. V zadnjih o- kratiti svobodo. Je pa to prvji FR08VBT* pa niso mogli izslediti napadalcev. Menijo, da aU dva, ki dobro poznaU okolico, zaradi Čeea^sU se Ukoj skrila v varnem zavetju. Pet oseb je bilo aretiranih, med temi mlada ionska, ki je bila pred Blažino ualuibena v občinskem uradu. Aretiranoe eo is» pustili, pridržali ao v zaporu lo MnHt it tltfittif p§* kojtiao Državna komisija pobija argumente nasprotnikov starostne pokojnine Trenton, N. J. — (F. P.) —I 38-letnega trgovca ErneaU Ho- P*ni državno komisije, ki je bi-čevarja, varuha odpuščene mla- M« imenovana, da študira vpraša-denke. Postojnska oblast je opi- nje državne sUrootne pokojnine,! sala Hočevarja kot politično zahtevajo takojšno akcijo v legi-sumljivega človeka, sovražnika «Muri, da se sprejme pokoj-fašističnih inštltucij in hujska- nlnaka predloga, ki ji je bila ča kmečkega ljudstva. Hočevar Predložena pred par meseci, Cla-jo bil isročen oodišču obdolften, ni komisije pravijo, da ne sme slučaj, da se je osumljence take vrste dalo v — relskovalni za- da je on najel ona dva človeka, da sta usmrtila Blaiino. biti več odlašanja v tem oairu, ker œ otvar ne ame zavlačevati solutni, čisti prirastek 380 oseb, Hudažestveni igraki. Kot smo vin* kol* dan sa dnem po raz-torej veliko nad število umrlih, ie poročali so ruski igralci hu- nih krajci med Gorico in Vid Dolga časa ao ae dogajale tat» še nadalje s prašnimi argumenti. I dožestvenega • gledališča naprar | mom vili jako dober utis na posestni- ne ukri t Zastavljalnice ao bile pol- sredstva sa star« kradenih koles in marsikdo Uen in je napad Star argument, da bi si moral I delavec v mladosti prihraniti aredstva sa stare dni, jo obrobna zdrav ra- Po teh številkah je vsaka tretja oeeba v teh osmih letih rodila nega otroka. Ker pa je treba to dva človeka, on par, je treba reči, da je skoro vsak v teh o-1 ste vloge v isti stvari že v filmu I vumm ulovom in ugotovi», T*.ZSi^inA^iAlh ^^ smih letih posUl sli oče ali ma- "Razkoljnikov," kjer pa je J«*** «f«1™* žensk* ^ ¿¿Z » To dokazuje zdravje te ob- stopala tudi Germanov*, glavna fr^n* P» J*£PPim Všg,M PHhrSBl®nWJeair SS ■ umetnica tega teatra. Zdaj Geiv U™Aa je pod ključem, manove pri tej skupini nI ve<5.l Ponarejene Igrali ao dobro, najbolj odličep »rJ« [^ je bil Pavlov v rtogi sodnika, | ke ljubljanskega gledališča. . j je kupil kolo prav po ceni. Poli» »um, izjavlja komlalju. Dejstvo Hmara in Pavlov sU igrala cija je prišla končno na sled što- je namreč to, da si delavec, ako - 'vilnim tatovom in ugotovila, da še tako hrani ln varčuje, v se- stara leU, posebno če mors okr-ipo 501 beti ia veliko druiino. Dela Navs mllloasrks, Ana Savlnov«, Ima Smrti nor rail Java lev v tuši aa pokopallttu. k jar lall »aproa. kl |l Ja sapaatil 20 milijonu v. bankovce tpečavalo po Julijski mladih ljudi iz sta- vska družina jo upravičena do nokata-atvari, ki so smatrajo aa luk Frank Lukancicb: v ZA NASE FARMARJE ] Takoj po okulenju Šival no n^«« Vot mati Rarkolinikor Irfcn ^rov.nc. Slednjič oo jih za- sus, kot na primer avtomobil In Grečova kot mati Razkoijnik^ ^ y Trftu in stavili pred I radio. Ako so ji odvzame moč na-1 pokazuje nobenega