UčiielfsKi Tovariš
Stanovsko politiško glasilo UJU — Poverjeništvo Ljubljana.
~	°	III	plačajo lUt s članarino. Oglati po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112.
■■ragEBi !■ iim m wi um I	.......................... n-"—
Delovanje UJU
poverjeništvo Ljubljana
od 1. julija 1929. do 30. junija 1930.
(Poročilo strokovnega tajnika Jos. Kobala na X. pokrajinski skupščini 19. in 20. julija 1930. v Novem mestu.)
Lanska pokrajinska skupščina, ki se je vršila v dneh 20. in 21. julija v Ljubljani, je izvolila v ožji soiS|ve't tovariše: Andreja Sku« lja, Regino Gobčevo, Jbsipa Gosaka, Cirila Hočevarja, Antona Hrena, Josipa Kobala, Josipa Lapajneja, Antona Merviča, Ljudevi« ta Muska, Roberta Plavšaka, Josipa Ribičiča in Ljudevita Šijanca. Za glavnega blagajnika je bil izvoljen Rado Grum, za urednika »Učit. Tovariša« Ivan Dimnik; za namestnike pa tovariši: Viktor Grčar, Janko Polak in Via» dislav Požar. V nadzorstvo so bili izvoljeni tovariši: Robert Ivanuš, Ljudevit Ivanjšič in Lojze Lušin.
Na prvi seji se je konstituiral ožji so« svet tako, da je bil izvoljen za poverjenika tov. Andrej Skulj, za pov. namestnika tov. Anton Hren in za tajnika Jos. Kobal.
Med letom sta izstopila iz'ožjega sosveta tovariša Josip Gosak in Josip Lapajne, vsto« pila pa sta namestnika Viktor Grčar in Jan* ko Polak.
Okrajna učiteljska društva.
Stanje in gibanje okrajnih učiteljskih društev je razvidno iz naslednje razpredel« niče:
I.
>w J* v t-	Okrajno učiteljsko društvo	Članov 1.1929.	Članov I. 1930.	+	—
1	Belokranjsko ....	86	79	_	7
2	Brežiško......	90	98	8	—
3	Celjsko1......	157	—	—	157
4	Gornjegrajsko ....	38	40	2	—!
5	Kamniško.....	106	107	1	—
6	Kočevsko.....	88	97	9	—
7	Konjiško......	61	64	3	—
8	Kozjansko.....	35	37	2	—
9		126	126	-	—
10	Krško.......	136	145	9	—
11	Laško .......	116	119	3	—
12	Svetolenartsko . . .	51	53	2	—
13	Dolnjelendavsko . . .	69	82	13	—
14	Litijsko......	90	103	13	—
15	Ljubljana-mesto . . .	200	196	—	4
16	Ljubljana-okol. vzh. del	101	113	12	—
17	zah. ,	118	128	10	—
18	Ljutomersko ....	88	112	24	—
19	Logaško ......	81	94	13	—
20	Marenberško2 ....	—	29	29	—
21	Maribor-mesto ....	124	112	—	12
22	Maribor desni in levi breg	129	129	—	—
23	Mežiško......	54	54	—	—
24	Murskosoboško . . .	89	87	—	2
25	Novomeško3 ....	107	82	—	25
26	Ormoško.....	64	66	2	—
27	Ptujsko......	144	146	2	—
28	Radovljiško.....	57	103	46	—
29	Savinjskovransko . . .	34	33	—	1
30	Slovenjebistriško . . .	59	61	2	—
31	Slovenjgraško ....	41	41	—	—
32	Smarskorogaško . . .	86	77	—	9
33		52	53	1	—
34	Žužemberško1 ....	—	30	30	—
!	Skupaj . . |	2877 |	28961	236 |	217
1 Izstopilo. — ' Zopet pristopilo. — ' Se je razdelilo. — 4 Novoustanovljeno.
Iz te razpredelnice je razvidno, da je imelo poverjeništvo v začetku leta 33 dru« štev. Med letom se je razdelilo Novomeško okrajno učiteljsko društvo- v: Učiteljsko dru« štvo UJU za sodni okraj Novo mesto in Trebnje ter v Učiteljsko društvo UJU za sodni okraj Žužemberk. Bilo je to potrebnio in koristno, ker se zaradi obširnega rento* rija učiteljstvo iz žužemberškega okraja ni moglo redno udeleževati društvenih z&oro« vanj v Novem mestu. Enaka operacija bi bila na mestu tudi za Krško in Kranjsko uči* teljsko društvo. Izstopilo je Celjsko učitelj* sko društvo s 157 člani, tako da so včlanjena v poverjeništvu na koncu poslovne dobe 33 okrajna učiteljska društva z 2896 člani, kar kaže. da je članstvo kljub izsltopu celjske» ga društva njartaslo za 19 čtanov.
Društvena zborovanja.
Po sklepu pokrajinske skupščine v Kra« nju je dolžino imeti vsako društvto na leto 5 zborovanj, Točno statistiko teh zborovanj nam kaže nastopna tabela:
					a M > O			
rt £			■C	■S* 3>		C ca > «	> o M	
o HO a. as N	Okrajno učiteljsko društvo	fo ■O K. O >	v 5	12 Šf t. D o »s jO ®	O XI H >' a	-O C ki O/ ► v	O s > •X	Opomba
					•35	«M		
1	Brežiško-Sevniško .	107	98	50	6	1	_	
2	Belokranjsko .	97	79	55	5	6	—.	
3	Celjsko	166	—	—	' —	—	—	
4	Gornjegrajsko .	40	40	65	4	3	—	
5	Kamniško	134	107	56	e	3	—	
6	Kočevsko .	150	97	48	6	3	—	
7	Konjiško .	64	64	70	3	6	—	
8	Kozjansko	48	37	67	5	4	—	
9	Kranjsko .	148	126	Ni poročil			—	
10	Krško	161	145	59	5	2	—	
11	Laško . . ,	146	119	54	5	5	—	
12	Svetolenartsko	61	53	55	5	3	-	( 2 mešč. (Sul. učit.
13	Dolnjelendavsko	108	82	55	5	5	—	
14 15.	Litijsko Liubljana-mesto	125 189	103 196	52 52	5 6	4 5	—	) 6 mešč. / sol. učit.
16	Ljubljana okol.vzh.d.	131	113	75	B	5	-	
17	Ljubljana , zah. d.	134	128	75	6	4	—	
18	Ljutomersko .	105	112	55	5	5	—	
19	Logaško .	102	94	49	4	4	—	
20	Marenberško .	43	29	61	5	6	—	
21	Maribor-mesto .	125	112	64	5	1	—	
22	Maribor d. in 1. breg	141	129	59	4	4	3	
23	Mežiško	58	54	67	5	4	—	
24	Murskosoboško	131	87	70	4	3	—	
.5	Novomeško	105	82	66	5	e	—	
26	Ormoško .	70	66	66	e	5	3	
27	Ptujsko .	165	146	68	5	6	7	
28	Radovljiško	130	103	58	5	2	2	
29	Savinjskovransko .	38	33	68	5	5	—	
30	Slovenjebistriško .	60	61	80	5	5	3	
31	Slovenjgraško .	46	41	83	5	6	3	
32	Šmarskorogaško	90	77	48	e	5	—	
33	Šoštanjsko	48	53	77	5	8	—	
34	Žužemberško .	30	30	83	4	6	—	
	Skupaj .	3486	2896	62'8	153	131	21	
Ti podatki nam pričajo, da sto imela dru* Stva v minulem poslovnem letu 153 ¿borova* nja. Povprečna udeležba na njih je znašala 62"8%. Omeniti pa moramo, da bi se ta pro* cent takoj znatno dvignil, ako bi izpustili ptodatke nekaterih društev, ki so imela zbo* rovanje ob slabem vremenu in se jih je ude* ležilo komaj 15 do 25%. Upoštevati moramo pa tudi teritorijalno razsežnost nekaterih okrajev. Redna udeležba na zborovanjih je mogoča le z velikimi potnimi žrtvami, ki jih članstvo zaradi neugodnega materialnega sita« nja ne zmore. Na drugi strani pa se opaža skrajna indolenca in brezbrižnost nekaterih članov, ki se zborovanj ne udeležujejo, pač pa sabotirajo delo v organizaciji. Proti ta* kemu članstvu nastopajo društva sama, ki so storila sklepe, da se brezbrižneži denarno kaznujejo, druga pa cei"o predlagajo, da se upošteva njih brezbrižnost pri letni službeni oceni.
Še eno žalostno sliko nam kaže razpre« delnica. Ako primerjamo prvo rubriko z dru* go, vidimo, da je vsega osnovnošolskega učiteljstva na teritoriju poverjeništva 3486 včlanjenih pa le 2896, iz česar sledi, da stoji izven organizacije 590 učiteljev in učiteljic, ki mirno gl'edajo, kako se pehajo in trudijo njih tovariši za dobrobit učiteljskega stanu, a sadbve njih truda uživajo tudi oni. Niso med zadnjimi, ki zabavljajo čez organizacijo ob vsaki priliki, so pa med prvimi, ki iščejo pri njej zaščite, če ne naravnost pa po ovin* kih.
Končno nam pove razpredelnica, da so letos delovali samoizobraževallni krožki le pTi 6 društvih. Bilo jih je 21 in so imeli vsega 34 sestankov. Neko društvo navaja v svoji statistiki, da so bili krožki v tej obliki »mrt* vorojeno dete«.
Vsa društva so imela 131 predavanj pe* dagoške, znanstvene ali poučne vsebine, kar priča, da niso imela vsa društva pri vsakem zborovanju predpisanega predavanja. Ta društva opozarjamo, da morajo staviti peda* goško predavanje na dinevni red zaradi pro« sitega dne.
Ožji sosvet
je imel med letom 8 sej, 'na katerih je raz* pravljal o vseh aktualnih stanovskih in or« ganizačnih zadevah, zlasti o našem materi* alnem položaju. Proučeval je predloge okraj* nih učiteljskih društev in jih predlagal, ako je bila potreba, na merodajna mesta in šir* jemu sosvetu v razpravo. Nominiral je od« seke ter jih predložil širjemu sosvetu v odo« britev. Razpravljal je dalje o šolskem za« konu, o uradniškem zakonu in o centralnih pravilih. Bavil se je V več sejah s splošnim položajem v organizaciji in skušal odpraviti nesoglasja, ki so nasitala po pokrajinski skupščini v organizaciji.