znaka obolevat rv> p^u I gE j€ l™ . ! j sodnike. Obsojeni so bili: Masso- bave teh stvari, bi to pomenilo nja< Kakor vsaka kuina bolsasn, il L^^ l^^ Ln^J 86 T "L*"* l;" Z cario na $ leta ln 6 mesecev za- še večjo sU^nacljo v indOotri- lmi tud, ilfoid ,vojo PMVoJ fcLTSSiniir^ni: ^ d, d pora. sartori ns 1 leto In 8 me- jah kot je nastaja v zsdnj ih par dobo, ki znaša poviša- V^tt^čSAl* ¥ tjs sluso- v le v dobi novih iznajdb in stro- i. wui.nl tMi.um> nnsirMni,. Jsv, ki mečejo delavce na cesto N« « »'¿Mnš, težavno požiranjo 1 L i nKlinun na. " b juvaHjš, Tudi driska 110 n Uko zmanjšujejo njihovo «s- Mste bf^ Ikupovalnomoč.____lprummi ks.nl L sem U Dalmatinske ksste pred čikslklm | omenil. dPoaneje posUne živali Vedno težje, greben je posUl vl-Chicago. — Vrhovni sodnik I joiičaat ali črnovišnjev, slabost ggff ni* zavoje vanju I Lewio ne prisnavs razlike msd jo vodnovečja. Bolnik ae Opo- I hribovci in prlmorci v Dalmacl- toka, pade,-kar je pravi začetek Zdi ae, da bo človeški duh Šloveni-lkmalu elovil nov veliki čin v področju tehnike. Dvoje velikopoteznih iznajdb angleškega inž*- V Trstu oo otvorill šolo za «in- i ž^js^gtSjlh 'JSd-1 ¡i^pitir toijfTiljegova šona I konca. Goloti se ga zaepaneo, ffiS^h s?2 mS2i pilu- Marija, oba Is Dalmacije ln po- v kaUrent nasUne amrt ali pa ^iiraina vrviiulia Pri inswurs- ^.^^uaTiTu namen žara- ročena v Chicagu leU 1912, sU pogine rti od krči. Bolezen traja dikalne voditelje. Pri lna*i»ra J^vati nals*č v 4a namen sgra¿^JJ ««Mku zadnji | povprečno dva dni, izviomšl da 1 je 1 do II dni. Zgodi ao pa tudi, da je žival v par urah mrtva, kako rasle Pri- oblas »vedale ___ take primere opléejo v nUlh ^I!)!■'"'.'j,, nrn^i«rli. Ko Je on Srieih »pozivi: Ne potujte v I- „^"„.uTSSmmJ«^ Je ijo, niti bili tudi JugodovM- KM,V*V!2* ruidvo«nl n. Bi poklicntn po»nn, imei je pr»- . bU ^ drtavnl podUJ- i«,ih m.nr«» d« ao moril •ori- MUial« dokmti «ooniKu ««inji vllen potni Itat, potrjen . »tr»- ''Je rn.n^ieb.ul ^eUilo- pondeljek. d» Jo najbolj«, d. « ni italijanskega konzul« v Ljub- *» «Jg^???*^ Je ^oJT^dln^ ¿«Ujl kajti Peter je dom. U.„....... ..... » „.. .............. .....------------"»>•*">«"• MM«*»* j boko pa, pa od morja ln -to d» celo nI bila videti bolna: to ri-tt^^iSTd^ nT!iid«U Stop.) Poatarem je apoplektl.-na (mrtvoudna) globljih U«rJ* giL^"^^ «<*•« »••»"«i pburtab. ja biU Uko »vena Cala- bov. Prad kmtk m Ja |«Ml « tv, ru fr«de. golob a« prekucne ■RTOea». Uaa v taj dvorani nal^botoMn. to Joatkk trak. v njima brat Marija. A^P.trM, ^ Jei(( ^ V(H„ asr!E»- - ^JsBSvS,-»_________________ 5tiS£ '^^mmL K^i^^. Alfonfc prizadevanje prefekt Porro. 8an- ijllka ceUcM _ omoM^jeIfcj^ffi.?^ ^Li tttSS 3eliškar, Mile Mopčič, Alfonfc ^ tti ^.ednlk udruženja lupljenje v do aedaj nedoseg- ločitev. Sodnik je pa podiUMio Gspan, Vladimir Premru. Odipe- g» ^ govoril prej*-Hiivo ^obIae in udoben dvig na ba, da v Ameriki ^oba ^s1 Uani ao bili vjurpore kasnilnice ^u«tr y Tr- ^f#To koiičan«n delu na U ni vzroka sa ratjoroko. Na^o tudi Ï.TKS SUS p».»-: ^riœSd postali pozorni Pç^oradi ^ ^^ Domerveghini ^^licTao Um pokrepčal s pri- na delo sli muuU vj)slmscljo. 