Širji sosvet
je imel v prošli poslovni dobi 3 seje. Prvo smo sklicali 22. septembra v Celje z name« nom, da bi se na njej nominirali člani 'odse« kov. Zaradi »Izjave«, ki so jo podali delegati celjskega učiteljskega društva v zadevi po« ročila o pokrajinski skupščini, se je vnela dolgotrajna debata tako, da se dnevni red ni mogel izčrpati, ampak se je seja nadaljevala 6. oktobra v Ljubljani. Na tej seji je sprejel širji sosvet osnutek novih pravil za centralno organizacijo, nominirali so se člani v šolsko« upravni odsek, v odsek za nadaljevalno šol* stvo, v odsek za obmejno šolstvo in v osrcd« nji izobraževalni odsek. Člani gospodarskega sveta in Mladinske Matice so bili izvoljeni na skupščini. Na tej seji je odgovarjal pover* jenik na točke znanega memoranduma, ki so ga sestavili tovariši Lapajne, Plavšak in Ribičič. Napravili so se primerni sklepi, med katerimi je tudi sklep, da se stavijo vsi pred* logi okrajnih društev, ki razpravljajo o izjavi celjskih delegatov in o Pahorjevi okrožnici, »in suspenso«, toliko ,časa, da se zadeva uredi s celjskim društvom. Seja je tudi skle* nila, naj se pozbve tov. Pahor, da poda pis* meno poročilo- o programu takozvane opo« zicije. Za urednika novemu mladinskemu lis stu (»Naš rod«) je bil določen itov. Ribičič.
Druga seja širjega sosveta, ki je bila v Celju 5. januarja 1930., je razpravljala o ta= kozvanih 22 »dokazih«, ki jih je razposlalo kranjsko učiteljsko društvo na vsa okrajna učiteljska društva, na temelju katerih zalite* va »opozicija« sklicanje izredne pokrajinske skupščine. Seja je sprejela po tov. Skali stavljene predloge in z veliko večino odklo* nila sklicanje izredne skupščine.
Vodstvo poverjeništva je dalo natisniti vse sklepe, predloge in resolucije, ki so za« padli pod »in suspenso«. Po pojasnilu po« verjenika se je razvila živahna debata, ka* tere sklep je bil, da se »in suspenso« stav« 1'jene zadeve ne objavijo. Od 42 navzočih članov škjega sosveta sta proti sklepu gla« sovala 2 člana. Ob itej priliki je bil prekli* can tudi sklep »in suspenso«.
Poleg poročil funkcionarjev o položaju v organizaciji je poročal1 tov. Lampret kot predsednik šolsko«upravnega odseka, kaj je storil odsek za izboljšanje našega material« nega in pravnega položaja, tov. Flere pa o novem zakonu o narodnih šolah.
Tretja seja širjega sosveta je bila 26. apri« la t. L v Mariboru. Poročilom društvenih funkcionarjev je sledilo poročilo tov. Šesta* na o seji glavnega odbora v Beogradu, tov. Lovše je pa referiral o Učiteljski gospodar« ski poslovalnici. Vršila se je obširna debata o uredniškem odboru »Popotnika«, ki je od* stopil zaradi osporjenih člankov, katerih po* verjeništvo kot lastnik lista, ni pustilo pri« občiti, kar je odobrila tudi večina okrajnih učiteljskih društev.
Vodstvo poverjeništva
ni moglo sairfo vršiti vsega dela v organiza« ciji. Njemu v pomoč so bili izvoljeni na skupščini nekateri odseki, nekatere pa je nominiral širji sosvet. Vsi odseki so si se« stavili svoje pravilnike, katere je odobril širji sosvet, odnosno prepustil1 odobritev skupščini. Naj navedemo v nastopnem krat« ka poročila o delovanju teh odsekov!
Šolsko=upravni odsek poverjeništva UJU v Ljubljani,
katerega člane (A. Skulj, Štrukelj, Lampretj Engelmanova, Sadarjeva, Dimnik, Šmajdek in Gregorič) je nominiral širji sosvet na predlog ožjega sosveta, se je na svoji seji dne 26. oktobra 1929. konstituiral tako-le: za predsednika je bil izvoljen tovariš For» tunat Lampret, za podpredsednico tovarišica Sadarjeva in za tajnika tovariš Vinko Gre« gorič.
Za poslovno dobo 1929./30. je bilo skrče» no število članov odseka zaradi lažjega po« slovanja, kajti veliko število članov ovira potek razprav in shvatanje gradiva, ki ga ima odsek na svojih sejah. Ker je bilo preteklo upravno l'eto iza šoIsko*upravni 'odsek vele« važno- — pravilnik k šblskemu zakonu — je bilo število članov odseka ojačeno. V odsek so bili na seji 21. Idecembra 1929. kooptirani tovariši: Arrigler Anton, Polak Janko, Ple« ničar Josip, Gostile Florjan, Grad Janko, Mencin Rudolf, Lulik Avgust in Kržišnik Alojzij.
Šolsko«upravni odsek je na prvi svoji seji sklenil, da bo- imel seje redno vsako zad» njo soboto v mesecu, na seji dne 21. decem» bra 1929. pa je odsek sklenil, da se bodo vr*
šile ¡seje s kooptiranimi člani odseka perma* nentno dvakrat na teden v svrho proučitve šolskega zaklona in priprave gradiva za izvr« šilno uredbo (pravilnik) k zakonu o narod« nih šolah.
Skupno je imel' odsek v poslovni dobi 13 sej in tridnevni sestanek 3 članov za kon* eno sestavo predlogov za pravilnik k zakonu o narodnih šolah.
Kakor je že prej omenjeno, je imel šol* sko*upravni odsek v pretekli upravni dobi v prvi vrsti nalogo proučit? šolski zakon in se« staviti predloge za pravilnik k šolskemu za« konu. Te naloge se je odsek v polni meri za« vedal in je skušal potom predlogov za pra« vilnik doseči vsaj delno izboljšanje gmot« nega položaja, ki nam ga zakon o narodnih šolah ni dal. Ob tej priliki je odsek upošteval vse predloge društev, ki so se Vnesli v ela« borat — predlog za pravilnik. — Poudarjati moramo, da so nekatera ciruštva zelo mar« ljiVo in vsestransko proučila šolski zakon iin dala mnogo dragocenega gradiva za predloge > k pravilniku. Končnd stavljene predloge za pravtfnik k zakonu o narodnih šolah je po« slalo poverjeništvo izvršnemu odboru, osta« lim poverjeništvom UJU in g. ministru pro« svete. Da bi se naši predlogi pravilno tolma» čili — posebno oni, ki se tičejo gmotne stra« ni, je odsek «¡oglasno sklenil, naj delegira poverjeništvo tov. Skulja in Dimnika, da gresta takoj v Beograd, kjer naj na mero* dajnih mestih podčrtata naše ppraVičene predloge in zahteve. Omeniti moramo, da so merodajni fakforji upoštevali naše predloge (kar je razvidno iz tega, da je bil pozvan v komisijo za redigiranje pravilnika tov. Dim« nik) in je upati, da bodo sprejeti s pravil» niko-m, ker so bili vnešeni v slednji projekt pravilnika.
Odsek je dalje razpravljal v svojih sejah o raznih vprašanjih pravtnega — biodisi oseb« nega ali splošnega — Enačaja, sestavljal' za» devne predstavke, ki jih je odpremilo pover» jeniš+vo izvršnemu odboru, oblastvom in ostalim merodajnim faktorjem, dajal posa» meznikonk navadila in pojasnila.
Ker naš cilj še ni dosežen, upamo, da bo šolsko«upravni odsek i v bodoče tako mar» Ijivo razmotrival' vsa aktualna vprašanja, ki pridejo v palštev za dosego opravičenih za» 'htev za naš stan.
Odsek za nadaljevalno šolstvo
se je razdelil na tri sekcije, in sicer: sekcija za kmetsko nadaljevalno šolstvo, sekcija za gospodinjsko nadaljevalno šolstvo in sekcija za obrtno in trgovsko nadaljevalno Šolstvo. V njem so bili tovariši(ice): Rudolf Mencin, Anton Arrigler, Anton Lovše, Josip Pleničar in Andrej Skulj, Leopoldina Plevelj, Marija Pleško in Ana Celnar, Janko Polak, Rado Grum in Fran Pristovšek. Naj slede kratka poročila o delovanju teh sekcij.
Sekcija za kmetsko=nadaljevalno šolstvo
je sestavljala za organizacijo tega šolstva spomenice, ki jih je deloma sama predlagala
pristojna mesta, deloma jih je pošiljalo poverjeništvo merodajnim osebam. Sestavila je praviJnik za kmetskoinadaljevalne šole in izvršila mnogo intervencij v zadevi nadalje* valnega šolstva.
Tov. Dimnik je izvedel v Beogradu, da deluje v ministrstvu komisija za sestavoi uč» nih načrtov in pravilnikov za kmetsko in go« spodinjsko nadaljevalne šole. Zaprosil je na merodaj'nem mestu, naj bi se pozval v to k'o» misijo! tudi kak predstavnik iz Dravske ba» novine, kjer obstoja že najVeč takih šol.
Ker je komisija že dovrševala svoje de» lo, se to ni zgodilo. Nato je tov. Dimnik iz» posloval pri šefu odseka za narodno izobra» ževanje, kateremu je podrejeno tudi to šol» stvo, da mu je izročil projekte učnih načrtov in pravilnikov teh šol, kakor jih je izdelalo ministrstvo. Te načrte je izročil odseku, da jih prouči in stav: naknadno svoje predloge ministrstvu.
Sekcija za obrtno in trgovsko nadaljevalno šolstvo.
Delo v sekciji za obrtno in trgovsko na» daljevalno šolstvo je bilo1 v minulem poslov» nem letu zelo živaihno-; zakaj sekcija je imela več sej, na katerih se je bavila v prvi vrsti s pravilnikom za obrtne nadaljevalne šole; zakaj oni za trgovske nadaljevalne šole je bil rešen v posebnem področju. Odsek se je zelo zanimal za postavke v proračunu kr. banske uprave v Dravski banovini in inter« viniral v tem oziru pri gg. dr. Marnu, insp. Preslu itd. Odsek je deloval tudi v tem oziru, da je seznanjal zaradi naših zahtev merodaj»
ne faktorje pri zbornici za TOJ, in to v prvi vrsti g. >dr. Pretnerja. Da uživa o(dsek za* upanje, je znak tudi to, da je dobil v pregled načrt zakona o pospeševanju trgovine in obrti in prošnjo, da poda v ti zadevi svoje prjpombe. Zelo velika pa sta storila v tem oziru tov. poverjenik A. Skulj in 'tov. ured« nik Dimnik, ki sta intervenirala Pekolikrat ,v zadevi obrtnega in trgovskega nadaljeval* nega šolstva tudi v Beogradu v ministrstvu trgovine in industrije, in to še posebno pri g. načelniku Koreniču, ki je obljubit, da bo pozval k zaključni redakciji zakona in pravil» nika za obrtno in nadaljevalno šolstvo tudi zastopnika iz Dravske banovine, kar je lep znak, da tov. Skulj in Dimnik nista interve« nirala v zadevi obrtnega m trgovskega nada* ljevalnega šolstva zaman. Obljubil je tudi da ipošlje projekt pravilnika poverjeništvu v izjavo, v
Poročilo o dekliških krožkih.
Na dopis poverjeništva št. S49, z dne 17. marca 1930. glede zbiranja podatkov o izvenšolskem delu učiteljic, zlasti o delu v dekliških krožkih — smo žal prejeli le malo poročiL
Iz teh in tudi drugih dopisov tovansic je razvidino, da so se letos učiteljice manj udejstvovale v dekliških krožkih, kakor pre* teklo šolsko leto; — večje pa je bilo jdelo* vanje v gospodinj sko*nadal j evalnih šolah, zlasti v bivši mariborski oblasti, kjer so ,se naše tovarišice prav požrtvovalno gibale v prospeh našim ženam in dekletom.
Predavanja so biLa največ gospodinjske* ga in zdravstvenega znača'ja; pa tudi iz vzgo« jeslovja, iz vrtnarstva, zadružništva in druga. Veliko je zanimanje deklet v posameznih krajih za razna ročna dela, saj one dobro vedo, da si ž njimi olepšajo svoj bodoči dom. '
Dobro se zavedajo naše tovarisice vaz« nosti takih tečajev, ker vedo, da je kultura naroda zavisna tudi od duševnega nivoja žene. Z vztrajnostjo bodo nadaljevale za» piočeto delo gospodinjsko*nadaljevalnih šol v dekliških krožkih, ki imajo predvsem na* men gojiti stike med preprostim ženstvom in pri njih nadaljevati izobraževalno akcijo.
Najboljši primer tega dela nam podaja tov. A*nka Mešičkova, ki vodi v Krčevini* Lajtersberg že dve leti gospodinj sko*nada« ljevalno šolo. Po sklepu te šole se gojenke zbirajo v krožkih ob nedeljah popoldne. Lani jih je bilo 11, letos pa 19 deklet. Tudi te krožke vodi tov. sama.
Iz poročila tov. Gobčeve iz iSlovenjgrad* ca je razvidno, kako so imele tamošnje to* varišice veliko zadoščenje, ker so s takim večtedenskim tečajem ustregle ravno kmet* skim dekletom in služkinjam in kako so jim bile iste hvaležne.
Posnemajte jih in v zadoščenje bo tudi vam!	'
Gospodarski svet
si je nadel nalogo proučevati naše gospodar* ske in socialne institucije iin kako dvigniti in poživiti njih delovanje. Razpravljal je zlasti o Učiteljski gospodarski poslovalnici, ki bo krepka opora organizaciji in našima domovoma, ako jo bomo vsestransko podpi* rali z naročili. Dalje je sklenil ustanoviti »Samopomoč za otroke učiteljskih družin«, ki naj začne poslovati 1. januarja ,1931. Po» drobnosti o delovanju ne bomo navajali, ker je na dnevnem redu skupščine itak po» seben gospodarski referat. Odsek so tvorili Andrej Skulj, Rado (Grum, Anton Hren Alojzij. Hreščak in Ivan Kocijančič.
Odsek za obmejno šolstvo
je imel več sej, na katerih je razpravljal o tem šolstvu. Posvetoval se je tudi o učitelj* stvu, ki je došlo iz tujih držav k nam in iskalo pravne in materialne pomoči pri orga* nizaciji. Več učiteljem in učiteljicam je po* verjeništvo na odsekov predlog izplačalo denarne podpore.
Osrednji izobraževalni odsek.
Po sklepu pokrajinske skupščine se je prenesel sedež tega odseka v Maribor, kjer naj bi deloval v zvezi s Pedagoško centralo. Zaradi članov odseka je nastalo nesoglasje
s celjs/kim društvom, češ, da se 'ne upošteva* jo sklepi delegacije, ki da je nominirala v ta odsek tov. Dolberška, Jančiča in Tirana. Poverjeništvo je ugotovilo, da niso bila ta imena navedena v nobenem zapisniku, niti v zapisniku samoizobraževal'nega odseka s pokrajinske skupščine. Pač pa smo našli ta tri imena na majhnem lističu, ki ni imel no* bene rjosebne označbe.
Ko se je uredlila ta .zadeva, ki se je raz* pravljala tudi na seji širjega sosveta, se je sestal odsek na prvo sejo v prostorih Peda* goške centrale v Mariboru. Sprejel je de* lovni program, ki je bil priobčen v »Učitelj* skem Tovarišu« dne 16. januarja 1930., št. 22. Odsek je sestavil' tudi poslovniik, ki pa je došeliza sejo širjega sosveta 5. januarja 1930. v Celju prepozno. Seja dne 26. aprila t. 1. v Mariboru pa ga je odklonila.
Ker šiirji sosvet ni votiral potrebnih kre* ditov za priporočene »Poplisnice«, je delo v odseku zastalo. Dne 12. junija 1930. je pre* jelo poverjeništvo i»Izjavo«, ki so jo podpi* šali dr. Zgeč, Anton Osterc in Ernest Vrane. Z izjavo so odložili mesita v OIO.
Vodstvo poverjeništva
se je sestajalo skoro redno Vsak teden in se posvetovalo o vseh tekočih zadevah. Član* stvu je dajalo ustne tin pismene informacije o osebnih in pravnih zadevah. Izvršilo je iza članstvo nešteto intervencij v vseh mogočih zadevah. Opravilni zapisnik šteje ¡ob zaključ* ku poročila 1380 številk, kar dokazuje, ds je administrativno delo silno naraslo. Pri tem niso všteti razni dopisi, ki sta jih reševala 'blagajnik in urednik sama. ,
»Učiteljski Tovariš« in »Prosveta«.
»Učiteljski Tovariš« je limel letos svojo 701etnico. Nekateri so sicer skušali ironizi* rati ta jubilej, toda resni del članstva jiih je zavrnil, da injih početje ni na mestu. •
Na lanski skupščini je bil izvoljen ured* niški odbor za urejevanje »Učit. Tovariša«. Ze na skupščini je bilo ugotovljeno, da "pred* log ni bil pravilno stavljen. Končno je prišlo do sporazuma, da se k eksekutivi pritegnejo za urejevanje lista še trti je člani. Izvoljeni so bili tov. Ribičič, tovarišica Lebarjeva in tov. Pahor. Po skupščini se je osporavalo, da bi billi člani eksekutive opravičeni sodelovati pri urejevanju lista. S strani tov. Pahorja je bil predložen osnutek pravilnika iza urejeva* nje lista, po katerem bi niti (poverjenik, ki je odgovoren ,za list tudi kot lastnik, ne imel odločilne besede pri urejevanju lista. To bi značilo, da se organizaciji slpl'oh vzame odlo* čitev glede lista. Nasprotno se je pa člane uredniškega odbora hotelo proti določbam pravil spravliti v ožji ,in širji sosvet na pod<* lagi «tega pravilnika.
Ker je bilo uspešno složno .delo /pod ta* kimi razmerami in (zahtevami nemogoče, je poverjenik do razčiščenja zadeve in sprejetja pravilnika za urejevanje lista odložil sklica* nje uredniškega odbora do seje ožjega in šir* jega sosveta in je uredniški odbor pričel po* slovati 'po sprejetju poslovnika 's strani ožjega in širjega sosveta. Vodstvo organiza* pije je popustilo icelo tako daleč, da sta taj* nik in blagajnik odpadla od soodločevanja pri urejevanju lista, samo, da bi bilo možno sporazumno del'o. »
Ni se pa udeležila izvoljena članica Le* barjeva Vkljub povabilom ne ene seje ured* niškega odbora in tudi ni utemeljila svoje odsotnosti. /Že na prvi seji je predložil tov. Pahor izjavo, s katero je pričelo ponavlja* joče se neirazpoloženje in nesoglasje ,v ured* •niškem odboru. , Dočim sa vsi trije ostali člani bili mnenja, da v taki obliki izjava ni za oibjavo, je 'tov. Pahor vztrajal na objavi. Ker je bila nato izjava predložena tudi ožje* mu in širjemu sosvetu, sta oba odklonila ob* jaVo. Taki slučaji so se ponavljali.
Uredniški odbor je sklepal o sledečih za* devah:	;
Sprejel je osnutek poslovnika ea ureja* nje lista, ki sta ga lizpremenila in odobrila ožji in širji sosvet.	|
Ker je širji sosvet izvollil tov. Ribičiča iza urednika »Prosvete«, ta pa je pozneje urejevanje lista odklonil, je uredniški odbor stavil ožjemu sosvetu (predlog, ,naj sklepa
glede urednika in urejevanja lista. Urejeva* nje se je ponuidLo tov. /Menoinu, ki pa tudi ni sprejel ponudbe. Iz tega razloga »Pirosve* ta« ni izhajala, kakor je bil sklep skupščine. Treba bo pač dati sredstev in nuditi boljše pogoje, da bo mogoče list izdajati.
Uredniški odbor je odklonil le malo do* pisov in to samo take, ki so bili žaljivi, ten* ■dencijozni in bi lahko škodili tovarišem in stanu ter so bili Iv nasprotju z zakonitimi določili. Vsi taki dopisi so pa bili predloženi še ožjemu in širjemu sosvetu, ki sta pritrdila odklonitvi.
Med tem se je pričelo nelegalno razpo* šdljanje (znanih okrožnic 'po društvih, med posamezne člane. Širji sostvet je sklenil, (da se stavijo* vse zadeve in sklepi društev, ki imajo zvezo s prvo .tako Pahoijevo okrož* nico, »in suspenso«. To se je zvršilo. Tov ÍPáhar je podal izjavo, da sie ne bo več ude* leževa! sej uredniškega odbora dn od tedaj dalje, ,17. decembra lanskega leta, so spo--razumno urejevali lisit tov. urednik, poverje* nik in Ribičič. \
Vse članke in 'dopise, ki so biLi stavljeni »in sus'penso« in niso bili objavljeni, je po* verjeništvo natisnilo v posebni prilogi ter jih predložilo., na seji širjemu sosvetu vsem predsednikom okrajnih učiteljskih društev v presojo iin odločitev, |če ise objavijo. Pred* sedniki, člani širjega sosveta, so pa na seji v Celju 5. januarja 1930. sklenili, da 'se gra* divo ne sme ^objaviti in so ¡celo zahtevali., da se morajo pobrati razdeljeni izvodi, ker no protivni tudi zakonu o tisku.
Vsebinsko (je posvečal »Učiteljski Tova* riš« v letošnjem letu.po.sebno pažnjo gmot* nemu vprašanju učiteljeva. , Informira! je, kolikor je bilo mogoče, učiteljstvo o 'vsem položaju ter je prinašal-članke, ki so podpi« rali našo borbo za izboljšanje materialnega položaja. Vzemite ves letnik v roke in videli bodete, da je list vsestransko podpiral vsa stremljenja organizacije.