1 že marslkd Ker večina ljudi no misli na kugo, raje sumi na primer sa ali zavdanje, zato Je ga, ker je aretacija POi^ n«- . resgiral na njsgovo izvajanje pravljeno vročo kavo, odložil po- . . *T ||t| ke literarne jugoslovanske ztoir- {¡^JJ1..^ Z Uko teika, SJuSSo Obleko in bo mogel ^ ^Z ia v krst- Wkor bi se moglo misliti. Ako ^ bo ^alja - Igrati a svojim Oaad^^ zn^n av >ev toat-1 ^ podjetje poruši, ae po»ltovsrlšem karte med dviganjem f s je ubil I Chicago. — SUven Bark u I os, SS8 fl. Laramie avo„ js hotel is» I marsikdo to nelogično postopanje plačal z Izgubo vso porot nlne. Bodi omenjeno, da ao pri raztriesovanju na srcu, snotrsj In zunaj, najdejo rdeče plčlce kot bi bilo šrco oškropljeno torek svočer. krvJo# d||,je vnftj0 tankega in-Uko nsrodao stre- vfBJl Oboje—tok bolezni In ï^f faLiTlX ored gostoma ne poruši tudi človek. L^ M krov spremne ladje ^ ievnik profeoor Popovlé^ je pred »J^ ravnovesje, ker je po» Nova ^najdba odpira nove iz- J™? sztsisi S'a»« E» s^-i^jrttteMri« r vans. «a^^isiJMnrj» v drugi sol)! v| veČini slučajev spoznanje all do ločitev bolezni. Za U dva pri IMimoČk* so js treba posluževat aSflBlfK Sušnem koncu ^ln^TdrtATidvifanJ. P^P-1 ^.'^"ko" joza-¡^«liwija pra^taSao^ko^diiïï J nSÎ^irmorJa^^EÎS 'milij>negs brodovJaLtelJI. Dejala Je najprvo, da so pesnikov »n V™™»" ^ Igodllo. Tržaška občina je od- ^lenlk) oakibetl vse moštvo pod- h0 napadli vlomilci, ko se je l* ds skrivajo za svojim^i Htersm ^ u voJj|Ak, o*>Ust4 dve\nank § t«, „.prsvsml, ki o- Ukazalo, da to ne more biti res, mi imoisvodl - 1 1 ^^ Wv|# t>Uuwloe ln mof(W(j|jo> da ^H-ejo mornarjih« ^la neksj fantazirati o hu- dejeterdahočejos ^ iuai a Unfc# k| -u mnofo več L.p^jti ponearečene podmomU dičih In demonih. Policija jo Je munizem p^o^r^i. ro vse ^, ^ ^ ^ katerega pa oe ln priti na povrtlm» v petih če- trt|, ^maka J" čutila hudiča j aUnovan ja. Idili ao po travnikih in gozdovih.| aeboj so Imeli policijske ČJe uaietnaat. v obmo. ^ v«*dno v sebi In pred nekoliko nostl In sporU. | dnevi se Je Obesite. MIXIVKNHKA NAIWMINA POD IHNINA JEDNOTA Izdaja svejs pobMiartje Is Ae posebne Met ProsveU sa kortotl. Ur patrebpe agi Uri je evsjlk društev la Maaslvs la aa prspa-Kande svojih Mej. Nikakor pa ne ss propegaade dragih ped pomih ergonizarij. Vosks or gnnlnnrije Ima običajna 0Hê$ glasilo. Torej agilalaričal dopisi U nsznaaila drotrlh podpomll orgsalssrlj In njih drnšiev an ee ne pešlljnjs Nsln PranveU. V Is 11 JUGOSLAVIJE PRKKO NAMMURUA MMM4krUjl»a ■ M ► •198 d 4 v«#«.i saM%j U It >«« Ysrla h LisMiass Is uu\ MUHO posli j a*/B I) K N A S J A rO Ni za IH CBN Alf St »» »at— < I trn Smn*<|I — M »M M —• HAMBURG AMERICAN UNE m s wernsos svs.. emiass4 Doy Is: □ □ IZGUBLJENI SVET □ □ (THE LOST WORLD) Omenil sem že poprej, ds je bil lord John naravnoet zaljubljen v Južno Ameriko. Ni mogel drugače, nego z navdušenjem govoriti o tej velikanaki deželi, in njegovo navdušenje je bilo nalezljivo: vzbujalo je pozornost in povišalo radovednost pri meni, čeprav nisem bil nič poučen o teh vprašanjih. Da bi vam mogel podati njegova napeta pripovedovanja I Govoril je tako vroče in tako evojevritno mešal točno resnico z nebrzdano domišljijo, da je Še