Poročal je o sejah ožjega 'sosveta, o se* jah širjega sosveta, ,o delovanju okrajnih učiteljskih 'društev, glede pravil UJU je točno objavljal vse faze obravnav in pro* jekte pravil. O izakonu o narodnih šolah ,jo poročal ,vse sproti iin je 'objavil1 'tudi celoten eakon. Glede uradniškega zakona je 'princ* sel vse (informacije in 'je v neštetih Člankih poudarjal ■ zahteve in potrebe izboljšanja glede učiteljstva. Izobraževalno akcijo je po'dpiral s članki in p'orocili. Nadaljevalne* mu šoltetvu je posvečal vso skrb (ter je pri* občil nebroj člankov in poročil o tem. Gle* de dekliških krožkov je priobčeval dopise, ki so jih prinašale tovari'sice. Mladinski Ma> tiči je pomagali z reklamo in .priobčitvijo Objav iz odseka Mladinske Matice. Posebno pozornost je posvečal šolsko*upravni;m in drugim pojasnilom, ki |jih je podajal list na vprašanja, v katerih se je članstvo obračalo do uredništva. Poročal je o 'delu na iraznfh pravilnikih k zakonu o narodnih , šolah. V Učit. pravniku je objasnjeval! članstvu prav* ne zadeve. Podlpiral je s poročili in objavami pevski zbor, Pedagoško centralo (in, ¡Slov. Šolsko Matico. Posebno pozornost je po'sve* čal našim gospodarskim institucijam ter jih podpiral z reklamo in članki. List je (poročal o gibanju v ostalih poverjeniŠtvih in o de* lovanju centrale UJU, kakor 'tudi o tpodvzet* jih (Zveze državnih nameščencev za dobrobit uradništva in posebe «učiteljstva.
Kdor hoče izireči pravično kritiko, mora vzeti celoten letnik v roke in pregledati vse* bino, pireden »izreče kritiko, ki se prerada v ■tem oziru izreka tjavendan; kdor jpa česa pogreša v listu, ta naj vpraša vselej najprej sebe, koliko tje sitoril sam, da <se list lizpo* polni v dotičnem. oziru. 'Pričakovati vse od urednika in zvračati vso krivdo nanj tudi v zadevah, o ¿katerih ne odloča list, 'je kri* vično.
Vsak ocenjeValec lista ipa mora .tudi upoštevati izredne razmere, v ¿katerih se me; ra list ozirati ne samo na ostre predpise ti* (skovnega zak'ona, ,zakona o -zaščiti reda ia miru v državi, temveč tudi na ostale cenzur* ine odredbe, pod katerimi je mogoče listu izhajati in o katerih tu ni imogoče govoriti. >VkJjub temu je list prinesel linformacije in članke, ki so Vedno pokazali 'tudi merodaj* niim krogom zahteve iin želje učiteljstva in
iz katerih je bilo »razvidno razpoloženje uči* te^stva, do poedinih vprašanj, ki so ga vznemirjali.	t	>	i
Pa še na »nekaj ne smemo ^pozabiti. »Uči* teljskii Tovariš« žiivi še danes od zastonj* karstva. Menda je 'to edini list, ki živi še (»takoKc. In kar vprašajte »urednika, kdo, kaj iin koliko časa Vztraja pri brezplačnem do* pisovanju? Kakšni članki so oni, ki jih do* biva zastonj? Sem in »tam da, a le redk'o in mota imeti dopisnik skoro vselej itud'i s'voj osebni interes, da spiše članek. Vse drugo, sistematično in informativno delo odpade na urednika. Brez sredstev ne morete orga* riizirati stalnih sofcrudnjkov in vam tudi ni« ¡hče ne bo vztrajal. Še za koncert učiteljske* ga pevskega ¿bora je 'moral urednik prosja= pi'ti na Vse strani, da je dobil poročilo, ker ga ni mogel naročiti in plačati. In taikih pri* lik je mnogo. .»Popotnik« plača, »Naš 'rod« plača, »Mladinska Matica« plača, »Naš Glas« plača — zato vsi našteti listi lahko izbirajo gradivo .in tudi naročajo dopise.
Pri vseh 'teh razmerah lahko rečemo, da je list v polni meri izpolnil sVojo dolžnost in da oni, ki kritizirajo, ¡niso dobro pregle* Wali lista, da govorijo in ¡trdijo stvari, ki jih konkretno ne morejo dokazati, temveč izre» kajo le pavšalno ikritilko. Kritika je' pa zdra* •va le, če je dtokazana in podprta s konkret* eimi slučaji.	,
Vprašajte ostalo državno uradništvo in vprašajte srbijansko in hrvatska učiteljstvo iglede s'odl^e o našem listu in reči moramo, .da nas še nikdar ni b,ilo sram, kadar so 'go* vorili o »Učiteljskem Tavarišu«, ker so ga stavili vedno za vzgled.
»Popotnik« in uredniški odbor.
Lanska pokrajinska skupščina je skle* nila, da naj še nadalje urejuje »Popotnika« uredniški odbor, ki ga tvorijo tov. dr. Zgeč, A. Osterc in E. Vrane. To se je zgodilo. Z malenkostnimi korekturami je pustilo pover* jeništvo pasirati vso snov 1. in 2. ter 3. in 4. številke. Prvo razburjenje je povzročil čla* nek M. Dolenčeve: »Samouprava učiteljstva na šoli«, ko se je oglasil šolskoupravni odsek in sprejel sledeči sklep: »Šolskoupravni od* sek pov. UJU najostreje protestira proti na« vedenemu članku, ki je izšel v »Popotniku«. V tem članku so skrajno žaljivi napadi na šolske upravitelje, s katerimi napadi se sra* mote ne samo šolski upravitelji in njihove žene, ampak ves učiteljski stan. V članku se celo hujskajo učiteljice proti šolskim upravi* teljem, da je obsojanja vredna njihova usluž* nost in pokorščina.
Priznamo, da se gode krivice, ki fizično in psihično ubijajo učiteljice in učitelje, a te od spodaj navzgor, kakor od zgoraj na* vzdol. Ne vemo pa, na kak nivo bi padel naš »Popotnik«, če bi hoteli v istem žanru odgo« varjati upravitelji na članek tov. Dolenčeve.
Šolskoupravni odsek je mnenja, naj »Po« potnik« kot kulturno«pedagoška revija ne sprejema takih polemičnih člankov.«
Stališče šolskoupravnega odseka je odo« bravalo tudi mnogo društev.
Sklep je poslalo poverjeništvo uredniške« mu odboru v vednost.
Z gradivom za 5. številko »Popotnika« je poslal uredniški odbor 2 članka za priob* čitev, in sicer Čiček: »Verouk in vzgoja« ter dr. Zgeč: »Prvi korak k delovni šoli«. Ko je vodstvo organizacije prečitalo oba članka, ju je vrnilo uredniškemu odboru, ker je bilo mišljenja, da je prvi članek proti deklaraciji in bi z objavo gotovo nastal nepotreben boj, z drugim člankom pa bi sami sebe sramotili pred javnostjo. Svetovali smo uredniškemu odboru, naj članka izmenja, da ne bo nepo« trebnega zastanka.
Uredniški odbor ni temu ugodil, ampak je zahteval, da se oba članka priobčita.
Da se poverjeništvo izogne očitkom, je pozvalo k posvetovanju eksekutive še tova* riše Mencina, Polaka in Ribičiča. Vsi so bili soglasno proti objavi, kar smo sporočili z ob* širno utemeljitvijo uredniškemu odboru. Ta je pa vztrajal na svojem stališču, sklicujoč se na sklep skupščine, da so pri urejevanju popolnoma avtonomni.
Med tem je poslalo poverjeništvo oba članka v presojo vsem okrajnim učiteljskim društvom, ki so ju z veliko večino obsodila.
LISTEK.
K anketi o „Našem rodu".
Anketa je bila vsekakor zelo potrebna. Dopisniki in uredništvo spoznavajo na ta način okus, zahteve in duševne potrebe kmetske, delavske in mestne mladine.
Vendar pa je dvomljivo, ako bo zamogla pokazati anketa takoj praVo smer, po kateri naj bi bil urejen mladinski list. Bila je za učiteljstvo premalo razložena, razpredelnica sama je preveč omejena, za psihološko spo* znavanje našega otroka z ozirom na njegove želje in misli o svojem listu prepovršno in na veliko sestavljena. Kar pa je za točnost in zanesljivost takih statistik najbolj važno, je to, da bi morala biti 'ta anketa razpisana mnogo prej in bi Se moralo opozoriti nanjo kmalu po prvi ali drugi1 številki.
Na ta način bi moglo učiteljstvo teme* ljiteje pripraviti pot za novi letnik »Našega roda«, ki bi bil preobražen čisto v smislu našega otroka, ki izhaja v veliki večini iz kmetskega in delavskega stanu.
Treba je namreč vzeti v upoštevanje, da je mestni otrok že deloma preskrbljen s čtivom v mladinskih prilogah raznih dnev« nih listov, česar posebno kmetski otrok v veliki večini pogreša, ker kmet večinoma ni« ma dnevnikov.
Vsaka številka »Našega roda« bi se to« rej morala, ako bi hoteli uspešno anketo, na neprisiljen način, vendar pa temeljito obrav« navati, in sicer ves list do konca meseca. Najprej bi čitali to, kar otrokom najbolj ugaja. To pa vsled tega, ker ne smemo sto« piti pred otroka in reči: Tako, zdaj pa od« prite »Naš rod« na strani 52 in si prečitamo opis!« Prvič s tem odbijamo naročnike, jem« Ijemo otroku svobodo do lista, ki ga vendar sam plačuje ter uduši v njem vse veselje do lista in do čitanja sploh.
Ko si razdeli deca list, pustimo, da se ista po mili volji razgleda po njem. Pri tem opazujemo otroke, poslušamo njihova med seboj izražena mnenja in najznačilnejše iz* jave o slikah, o splošni vsebini lista vobče.
Če otroci sami žele, da kaj čitamo iz li* sta, storimo to. Sicer je^ boljše, da ne »po* žremo« z njimi vsega lista kmalu. Otrok naj list čita doma in prihodnje dni' poizvemo, kaj je kdo že čital.
Tu opazimo, da kmetski otrok hlasta po pravljicah, pripovedkah, po katerih kar žeja, ker vedno bolj ugaša današnjemu otroku pravljična doba, ki je doma, kjer se izčrpavajo v borbi za kruh, ni več, ali le ma* lokje. Zato jo iriora nadomestiti šola, ker bi bil zločin nad otrokom in nad bodočnostjo doraščajočih generacij, ako bi deci njeno mavrično in dehtečo življensko' atmosfero zasmradili z zadušljivimi besedami o samem golem resničnem življenju in o njegovi borbi
ter ji zatemnevali njeno fantazijo s samimi realnostmi^ Pustimo ga, da ostane popolen otrok, kajti »kdor ni bil nekoč popolen otrok, ta bo težko kdaj popolen človek« (Hölderlin). Tega se mora v prvi vrsti zave« dati mladinski list v današnji materialistični dobi. Poudarjanje aktualnosti ,v mladinskem časopisu ni dobro. Tudi je danes toliko »aktualnosti«, da se odrasel človek zadrgava ob njih, otrok pa jih sploh ne prebavi. Iz* borno pa bi bilo, ako poda mladinski list v živahni obliki najizbranejše snovi iz sodob* nega življenja in napredka, itoda ne tako, da izpodriva in utesnjuje pripovedni del, kar opažamo n. pr. pri naših šolskih čitankah.
K temu pripominjam, vda sem v večini slučajev opazil, da je prvo, kar poišče otrok nele nižje, ampak višje stopnje ali razreda, ono ¡stran v ,»Našem rodu«,'ki je za »Ciciba* nov rod« in kateremu se je odmerilo zato vselej premalo prostora.
Otrok posebno ljubi živahno ilustrirane basni in doživljaje (»Zgodba o nezadovolj« nem kužku«), posebno kmetski otrok ljubi lepe, v narodnem stilu pisane pesmice (»V Jeruzalemu vse že spi«) in arije (»Marija je po polju romala ...«). Posebno dečke zanima opis življenja žiVali (»Lisica«, »Mati narava pripoveduje«).
Hvaležen je za vsako sliko in najpripro* stejšo risbo, ako je izrazita in otroškemu duhu primerna, dočim za slike, ikak'rsfna je »Jndež Iškarijot«, četudi izraža še tako lepo
misel, še ni zrela. »Poglej to grdo halo!« je ena vzkliknila, iko je odprla naslovno stran 5. številke. Zelo pa se zanimajo za narodne motive (Jaslice, okras (za hišne števiLke) in so bili n. pr. zelo razočarani, da velikonočna številka ni prinesla kaj pisanega (»Zvončko* va« priloga!). Kjer le najdejo kaj primer« nega, prerisujejo in pobarvajo. Preden sem si sam natančno ogledal omament na tablici s hišno številko (7. štev. »N. r.«) mi je že eden prinesel prepavzirano trisbo, drugi pa je okras že ipobarval z izredno posrečeno iz« branimi barvami.
Radi tudi čitajo dopise svojih sovrstnik kov širom Slovenije. Všeč so jim posebno živahni in smešni dogodki v prozi in v ver« z i h. Zanima jih popis klrajev svojih soroja« kov, to, kaj delajo, kako se jim godi. Poro^ čila o letinah in vremenskih neprilikah naj bi bila tudi vpletena v takih dopisih. S tem vzgajamo zanimanje in s tem ljubezen do naše grude, socialno čutenje, čut solidar* nosti, kar je predpogoj nacionalnega in pa=! triotičnega čuvstva.
Ko tako od številke do številke z deco neprisiljeno predelamo vso snov v listu in pri tej priliki tudi preštudiramo miselnost in duševnost posameznega otroka in celote, tedaj šele lahko .sestavimo poročilo, ki bi moglo dati točnejši pregled o kvalitativnem stanjn lista iz otrokovega vidika. Smatram namreč za boljše, ako bi o listu izrazile šole bolj splošno mnenje in ne zgolj statistično po številu glasov naročnikov mladinskega
Uredniški odbor je izvajal konsekvence in odstopil.
O tem je razpravljal ožji sosvet in skle» nil, naj pride zadeva na dnevni red seje šir» jega sosveta, kar se je zgodilo 26. aprila t. 1. v Mariboru.
Po dolgotrajni debati, pri kateri je go» voril tudi »Popotnikov« sourednik tov. Vrane, je na vsa izvajanja repliciral tov. poverjenik, tov. Stravs pa je stavil nastopni predlog: »Uredniški odbor .Popotnika' je avtonomen v toliko, v kolikor se tiče smernic, ki jih ima list .Popotnik'. Dolžnost poverjeništva pa je, da varuje načela organizacije in čast včlanje» nih tovarišev. Vsled tega odobravamo sklep ožjega sosveta o nadaljnjem urejevanju .Popotnika'.« Predlog je bil soglasno sprejet.
Uredništvo »Popotnika« se je poverilo tov. Matiji Senkoviču, oblastnemu šolskemu nadzorniku v pok. v Mariboru, ki je že uredil 9. in 10. številko.
Mladinska Matica
je izdala za leto 1930. 3. letnik svojih publi» kacij v 4 knjigah, in sicer:
1.	Kresnice, ufedil Vilko Mazi.
2.	Vijolica Vera, pravljična povest iz živ* Ijenja cvetic, spisal Radivoj Rehar.
3.	Mizica, pogrni se! in druge Grimmove pravljice, poslovenil tov. Julij Slapšak.
4.	Pod grajskim jarmom, spisal tov. Fran Erjavec.
Publikacije so se tiskale v 18.000 izvodih. Skupno je razposlala Mladinska Matica rtiad šolsko deco nad 70.000 mladinskih knjižic. Naročnina je znašala 10"50 Din. Podrobno bo poročal o tem tov. Mazi.
Mladinski list »Naš rod«.
V	decembru 1929. je izšla 1. številka no» vega mladinskega lista »Naš rod« v 41.000 iz» vodih. Do konca šolskega leta je izšlo 7 šte» vilk v povprečni nakladi po 40.000 izvodov. Naročnina je znašala 1'50 Din.
V	podobno poročilo se ne bomo spuščali, ker ga bo podal urednik tov. Ribičič sam. Zdi se nam potrebno omeniti sledeče:
Pokrajinska skupščina je pooblastila od« bor Mladinske Matice, da imenuje novemu mladinskemu listu urednika. Odbor se je o t£m posvetoval v več zaporednih sejah. Ime* noval je listu dva urednika, t. j. tovariša Ri» bičiča in Seliškarja, ki naj bi bila popolnoma enakopravna. Ker so nastali proti temu po« misleki, je o zadevi razpravljal širji sosvet na seji dne 6. oktobra 1929. in sklenil pripo» ročiti Mladinski Matici na temelju podanega programa kot edinega urednika tov. Ribičiča.
Ker ni mogel odbor Mladinske Matice tega izvesti, je vrnil poverjeništvu mandat glede izdajanja mladinskega lista.
Poverjeništvo je v soglasju z ožjim so® svetom nominiralo upravni odbor, obstoječ iz tovarišev: Mazija, Mencina, Ribičiča iri Slapšaka, ki naj pripravi vse potrebno za iz» dajanje lista. Za urednika je določil po želji ožjega in širjega sosveta tovariša Josipa Ri» bičiča.
Pravila UJU.
V	zmislu sklepa glavne skupščine je bilo letošnje lfeto posvečeno tudi predelavi pravil. Temeljna načela za no^a pravila so bila po» dana na skupščini v Zagrebu.
Poverjeništvo je razposlalo projekt pra» vil vsem predsednikom učiteljskih društev in članom ožjega sosveta, da se izjavijo o njem, ker je Izvršni odbor dal ljubljanskemu poverjeništvu nalog, naj sestavi osnutek na podlagi zagrebške resolucije.
O projektu je razpravljal širji sosvet v Celju dne 22. septembra iri na to v Ljubljani dne 6. oktobra 1929.
Širji sosvet je odobril osnutek z nekate» rimi izpremembami, nato je prinesel predlog poverjeništva »Učit. Tovariš« v 9. številki z dne 10. oktobra 1929., ki ga je komentiral z uvodnim člankom v isti številki lista. Ta predlog je bil poslan tudi Izvršnemu odboru v določenem terminu.
Na podlagi tega osnutka je izdelal Izvršni odbor nov osnutek, ki ga je objavil »Učit. Tovariš« v 22. številki z ¡dne 16. januarja 1930. Ta osnutek ni odgovarjal sklepu zagrebške skupščine in sprejeti resoluciji.
lista. Tisto neizzvano samolastno navduše« nje ali omalovaževanje otrokovo pri čitanju svojega lista je bolj točno in podaja vernejšo sliko o kvalitativnem stanju lista, nego ofici» jelno izraženje »za« in »proti« v posameznih leposlovnih odstavkih ali opisih realne Vse» bine.
Prvo je izraz Ottfoka, in je zato bolj pristno, če tudi v objektivnosti seve ni go» vora, ampak je stvar otrokove individual» nosti, drugo pa je »krščeno« z mhenji otro» kove okolice, ki navadno nima in ne more imeti mnogo smisla za otrokove duševine težnje. Seveda >ni absolutno merodajna pov» sod otrokova izjava, ampak je ista le vod» nik k bližnjici v spoznavanje otrokovega mišljenja, čuvstvovanja in po tej v pravo smer njegove duševne izobrazbe. i
Otrok ne more biti toliko zrel, da na vprašanje sodi o tem ali onem leposlovnem spisu v ,svojem listu. Saj večina odraslih sodi o najlepši umetnini nepovoljno, dočim hvali usedline literarnih, kiparskih, slikar» skih, glasbenih i. dr, del kot najlepšo umet» nino.
Čut iza lepota, umetnost, je treba vzgo» jiti z vztrajno voljo in vajo. Zato povečini globokih in umetniških leposlovnih odstav» kov, pisanih v klenem jeziku, kakor n. _pr. i»V grobnici«, »Kovačnica«, »Velikonočna «procesija«. »Otrok čeblja zapuščeni materi«, deča ni doumela in se seve tudi ni navduše» vala izarije. Tako je n. pr. povest »V grob» niči« zelo ugajale le trem učencem. Dvema
Poverjeništvp 8a Je dalo v razpravo okrajnim učiteljskim društvom, ki so se v ve» čini izrekla proti načrtu ter so zahtevala, da se uveljavi načrt, sprejet na seji širjega so» sveta v Ljubljani 6. oktobra 1929. Istočasno so se skoro vsa društva izrekla, naj bi se udruženje delilo po banovinah, ker je zakon o banovinah z dne 3. oktobra 1929. izpreme» nil tudi upravno razdelitev države, po kateri so se izpremenili tudi prosvetni gentri drža» ve. »Učiteljski Tovariš« je ob tej priliki pri» nesel v 28. številki z dne 27. februarja 1930. članek »Ob razpravi pravil po rtaših dru» štvih«.
Več člankov o pravilih je priobčila tudi »Narodna Prosveta«. Osnutek Izvršnega od» bora je prišel nato v razpravo na seji širjega glavnega odbora dne 16. in 17. aprila 1930. Mišljenja so si bila zelo različna. V glavnem so obstojale diference glede delitve Udruže» nja po banovinah in glede centralne uprave, t. j. Izvršnega odbora. V odseku sta zasto» pala in zagovarjala stališče ljubljanskega po» verjeništva tov. Šestan in tov. Hren, v plenu» mu so ga zagovarjali tudi ostali člani glav» nega odbora ljubljanskega poverjeništva.
Izvršni odbor je nato objavil projekt, kot izraz širjega glavnega odbora v »Narodni Prosveti«, ki ga je »Učit. Tovariš« ponatisnil v 41. številki od 5. junija t. 1. Takoj na to je pa prinesel zopet predelan osnutek, kot izraz širjega glavnega odbora, ki ga je »Učit. To» variš« prinesel v 42. številki z dne 12. junija 1930.
Osnutek zdaleka ne odgovarja zahtevi zagrebške resolucije ter je glede uprave osta» lo vse pri starem z neznatno, le navidezno izpremembo. Čl. 16. B. a) uvaja tudi obvezno naročnino na centralno glasilo.
O tem osnutku bo odločala glavna skup» ščina, zato mora že pokrajinska skupščina zavzeti svoje stališče.
Zveza državnih nameščencev.