profesorjev suhi obraz izgubljal oni navadni, cinični, nejeverni smehljaj, če ga je poslušal. Pripovedoval nam je vso zgodovino tako kmalu preiskane mogočne reke (eaj so rss prepotovali prvi osvojevalci Peruja vso celino zgolj po tej vodni poti), dočim je še vedno nepoznana dežela sama in vse zaledje te, vedno se iz-preminjajoče obale. "Kaj je tam?" je rsd za klical in pokazal s prstom proti severu. "Gozd pa močvirje pa nepristopna goščava. Kdo ve, kaj je skrito Um? Pa tam, na jugu? Zopet divji močvirnati gozdovi, kjer ni bilo nikoli nobenega belega človeka. Od vseh strani nas obdaja samo nepoznano. Kaj smo videli razen ozkih rečnih strug? Kdo naj pove, kaj ¿e vse mogoče v slični deželi? Zakaj ne bi imel stari Challenger prav?" Pri tem odkritem izzivanju se je zopet prikazoval na obrazu profesorja Sum-merleeja navadni smehljaj, strupeno jt msjsl z glsvo in sedel v neprijetnem molku, zsvit v dim svoje čsdre iz rožnegs Isss. Toliko zs sedsj o mojih obeh belih tovs-riših, katerih posebnosti in znsčsj, in s njihovim tudi moj, bodo nedvomno prišli na dan tekom nadaljnjega razvoje ta povesti. Razen tega smo pridobili šs več spremijevslcsv, ki bodo nedvomno igrali važno vlogo v bodoče. Prvi izijisd njih js orjsškl zamorec s imenom Zsmbo, ki js ubogljiv kskor konj in približno tudi tako pameten. Najeli smo gs v Psri ns priporočilo plovldbe. SlužIl je ns njenih psr-nikih in se js tam naučil za silo lomiti sngle-ščino. Istotsko smo se v Pari pogodili s Gome-zem in Manuelom, dvema mešencema iz gorenje dežsls ob Amszonki, ki sta baš priplavala po reki s tovorom rdečega lesa. To sta temnopolta divja fanta, spretna in prožna kakor panterja. Oba sts dozdsj živela baš v onsm področju gorenje Amszonke, ki smo ga namenjeni rsslskovstl, in to Je bil tudi rszlog, iz kstsrega ju Ja eprejel lord John v službo. E-den Izmed njiju, Gomez, Ima še posebno prednost: izvrstno govori angleško. Oba sta naša sluga, kuharja, veslača ter sploh bosts opravljala vae potrebno za petnajst dolarjev measčne plsče. Rsssn tsgs smo nsjeli še tri bollvijske Mojo Indijance, ki alovljo kot najboljši ribiči in čolnarji msd vsemi'rodovi ob rsfci> Njih vodji smo nsdsli priimsk Mojo po njegovem pokolenju, dvs drugs pa ae zoveta J ose in Fernando. Osebje Aašs male karavsns, ki čsks zdsj v Msnsosu ns nsvodlls, ds odrine alednjič na cilj, obatojl torej iz treh belih ljudi, dveh mešancsv, enega zamorca in treh Indijancev. Po dolgočasnem enotedenskem čsksnju sts slednjič nspočlls domenjeni dsn in urs. Predstavite si senčnato jedilnico v haciendi Santo-Ignacio, dvs milji dsleč od mesta Mana o« ob poti v notranjoat dežele. Zunaj je rezka, bakreno rumena solnčns svetloba, po tleh ležijo kakor drevesa sama črne ln ostro orisana sence palm. Nepremični zrak ja pro-Žet z neprestanim brenčanjem- mrčesa a tropskim mnogogtasnlm zborom od nizkegs brnenja čebel do viaoksgs, ostrega piskanja moški-tov. Prsd versndo leži msjhen, lepo urejen vrt, ograjen s plotom is ksktusov in poln cvs-točega grmovja, okoli katerega poletavajo in ae igrajo v vedno bolj bleščečem zraku veliki plavi metulji ter drobni kolibriji. Sedeli smo v njem okoli bambusova mize, na