Tudi v preteklem poslovnem letu se je naša organizacija po svojih zastopnikih krep» ko udejstvovala Dri Zvezi državnih name» ščencev za Slovenijo, čije članica je že nekaj let sem. Naše stališče napram Zvezi je ostalo slej ko prej isto. Velika večina učiteljstva je za to, da smemo in moremo pričakovati re» šitve perečih vprašanj, ki se tičejo skupnosti, samo od močne organizacije. Zato smo ostali zvesti naši Zvezi tudi v pretečenem poslov» nem letu s tem, da smo ji nudili poleg ma» terialne pomoči tudi moralno podporo z na» sveti in z zastopstvom v njenem odboru. Naš poverjenik je zavzemal v Zvezinem odboru tudi lansko leto mesto I. podnačelnika.
Zveza se je živahno zavzemala predvsem za prevedbo kronskih pokojnin na dinarske. Reči moramo, da se ji je vsaj posredno po» srečilo, da je to akcijo z uspehom zaključila. Zveza je potom Glavnega Saveza dosegla pravilno interpretacijo prevedbene naredbe za učitelje kronske upokojence tako, da ti v no» vih primerih, ki so se pojavili z ozirom na njihove prejšnje prejemke vsaj prikrajšani niso bili.
Vložila je ponovno spomenice ministr» skemu predsedniku ter prometnemu ministru za pridobitev trajne 50% vozne olajšave na državnih železnicah in parobrodih za naše upokojence. Zal, da ni uspela.
Zveza se je interesirala za pravočasno nakazovanje pokojnin, ki so se v mnogih slu» čajih izplačevale mesece in mesece potem, ko je rijihovo {irvo izplačilo že davno za» padlo.
V zvezi s pravočasnim nakazovanjem pokojnin je izšla meseca februarja 1929. okrožnica finančnega ministra na vse ostale ministre, ki predpisuje, kako je pri tem s po» spešeno naglico postopati.
Izplačilo razlik za čas od 1. oktobra 1923. do 1. maja 1924., za kar se je Zveza in ž njo tudi vse ostale centralne organizacije borila že od 1. 1924. dalje, je srečno likvidirano.
Odprto je le še vprašanje izplačila raz» like na stanarinah za omenjeno dobo, čeprav Zveza tudi tega vprašanja ni pustila iz vi» dika.
Tudi vsa ostala izplačila na selitvenih in potnih stroških za čas od 1. decembra 1918. do 31. marca 1926. so bila v preteklem poslov» nem letu likvidirana.
-H—SBSBBiB
deklicama, sirotama, ki pa ste v zelo' dobri vzgojni oskrbi, ter nekemu dečku, katerega starši so si ravno tako privzgojili z mnogim čitanjem kritičnost. Njihovo mnenje je tudi vplivalo na otroke, dobro pa tudi v negativ» nem ismislu.	,
Jaz sam nisem vplival z (nobeno razlago na ;minenje otrok, ker «em hotel presoditi resnično mišljenje in nazore dece same. Kljub temu ipa sem začutil', ko sem koncem šolskega leta izpiraševal mlade čitatelje o njihovi sodbi o spisih leposlovne in realne vsebine, mnogo vpliva od strani staršev, na drugi strani ipa marsikakega spisa, ki se je deci zdel na prvi pogled težak, ista sploh prebrala ni, ali samo na pol. To me je ravno napotilo ido ipisanja gornjih misli v mnenju, da Jist sam ostane, četudi še tako lep, brez vrednote, ako ne privzgojimo emisla za pra» vilno čitanje v deci, in je ,všled tega brez prave vrednote tudi anketa, ki naj ,bi podala verno sjiko o otrokovem mnenju. Za tako precizno izražanje pa >še ni ,Časa, ampak bi bilo, kakbr že začetkoma rečeno, primernejše zbiranje splošnih podatkov o stanju lista. Vsaka umetnina vpliva na "človeka, torej vzgaja, toda ne vedno neposredno. Mladinski list pa bi naj imel take literarne odstavke, ki vzgajajo posredno, ki vplivajo takoj kakor n. pr. Cankarjeva »Skodelica kave« ali »Ma» ter je zatajil«, manj onih, kjer mora posredo» vati učitelj. Vselej pa to ni mogoče, ne glede na to, da »Naš rod« ne sme služiti le kot mladinska leposlovna revija, prav za prav le»
Za posamezne stroke je vlada izdala v pretečenem letu posebne specialne zakone, ki so naklonili uradnikom I. in II. kategorije službene doklade.
Zveza je od vsega početka zastopala na» čelno stališče, da je treba izboljšati gmotni položaj vsem državnim nameščencem brez izjeme ter ni nikdar favorizirala kake poseb» ne kategorije ali kake posebne stroke. Če so posamezne stroke dosegle s specialnimi do» kladami poboljšanje osebnih prejemkov, se bo Zveza borila za to, da se v isti izmeri iz» boljša položaj tudi vsem ostalim strokam.
Po osnutku novega uradniškega zakona vlada popolna neizvestnost. Zveza se je gle» de tega vprašanja opetovano obračala na Glavni Savez, ki pa na vsa ta samo po sebi ze» lo delikatna vprašanja ni odgovarjal, brzcas Zaradi tega, ker je njegov predsednik član komisije za izpremembo uradniškega zakona ter kot tak vezan na uradno tajnost. Do» mneva se le toliko, da bo dosedanji ustroj kategorij izpremenjen in da dobimo činovne razrede, po katerih se bodo razvrstile sedanje tri kategorije državnih uslužbencev v soraz» merju zahtevane šolske izobrazbe. Naša or» ganizacija je tudi Zvezi poslala izpreminje» valne predloge k uradniškemu zakonu. Zve» za jih je brez izpremembe s priporočilom predložila komisiji in Glavnemu Savezu.
Po zadnjih vesteh je komisija za izpre» membo uradniškega zakona zaključila svoje delo in upati je, da stojimo neposredno pred uzakonjenjem načrta.
Kot razmeroma velik Zvezm uspeh mo» remo beležiti uvrstitev Ljubljane v I draginj» ski razred, ki se je izvršila z odločbo mini» strskega sveta z dne 22. januarja 1930. b to uvrstitvijo je likvidirana naša dolgoletna za» hteva, ki je tvorila posebno točko v vsaki spomenici, kar jih je Zveza tekom zadnjih štirih let predlagala vladi. V najnovejšem ca» su \pa se je Zveza pri tukajšnji banski upra» vi in ljubljanskem občinskem svetu toplo za» vzela tudi za priključitev okoliških obcm Zgornje Šiške, Viča, Rudnika, Most m Je» žice. Ako se bo njena akcija posrečila, bo po» merij ljubljanskega mesta razširjen na ob» močje vseh navedenih občin, vsled česar bo mnogo naših tovarišev deležnih draginj skih doklad I. razreda. Stojimo pa na stališču, da je treba doklade izenačiti.
Tudi stanovanjski zaščiti, odnosno po» daljšanju stanovanjskega zakona je Zveza v preteklem poslovnem letu posvečala svojo trajno pozornost. Žal, da njeno prizadevanje ni bilo uspešno, čemur je pripisovati'pred» vsem dejstvo, da se naša prestolica Beograd, ki razpolaga približno s 5000 praznimi stano» vanji, iz posebnih razlogov ni mogla ogrevati za podaljšanje tega zakona.
Kot veliko nesrečo so državni nameščen» ci občutili dejstvo, da se jih je moglo odstav» ljati od službe brez kake pokojnine ali od» pravnine, čim je to zahteval višji interes. Bili so namreč to vsi tisti državni uslužbenci, ki niso imeli 10 let službe. Na ta veliki nedosta» tek je Zveza ponovno opozarjala Glavni Sa» vez. Končno je izšel meseca marca zakon, ki ureja razen pridobitvene pravice do osebne pokojnine tudi pravico do odpravnine odpu» ščenih državnih uslužbencev, kar pomehja v gotovem oziru velik korak naprej.
Zveza je skušala doseči oprostitev od» kupnine za osebnb delo po zakonu o držav» nih in samoupravnih cestah. Takozvani ku» luk, ki so ga državni nameščenci plačali leta 1929. še je tem v resnici povrnil, na žalost pa je ta zakonska določba stopila s 1. avgustom t. 1. zopet v veljavo in se hi nadejati, da bi katerakoli organizacija imela glede tega vpra» šanja pozitivne uspehe vse dotlej, dokler se zakon o državnih in samoupravnih cestah v dobro državnim nameščencem ,ne bo izpre» menil.
Prejšnja uredba o povračilu potnih stroš» kov ob selitvi ali službenem potovanju je bila z novo uredbb z dne 29. novembra 1928. zamenjana. S to novo uredbo So bile sicer dnevnice navidezno zvišane, Vendar pa de» janski reducirane, ker so se nanašale na efek» tivni čas službenega potovanja. Vprašanje povračila potnih in selitvenih stroškov je to» rej še vedno odprto, ker dnevnice še vedno niso dosegle tiste izmere, ki je za dejansko Dovračilo vseh izdatkov potrebna.
poslovna revija za mladino, ampak tudi ta» krat, če bi bila samo leposlovni list. Posebno danes, ko prav za prav služi »Naš rod« kot bistveno čtivo pri pouku v čitanju in so naše čitanke le — dasi največ slab — pripomoček za pouk v realijah in še dolgo nimamo pri» čakovati, da dobe osnovne šole res leposlov» no, umetniško čtivo, prilagodeno duševnemu obzorju dece, čtivo, ki že samo posebi kon» centrira vso strokovno pozornost njegovi vsebini, ker le tako, leposlovno čtivo vzgaja v deci čut za pristnost, melodijo in krasoto svojega materinega jezika 'in ga uči istega praktično uporabljati, je nadvse potrebno, da je vendarle mladinski list v prvi vrsti lepo» sloven. Ker pa »variatio delectat«, posebno pa še po naravi temperamentnega otroka, je treba opestriti mladinski list nele z raznolič» nostjo v literarnih spisih, v povestih, basnih, pravljicah, bajkah, pesmih, dramatičnih pri» zorih v prozi ali verzih, ampak tudi v onih realne vsebine, ki pa naj bodo izbrani tako, da bodo zadostili v prvi vrsti vedoželjnosti kmetske mladine. Zato se popolnoma stri» njam z izvajanji tov. A. Žerjava v 44. številki »Učiteljskega Tovariša« 1. 1., da je čisto ne» potrebno posvečati tretjino lista stvari, ki nima tesnejše zveze s kmetsko mladino. Ves list pa bi naj bil v vsem glasilo zdravega, vztrajnega in borbenega življenjskega optis mizma, ki bi prešel v duha in telo našega roda.
Končno še misel o izhajanju in naroč» nini lista! Tudi v tem se mi je zdela odveč
Zveza je tirala vprašanje oprostitve pla» čevanja samoupravnih doklad v smislu člena 127. do zadnje instance, t. j. do državnega sveta, ki pa je izdal nepovoljno razsodbo.
Odprto je še vedno vprašanje prispevkov za Zvezo nabavljalnih zadrug, čeprav sta Zve» za in Glavni Savez kompetentnim mestom ponovno predlagala to oprostitev, ki v zako« nu prav za prav ni utemeljena.
To bi bil nekak kratek obris Zvezinega delovanja v preteklem poslovnem letu. To leto je bilo za Zvezo zelo burno. Nižji usluž» benci so s svojo nedostopnostjo pokazali Zvezi nerazumevanje do skupnih interesov tako, da je postala Zveza več ali manj homo» gena predstavnica uradniških organizacij. V tem smislu je v zadnjem času tudi usmerila svoje delovanje, kar ji, četudi v finančnem oziru oslabljeni, ne more škodovati.
Reči moramo, da je Zveza v polni meri izpolnila svojo dolžnost in je podpirala ter se zavzemala za stremljenje in zahteve učitelj» učiteljstva vedno in povsod.
V	Zvezi zastopajo UJU tov. poverjenik Andrej Skulj, Josip Ribičič, Vinko Gregorie in urednik »Učit. Tovariša«, kot virilist, v nadzornem odboru pa Rado Grum.
III. samoizobraževalni tečaj.
Po sklepu lanske pokrajinske skupščine se je vršil v Ljubljani od 22. do 27. avgusta 1929. III. samoizobraževalni tečaj. Na tečaju je predaval tov. Gustav Šilih: o »Modemi psihologiji in vzgoji, tov. Vrane: o »Strjenem pouku v teoriji in praksi«, dr. Zgeč: »Ali naj študira učitelj psihologijo ali sociologijo in kako«, tov. Janko Furlan: »Kmetijstvo in uči» telj«, tov. Rado Grum: »Učitelj kot prosvetni delavec in zadružništvo«.
S tečajem je bil združen praktično»za» družni knjigovodski tečaj, ki ga je vodil tov. Grum, ki je predaval o gospodarskih zadru» gah in o dvostavnem knjigovodstvu. Preda» vala sta na njem tudi Fr. Terček, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug o historijatu in ideo» logiji zadružništva ter o zadružnem pravu in Vilibald Schifrer o zadružnem knjigovodstvu kreditnih zadrug in o ustanavljanju zadrug.
Splošnega tečaja se je udeleževalo po» vprečno na dan po 106 tovarišev in tovarišic, knjigovodskega pa 26 udeležencev.
Glavni sklep tečaja je bil: Izobraževalni tečaj uvidi potrebo, da se poleg teoretičnih prirede v prihodnjih letih predvsem praktični izobraževalni tečaji za učiteljstvo, to je: za» družniški, knjigovodski, kmetijsko»nadalje» valni, gospodinjsko»nadaljevalni, praktični tečaj za uvajanje v narodno prosvetno delo in za reformo šole, to je v delovno šolo.
Za izboljšanje materialnega in pravnega položaja učiteljstva.
V	pretečenem poslovnem letu je pover» jeništvo najintenzivneje delovalo in se borilo za izboljšanje materialnega in pravnega polo» žaja učiteljstva.
Tozadevna borba se je raztezala na eni Strani pri delu za šolski zakon, nadalje pri sodelovanju in delu za pravilnik k zakonu o narodnih šolah in pri delu za revizijo uradni» škega zakona.
V	vseh poglavjih se je nanašalo delo na izdelavo predlogov potom šoIsko»upravnega odseka; na predloge, ki jih je poverjeništvo dostavljalo izvršnemu odboru in raznim kor» poracijam in merodajnim osebam; na okrož» niče, s katerimi je poverjeništvo članstvo ob» veščalo o položaju in delu ter zbiranju ma» teriala; na intervencije pti raznih ministrih, merodajnih osebah in korporacijah ter izro» čanje tozadevnih spomenic, in na borbo po» tom našega glasila »Učiteljskega Tovariša«.
Brez samohvale lahko rečemo, da je or» ganizacija izrabila vsa sredstva in storila vse, da uveljavi zahteve in želje učiteljstva ter koristi učiteljstvu.
Informacije članstvu glede gmotnega položaja.
Da točno informira članstvo in zbere materijal v tem oziru, je razposlalo poverje» ništvo na društva sledeče okrožnice:
1. Št. 462 s pozivom, da stavijo vsa dru» štva primerne predloge glede stanovanja, kuriva, doklad šolskim upraviteljem, dodat» kov učiteljstvu, izenačenja prejemkov poro»
vsaka anketa v smislu, kakršnem je bila raz» pisana. Jaz sam sem v razredu vplival s pred» logom, ki ga je izrazil V. Mazi v 36. številki letošnjega »Učit. Tovariša« v 4. odstavku, kateri se mi je zdel najboljši. Nič si tega ne očitam, ker nisem delal sile otrokovi indivi» dualnosti, ampak sem jim v računu pokazal razliko med tem in obema ostalima predlo» goma, katera sta bila razpisana v anketi in jih v tem prepričal. Le par premožnejših je bilo za tretjo možnost, nekaj zelo revnih pa za prvo. Za poslednje bomo skusili bolj »so» cialno« urediti. Je pa Mazijev predlog za en» krat najcenejša in najbolj praktična rešitev tega vprašanja, pri katerem ne bi bila ogro» žena ali omejena niti kvantiteta, niti kvali» teta publikacij. Forsirati štirinajstdnevnik že iz gmotnih ozirov dece ne bi bilo primerno, ker brezdvomno zahteva tak list, tudi če bi bilo zrealizirano združenje z »Zvončkom«, kar smatra kot upravičeno potrebno tovariš Žerjav v svojem že omenjenem članku, več stroškov, posebno ako bi se moral tudi vse» binsko izboljšati. Ali bi ne bilo morda zato bolje, da bi ostali pri predlogu tov. Mazija, pač pa skrbeli za to, da se list, četudi le v sedanjem obsegu, po svoji kakovosti, t. i. po svoji vsebinski vrednosti dvigne na niveau dobrega mladinskega lista, ki ne bo le naj» boljše nadomestilo 'n pomoč v naši revščini pri šolskih knjigah, ampak v prvi vrsti emi» nenten vzgojni list našega slovenskega, jugo» slovenskega roda.
čenih učiteljic, krajevnih šolskih odborov, šolskih vrtov itd.
2.	Št. 645, ki je poverjeništvo z njo ob» vestilo članstvo o delu šolsko»upravnega od» seka glede predlogov za pravilnik.
3.	S št. 710 smo seznanili članstvo o vseh korakih, ki sta jih napravila osebno poverje» nik Skulj in urednik Dimnik na merodajnih mestih v Beogradu glede gmotnega stanja, pravilnikov itd.
4.	Št. 897, ki smo z njo obvestili društva, da smo pozvali izvršni odbor, naj nemudoma ukrene vse potrebne korake za izboljšanje našega materialnega položaja.
S št. 998 smo prosili društva in šolske nadzornike, naj za sejo širjega sosveta sta» vijo v zadevi pravilnika k šolskemu zakonu kratke predloge.
6. S št. 1155 smo poslali vsem društvom informativno poročilo v zadevi pravilnika k zakonu o narodnih šolah. Poročilo je obse» galo nad 5 drobno pisanih strani.
Kaj vse je izdelal šolsko»upravni odsek in koliko je v tem pogledu pomagal, je raz» vidno iz poročila tega odseka na drugem me» stu. Storil je jako mnogo, zato vsa čast čla» nom tega odseka, zlasti še njega načelniku tov. Fortunatu Lampretu, ki je požrtvovalno in vzorno vodil odsek.
Vloge poverjeništva za izboljšanje gmotnega stanja.
Poverjeništvo je poslalo na pristojna me» sta sledeče vloge in predloge, ki zadevajo iz» boljšanje našega materialnega in pravnega položaja, šolski zakon, pravilnik k temu za» konu in uradniški zakon.	*
1.	Predvsem omenjamo, da smo poslali Izvršnemu odboru v Beograd vse predloge z naše pokrajinske skupščine. Na glavni skup* Ičini v Zagrebu sta jih v odseku za "predloge utemeljevala tovariša Kobal in Mlekuž.
2.	Odposlali smo vlogo Zvezi državnih nameščencev v zadevi odtegljajev za Nabav» ljalne zadruge in poplavljence.
3.	Na seji poverjenikov 19. in 20. janu» arja t. 1. sta poverjenik Skulj in urednik Dimnik iznesla ponovno vse zahteve za iz» boljšanje našega materialnega in pravnega položaja, glede pravilnika in uradniškega za» kon.
4.	Isto se je izvršilo na seji glavnega od» bora.
5.	Ministrstvu prosvete in izvršnemu od» boru smo poslali predlog za pravilnik k za» konu o narodnih šolah, kakor ga je sestavil šolsko»upravni odsek. Isto smo storili za na» čelnika Dordeviča in vsa poverjeništva.
6.	Pod štev. 665 smo poslali izvršnemu odboru spomenico glede materialnega polo» žaja učiteljstva.
7.	Glede učiteljic ženskih ročnih del smo odposlali banski upravi utemeljen dopis pod štev. 794.
8.	Na isti naslov smo poslali dne 28. fe> bruarja spomenico glede izplačevanja stana» rine učiteljstvu.
9., Več vlog in dopisov v gornjih zadevah smo poslali Zvezi državnih nameščencev s prošnjo za podporo.
Poleg tega so se vršile bolj pogosto ka» kor drugače seje širjega sosveta, ker je bil čas resen ter so na teh sejah funkcionarji podrobno informirali predsednike o vseh vlo» gah, na zahtevo društev so pa šli poročevalci poverjeništva tudi na zborovanja sreskih dru» štev ter so podrobno poročali o vsem.
Intervencije pri ministrstvih in spomenice za izboljšanje gmotnega stanja.
Tudi prilike intervencij pri ministrstvih in drugje ter osebno predlaganje spomenic ni zamudilo poverjeništvo ob nobeni priliki. Koraki, ki so bili storjeni pred uzakonitvijo šolskega zakona in razvoj vseh dogodkov je bil sledeč:
Komisija, v kateri so sodelovali zastop» niki UJU, od Ipoverjeništva UJU Ljubljana tov. poverjenik Skulj in 'urednik Dimnik je sprejela po .prizadevanju in pre'dlo(giih učitelj» skih zastopnikov predlog zakona, v katerega so bile Vnešene domala vse zahteve učitelj» stva in organizacije.	1
Pov. UJU je* po komisiji 'poslal še en» krat one točke, ki v komisiji niso bile po» vsem povoljno rešene, izvršnemu odboru UJU in g. načelniku ministrstva prosvete, ki je1 imel zakon v rokah, dobro 'podprte, da bi še te točike ulpoišteval pri končni redakciji.
Ko je začel Vrhovna zakonodajni svet obravnavati zakon o osnovnih šolah, s'o za» štopniki ljubljanskega ipoverjeništva zalite» vali, da centrala UJU izdela spomenico naših zahtev in jih predloži vsem članom VZS. To je centrala UJU tudi storila.