kateri je ležalo'sapečateno pisma Na nJem ao bile na-čečkane s ostro pissvo profesorja Challengerja sledc&e besede: "Navodila za lorda Johna Roxtona in sopotnike. Odpreti smete v Manaosu, dne 16-ga julija, točna ob dvanajstih opoldne." Lord John je položil svojo uro ns mizo pred seboj. r "Imamo še sedem minut časa," je rekel. "Nsš profesor je zelo nstsnčen." Profesor Summerlee se je kislo nssmehnil In dvignil s suho roko pismo v zrak. "Kaj pa je na tem, če odpremo pismo ts-koj sli sedem minut pozneje r je vprašal. "Vaa to Ja zopet sama neumnost in sleparija, kar je, moram žal pripomniti, značilno za pisca." "O, ne, prosim. Cs že igrsmo, se morsmo držati pravil," je odgovoril lord John. "Cs vodi Chailenger to igro, ps smo tu po njegovem nsročilu, ne bi bilo prav, če ae ne bi do-beaedno držali njegovih navodil." "No, lepa reč je vss to!" js zakllcal ogorčeno profesor. "2e v Londonu as mi js zdels stvsr zoprna, zdsj pa morski povedati, da js tem bolj nevšečns, čim bolj Ji prihajam do dna. * Ne vem, kaj stoji v pismu, a če ne bo v njem vsaj deloma natančnih podatkov, bi as najrajši vkrcal na prvi parnik, ki odrins po rski navzdol, ds šs dobim "Bolivijo" v Psri. Saj imam ns svetu važnejše posle, nego ds bi se potiksl po svetu In proučevsl izjsve take pri-smode. No, Roxton, zdaj bo že vsekakor čas T "Cas js," je odgovoril lord John "lshko povsftete culo." Prijsl je pismo in gs odprl z žepnim nožem. Dobil js is njegs zloženo pok) papirja. Pozorno jo js razvil in razgrnil po mizi. Pola js bila nepopisana. Obrnil jo je. Tudi druga atrsn je bils bela. Ostrmeli amo pogledali v molku drug drugega, dokler ni prekinil tišine prezirljivi ameh profeaorja Sum-, merieeja. "To je odkrito priznanja," je zakllcal. "Kaj hočete še? Mož torej aam prizna, da je alepar. Preostaja nam aamo, da aa povrnemo domov pa razkrinkamo njegove liesramne laži." "Morebiti nevidno črnilo?" sem ugibalf "Mislim, da ni," Js odgovoril lord Roxton, gledajoč papir proti luči. "Ne, dragi moj mladenič, kaj bi se vsraii. Stavim, kar hočete, da ni bilo nikoli ničesar napiaano na tem papirju." "Ali amem vstopiti?" je zagrmel ha verandi neki glas. Po razsvetljenih, od solncs še blsščsčlh tleh, js Švignila senca čokate poatavs. Ta glaa! Ta orjaško široka pleča! Planili amo z začudenim krikom na noge, ko ae js prikazal na pragu Challsngsr v okroglsm, otročjem alam-nlku a plašnim trakom, z rokami v žepih suk-nje. Cepetaj e Je prikorakal v platnenih čevljih prsd naa, visoko dvignil glavo ln js atal pred nf ml v luči žarečega aolnca a avojo široko, košato, aairako brado. Napol zaprta velika ln izzivalna oči ao kazale kakor vedno njsgovo prirojeno ošsbnoat "Bojim ss," Js rekel in privlskel iz žeps avojo uro, "da aam za nekoliko minut prepo-san. Nikakor nlasm mislil, moram povedati, ko asm vam izročil to pismo, da ga bosts rea odprli, ker trdno aam bil namenjen biti pri vaa, še preden napoči napovedani rok. Mojo ne-srsčno zakasnitev sts zakrivila dsloma nespreten krmar, dsloma pa nagajiva sipina, kjer Je obsedel parnik. Bojim se, da ja Imel moj ko-Isgs, profesor Summerlee, priliko me obrsko-vsti." (Dsljs prlhodajll.) R Krotkov: ZRCALO Bilo je člato navadno arralo, majhno ln okroglo. V skrajnem slučsju bi dsl zanj pet kopejk. Trgovec Jih je vzel kskšen tu-cat s seboj v step. Menil Je: Pokupili Jih bodo Kalmlki, ti ee dado ogoljufati. Saj nI greh. Kalmik vendar ni človek, temveč žival. Njegov s duAs Je kakor duša psa. Žival, kskor jo opisujejo knjige. Trgovec se Je odpravil na pot, k svojemu prijatelju, Kalmiku Argamaju, a katerim Je bil akle-nil že marsikakšno kupčijo. Proti večeru Je prispel tja. Debel in močan Je sedel Args-maj v svoji jurtl (šotoru). Sedel je sem ognju, obiral jarčevo kost in potihoma brundal pesem-co predse. Pel Je o tem. kako se od|>ravl jutri sarana na pot f>q>-tl »nežnim goram, kjer Je trava tako sočna in slastna — pravi raj njegovi živini. "Ksenjr Je poidravll trgovec. ' KsenJ!, esenj r odgovoril Ar-gsmsj in opre v gosta poaorrn pogled. "A—a—a.... glej, glej t Draii prijatelj ..." vzklikne veeelo in odksže gostu lastni proetor Sam si da opravka s ognjem, ogenj jarko zagori. Položi pol 6-vna v kotel ln pripravi čaj po kalmiAkem običaju; s mlekom, prsžsnlm ječmenovi ln soljo. "2enske so proč.... Ens js ¿bolela, druga js šls k očetu ns obiske." "Imaš «ganjar "Da, seveda..." In mu poda steklenico s žganjem, ki si ga je bil sam pripravil lz mjeks. Sedels sts skupsj in kramljala. Veselo je praskeval ogenj. Žganje, ki je Jima šlo tako v v slast, m je pretakalo vroče po žilah, stopalo v glavo In sprožalo jeslk. Kalmik ae je krohotsl. trgovec ga je posnemsl, gs potrspljal po rsmi in ae mu prilizoval: _ "Nihče nima tako dabrlh konj kakor ti. Imaš tudi najboljše bike. Tudi tvoje ovce so najboljše. Bogat ei. imsš lepo ženo." Jako je govoril, svračsl kozarček žganja za kossrčkom in pri-griaovsl jarčcvlno. Argamaj je bil ssdovoljen, poslušal, se smejal ln da bi ga gost ns prekosil. Je odvrnil: "TI si najbolj«!.... najzvestej-Al ... Moj prijatelj el....M Trgovec se je spomnil na ogle-delca in pomislil: Kno mu darujem. Kaj Je na tem? Gre vendar samo za pet kopejk. Izvlekel je zrcalce in mu ga pokasal. 'Tu Imaš. poglej se T" Argamaj se Je sastrmel v zr- cslo. To Je svlsklo njsgovo po- "Kdo je to?" "Nu. ti..* sevedaIm," "Ksko jas? To Je hudič!"' "Ps ne vendar, ti al!" Arbamaj molči, pogleda še pozorneje v zrcalo, potem nezaup-no ns trgovca In meni končno: "C*mu se ml lašsš? Ts kožuh Js pat' moj, toda tega obraza še nisem videl nikoli v življenju." Trgovec se ssdovoljno reži. Kalmik se nestrpno premika na svojsm sedežu ssm ln tja, njegove roke trepečejo In se trdno oklepajo čudslnsga stekla. "Dej kapo nf glavo.... Nu. vidiš sedsj? TI si!'* Kslmik vidi — to Js njegova kapa v zrcalu; poglede kito, tudi kita a trakom js njegova, In bradavics ns noeu Je Isto tsko nJsgo\ a. «a "Hshsha!.... Prodaj mi gs!..« Bodi tsko dober In mi gs prodaj!" Trg'»vre je od smsha ves oslabel, svojemu prijatelju bi rad storil uslugo In pravi: - "Toda saj ti ga hočem vendar..." "Bodi tako dober, prodaj ml ga!.... Zahtevaj aanj. kar hočeš r In hipoma se Je trgovčeve duša zakoUlila v globok* prepad. "Nemogoče T Je dejal trgovec in glas mu js drhtel. PBOSVBTA "Vzemi si bika ... Otrokom* in ženam M pokazal, da si ogledajo enkrat svoje ebrsze.... Hahaha!" "Ne, ne morem!" je menil trgovec odločno in mu hotel vzeti zrcalo. Argamaj ae popusti. "Dva bika, tri! Najoljšel" Trgovčeva duša je pUusknila ob tla prepada in čofotala tam po blatu. "Kaj pa misliš? Sam sem več plačal.... Iz Moskve sem ga prinesel. Veš, kje je to?" Argamaju, velikemu otroku, gre na jok: "Vzemi si štiri bike. .. Prosim, vzemi a i jih, dragi prijatelj r ' • ' j "Ali nsj bike ujsmevs?" ja vprašal trgovec pohlepno. Argamaj ae smehlja lokavo, skrbno skrije ogledidce in neza-upno pogleda trgovca; ali mu nI dal zrcala preučeni, ali ga ne bo zahteval nazaj ? In dejal je s svojim tenkim glasom: "Ti ai najboljši, najzvestejši. Moj prijatelj si!" Pozno ponoči se je vračal pijani trgovec domov. Zibal ae je v sedlu in premišljeval glasno ln veselo: "Saj zato Je tudi Kalmik, ki s* mora šs bnogočesa naučiti. Saj zato js tudi takšen pogan." JABOLKA Sedel aem pred hišo, pod tU atim košatim, senčnatim orehom, ki se dotika a svojimi zgornjimi vejami moje podstrešne izbe. Na okrogli kamaniU mizi prsd menoj so ležala jabolka, lepo okrogla, rdeče nadsttnjsna; kadarkoli sam ae ozrl nanj a — —vaelej as mi je vsradovalo o-ko. Kupček na mizi pa ae js čimdalje bolj večal; vsakih pet minut je pritskls po atasi prsko travnika Zlata in položila pred me novo Jabolko: "To Je šs lepše, še boU okroglo, še bolj okusno!" v Tsko Je vsakokrat vzkliknila, me slsdko posedala in ss mi še slajšs naamsknils. Pogladil asm jo po bujnih svetlih kodrčkifc, ki so Ji lili «zdaj na tilnik, pobožal sem jo po polnlhi od veaelja Žarečih licih a- tn že je odakak-ljala urno kakor arnica nazaj preko travnika, do Jefetane, ki js tisto jesen psssbno bogato'obsodila fn kamor so otroci najrajše zahajali. Vračanje, ameh, vriskanje in prepevanje veeele mladine ae Je rstfftgaio ispod Jsblo-ne prsi do mojfti ušea: najbolj glaana med vsemi, najbolj žival-hna in veeele pa je bila Zlata "Oj tam sa goro, pj tam za goro, — škrjančki, škrjančki nam pojo..." Ozrl sem sa Prepevaj e, s plešočimi koraki ae Js bliftala po travniku Zlata, prlskakljela Js do mene ln Je sedls k meni pod orsh. "AH ts \sj motim, atričko? Saj na pišeš zdaj nobene pove- atl ?...." "Nič me ne motiš, škrjsnček še eno jsbolko?" Stisnila ml Je v roko novo ja« bolko. -I rt') "Zlati škrjsnčsk! Kdsj ti vae to povrnem?" Vaa arečna aa me je oklenila okrog vratu. "Ampak jej, atričko..,. ssto ssm Ti prinesla Jabolko — drugače ns maram biti več škrjsnčsk.... Nič na Jsš.... aamo gledaš ln nekaj premišljuješ...." "Ps ugsnl, Zlata, o čem premišljujem!" "O Jabolkih 1 Ali aem ugani-la?" "Uganil je škrjančekl" Prijela me Ja sa laket. "Vsš, stričko. kdor ksj uga-ns. dobi nagrado — ali nI rea? Bonbončke ali rožiče ali pomaranče.... Jas ps ns zahtevam bonbončkov — ampak« Atričko.... povest boš spisal o meni * slišiš? — lepo povesta Boš spi-sal atričko T "Povest o zlatem škrjančku!" Veeelo je ploeknlla s dlanmi, potem pa me je gorko poljubila na lice. "Kako te Imam rada, strič-ko! — Kar snedla ta bom T "Porodnica! — Ali še siuri vse la abecednika? Da mi ne prineseš Jutri domov kljuke T "Vse sns m, vse.... nič se ne boj, atričko!.,.. Ampak — prič-nI že enkrat jesti T Segla mi Ja v žep, izvlekla Iz njegs nož In ga odprla. "Na. nož smn ti «s pripravi- fti ln lasmsiala ss Je ljubke. ČETRTEK, 13. FKBRUAKja, "Pa nisem lačen, Zlata! Saj ne boš jezna?" "Pa bom, stričko!" "Res?" "Res, stričko! Zato pa jej!" Moral ssm vzeti nož in se lotiti jabolka, najlepšega in naj-debelejšega, ki mi ga je izbrala Zlata sama. "Vaak pol, škrjanček!" "Nič, nič, nič! Sam ga moraš pojesti vsega! Jaz aem jedla Že prej na travniku...." "Pa naj zmaga enkrat škrjanček!" ' ln že je rezal nož jabolko; vedno globlje in globlje ae je dirala njegova ostrina. Tistikrat ae mi je zazdelo, kakor da ao v strahu vztrepeta-la in oživela ostala jabolka na mizi. Pogledal aem jih, kakor ao ležala pred menoj, aveža, okrogla, čista, pogledal aem Zlato, pre-pevajočega škrjančka, kako ae Z jaaniml očmi in čistim obrazom smehlja ob meni, najlepše jabolko med jabolki, ozrl ssm ae na nož in nehote aam vstrepe-tal tudi RAD BI IZVEDEL za mojo sestro Amalijo Erčul (ali Gruly), prej Radina. Njen naslov pred 10 leti Je bil Box 373, Roundup, Mont. Iščem jo radi važne zadeve od njene matere. Rojake prožim, še kdo ve za njen naslojr, naj mi' te nazna-kar se že v nafred za-ako 1)0, pa sama čitala naj se prijavi svojemu brstu na naslov: L. Radina, 1114 E. 67th at., Cleveland» Q, (Adv.) «//////M» HlfiA NA PRODAJ Proda ae deaet sobna, is opeke zazidana hiša z vso koto, trdega leaa oka, velika lota, ceste. Uprašajte daj na: 2619 S. Chicago, HI.—(Adv.) gori Siro Plinova gorkota ZA ENO SOBO, ZA DVE SOBI, ZA TRI S0He .. AU SA VRC GAS HEATROLA BaPP* - m t- ti > i ■ prifep^ m ZA VAŠO STARO PEČ ako se odzovete TAKOJ! Sedaj Je čaa, da ae rešite dela in smeti vsie stare gorkotne peči. Zamenjajte zs prija* no jodobno pravo plinovo peč ss gorioto na vašem doma. Ta krasna Heatrola gori plin—cirkuHra veliko govkote~čisto, zdravo gorkoto po vseh vaših sobah. Z malini stroški za plin. Razgrajate kadar ae vi« poljubi—e tem da odprete peteHnčeka .... in zapiete ravno na lati način kakor kltro se/Vam zdi, fda Js dovolj tepk» ,v sobah. Nobenega dima aH aaj .... nič premogovni prahu se ne vadignje v vsšem dsmu. Kras-ao Makogaajr isdefam kabinet moderne ob-risbe, ki psrfektno hsrmenizira a pohištvo« v vsših sobah. Nekaj idealnega ss apart-it »tanefrspja. Za greijs stanovanj ji Iplinn. ' ' ^ leto dni za izplaiitev Cans js 989.50 s uportevfcjhro, manj $10 is |7QH vašo staro peč, tako vam ša»o to kostrolo zs ,0 * ■ I' v ftf^ i ¿ ffl; ••' r'; Peoples Gas Stores Prsri prostor sa kspitl pstnbšiiss sa pUa 122 South Michigan Avenue, Chicago, 111. redsHs telefon, ksjlge all aa plinov rséan ss Gss Cesmssjr urti t vsM sessdščhil. VI LAHKO NAPRAVITE BOUJE Z PLINOM spadajoča dela wi IWIHfeWl Vlibn Tiska vabila sa f«0«Uea In shode, vidtnice, časnike, knjiga kole-dar je, letake itd. ▼ slovengkem, hrvatskem, slovaikem, češkem, nem-ikem, angleškem jeziku in drugih y0D8TV0 TISKARNE APSLDtA NA ČLANSTVO &HPJ. DA TBKOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI m pojasnila daje vodstvo tiskana. Cene smerne, unljsko dsb prvs vn S.N.P.J. PRINTER Y . SI74I 8« UmM Anm CHICAGO, ILL. TAM SB DObB NA 2BLIO TUDI VSA U8TMBNA POJASNILA