Dne 31. avgusta 1929. je pozvala centrala UJU zastopnike (poverjeništva v Beograd, da še osebno store vsi vkup korake 'v iprilog uči» teljstva in šo'le. To zastopstvo je 'odšlo k vsem članom VZS in jim je predložilo in 't o L mačilo upravičene zahteve učiteljstva. Kam vse so šii, je razvidno iz »Učit. Tovariša« štev. 5., "str. 3.
Boriti se je bilo treba zno'va za stanova» nja, za kurivo, za ¡stalnost, za razpis služb, za namestilne komisije, za disciplinarne predpise po uradniškem zakonu, proti težjkim določbam o oceni, za upraviteljske doklade, za nadzornike, za 'poročene učiteljice, za po» višanje plač. 'proti premeščanju učiteljev .itd. Končni uspeh vseh avdijenc 'je biil, da je sklenil VZS znova razpravljati o Vseh zade» vah, ki so jih zastopniki učiteljstva osporili in je marsikaj .izboljšal.
Po obravnavi zakona v VZS je izgledal zakon tako, kaikor je to navede'no v uvod» niku 5 številke »Učit. Tovariša*« z dne 12. sieptembra 1929.
Zastopniki učiteljstva so šli nato še k g. ministru prosvete, ministru financ in mi» nistrskemu .predsedniku, kateremu šo Ipred»
ložili posebno spomenico (poddbrio kakor članom VZS, v kateri so bile najnujnejše za» hteve glede zakona. Ta spomerMea je bila natisnjena v 11. številki »Učit. Tovariša« z dne 24. oktobra 1929.
Ker je bila najtežja 'točka gmotno vpra» šanje, je pričel učiteljski tisk »Učit. Tovariš« v Ljubljani lin ""»Narodna Prosveta« v Beo» gradu borbo za izboljšanje gmotnega stanja osnovnošolskemu učiteljstvu tudi potom ca» sopisja, kolikor je to pač mogoče zaradi tis» kovnih in drugih predpisov.
»Učiteljskii Tovariš« je priobčil primer» jalho 'tabelo med profesorskimi in učiteljski» mi plačami. To tabelo je takoj ponatisnila »Narodna Prosveta«. Centrala UJU pa je to tabelo predložila ministrom ter opozorila na veliko razlika. (Glej tabelo v Učiteljskem To» varišu« št. 7 od 26. septembra 1929.).
Istočasno sta »Učiit. Tovariš« in »Narod» na Prosveta« pričela 'pfrsati o potrebi izbolj» šanja gmotnega položaja osnovnošolskemu učiteljstvu, kolikor je pač pisanje v 'tem ozi» ru dopustno.
Centralna uprava UJU se je 'prijavila tudi za avdijenco na najvišjem mestu, da opozori 'na šolski zakon in 'položaj u3i'telj» stva. Avdijence ni bilo.
Centralna uprava UJU je izročila g. mi» nistru prosvete in na druga merodajna me» sta ponovno spomenico, ki je natisnjena v 79. številki »Narodne Prosvete«, katero je prinesel tudi »Učit. Tovariš« 'v 13. številki, s katero se je ponovno poudarilo zahtevo po izboljšanju materialnega položaja s poseb» nimi dopladami na vseh merodajnih mestih.
Dne 13. septembra 1929. so se zastopniki UJU zglasili ipri finančnem ministru g. dn Švrlju^i, ki so ga (podrobno informirali z za» htevamlf učiteljstva ter mu izročili ipismeno spomenico1.
Dne 23. oktobra 1929. sta enako interve» nirala pri ministru prosvete predsednik UJU Vlada Petrovlič in pov. beograjskega poverje» ništva Milan Popovič pri g. nii nistru pros ve» te B. Maksimoviču ter sta mu izročila spo» menico glede razvrstitve učiteljstva \in ure» ditve uflrte'ljskih plač.
Dne 19. in 20. januarja 1930. se je vršila seja poverjenikov v Beograciu, na kateri se je 'ponovno razpravljalo o položaju ter so se napravili sklepi za nadaljnje korake v svrho izboljšanja gmotnega stanja učitelj» stva.
Dne 6. februarja 1930. se je vršila seja Izvršnega odbora UJU, ter sta sla zopet v to svrho zastopnika ljubljanskega poverje» ništva v Beograd. Na tej seji se je sestavila spomenica z ozirom na revizijo uradniškega zakona. V spomenici se je poudaril predlog glede uvrstitve učiteljstva, glede napredova» nja, S'pcdialnih doklad tudi za učiteljstvo, glede 'poročenih učiteljic, upraviteljskih do» klad, vadnišklih učiteljev, učiteljev special» nih šol in glede stanarine po zakonu o narod» nih šolah. Poudarilo se je. da se je učitelj» stvu poslabšal položaj z novim zakonom o narodnih šolah. Ta spomenica je bila posla» na. članom komisije za revizijo uradniškega zakona in ministrom.
Delo za izboljšanje stanja potom pravilnika.
Glavno delo je bilo treba sedaj zastaviti na revizijo uradniškega zakona in na pravil» riik k zakonu o narodnih šolah.
Šolsko»upravni odsek je stopil v perma» nentno delo, cla'ne 'je poverjeništvo pomno» žilo še z nekaterimii delavnimi zastopniki. Izdelal je ipredloge za pravilnik k za"konu o narodnih šolah, kii je obsegal sledeče: spo» menico za izboljšanje gmotnega ^položaja in nujnih potreb učiteljstva, predlog glede pro» stega Stanovanja in kuriva učiteljstVu ter načina izplačevanja stanarin učiteljstvu, predlog za izplačevanje potom 'bahovine, skup'no iz redno plačo, predlog za ureditev šolskih vrtov in vse druge 'predloge glede iz» vajanja šolskega zakona. S tem sta se 5. mar» ca zglasila zastoprtfka ipoverjeništva pri g. načelniku v ministrstvu (prosvete ter uteme» ljevala pqtrebo poedinih zahtev. Ob tej pri» iliki sta prejela prvotni osnutek pravilnika.
Delo za izboljšanje potom čin. zakona.
Ko se je zaznalo za imenovanje ikorrti'sije za revizijo uradniškega zakona, je »Učitelj» ski Tovariš« takoj priobčil člane te komisije, poverjeništvo je pa šlo na delo, da zaintere» sfra vse z zahtevami učiteljstva.
»Učiteljski Tovariš« je priobčil v 25. Šte» vilki od 6. februarja 1930. vse zahteve uči» teljstva 'pri reviziji v uvodnem članku.
Zastopnika ipoverjeništva sta 6. febru» arja skupno s člani Izvršnega odbora in beograjskim poverjenikom t O v. M. Popovi» čem intervenirala najprej pri finančnem mi» nistru g. dr. Švrljugi, nato so Wili vsi še pri ministru prosvete g. B. Maksimoviču in pri predsedniku komisije za revizijo čtin. zakona g. dr. Nin. Periču. Vsem so še osebno tol» mačili gori omenjeno spomenico. »Zastopnika ljubljanskega poverjeništva sta se pa še po» sebe zglasila pri članu komisije za revizijo čin. zakona drž. svet. dr. Sagadmu. Poverjeništvo je dalo svoje zahteve glede učiteljstva tudi Zvezi državnih nameščen» cev, ki je poslala dne 22. februarja 1930. dva zastopnika v Beograd, da intervenirata glede izboljšanja gmotnega stanja.
Med tem so se zastopniki UJU zglasili tudi pri g. ministru 'prosvete ter ga zapro» sili, naj bi tudi en zastopnik II. kat. prišel v komisijo za revizijo čin. zakona.
6. marca 1930. sta se zopet zglasila za» stopnika poverjeništva UJU Ljubljana V Beogradu, kjer je zopet z njima skupno in» terveniral izvršni odbor pri ministru prosvete g. B. Ma!ksimo\*icu ter mu predložil ponovno spomenico glede nujnosti izboljšanja gmot» nega stanja učiteljstvu. Iste zahteve sta pod»
prla pri ministru tudi predsednik UJU tov. Petrovič in poverjenik beograjskega pover» jeništva tov. Milan Popovič dne 18. marca 1930.	1
Dne 16. in 17. aprila se je vršila seja glavnega odbora UJU. Ob tej priliki je glav» ni odbor ponovno bil Sprejet v avdijenco ter mu je izročil spomenico glede izboljšanja položaja učiiteljstvu, ki je bila objavljena v »Učiteljskem Tovarišu«.
Med tem je poverjeništvo interveniralo tudi ponovno v zadevi stanarin pri banski upravi.
Od 1. maja do 15. maja 1930. je delovala v Beogradu komisija za deflinitivno redakci» jo pravilnika k zakonu o narodnih šolah, v kateri je sodeloval 'tudi tov. Dimnik1. Tudi ta 'komisija je sprejela mnogo predlogov, ki so izšli iz organizacije in ki bodo v korist učiteljstvu in šoli.
»Učiteljski Tovariš« za izboljšanje položaja.
Borbo.glede izboljšanja našega gmotne» ga in pravnega položaja je pa zelo močno podpiral tudi »Učiteljski Tovariš«, naše sta» novsko glasilo, ki je priobčil v .pretečenem ietfu sledeče članke in Objave v tem oziru:
Objave »Učiteljskega Tovariša« za izboljša» šanje gmotnega položaja.
Nove 'plače polit. ur. št. 2. — Ured. min. pok. št. 2. — Ukin. avt. nap. sod. št. 2. — Ukin. določb o urad. stalnosti št. 4. — Pri g. fin. miriistru, št. 6. — Težak 'polož učit. na enorazredn. in v hribih, št. 7. — Let. prej. učit. srednjih in osn. šol. (Tabela), št. 7. — Povodom zak, o samoupr. cestah. (Kuluk), št. 7. — Za izboljšanje gmot. stanja vsem drž. urad., št. 8. — Zast. UJU pri min. pro» svete, š't. 8. — Skup. seja Izv. odb. in pov. Beqgr., št. 8. — Srbski tov. dvfi/gajo svoj glas za izb. gmot. pol. učit., št. 10. — Voz. olaj. za druž. člane, št. 10. — Poviš. učit. plač na Francoskem, št. 11. — Povrač. ipot. in selit, stroškov, št. 10—11. — Kako ceniti plače z ozirom na 'učit. delo, št. 12. — Naturalna stanovanja in kurivo za učtft., Št. 12. — Od» teg. za nab. zadr., št. 12. v— Za zviš. plač. in pos. doklade učit. osn. šol — spomenica št. 13. — Priloga spomenici Udr. jug. učit., št. 13. — Šol.»upr, odsek pov. UJU, št. 13. — Izenač. plač. prof. na sred. tehn. šoli, št. 13.
—	Doklade za želez, in fin. osobje, št. 13. — Zast. pov. ptf banu g. Sernecu, št. 16. — Šol.» upr. odsek, št. 16. — Urad. gib., v Let. drž., št. 17. — Nova pota — po zak. o nar. šol., št. 19. — Nat. stanov, in učit., št. 20. — Učit. plača v Ameriki, št. 20. — Pravilnik o natu» ralnih stanov., št. 20. — Seja pov. UJU v Beogradu 19. jan. 1930., št. 21. — Kaj je z razlikami od 1. okt. do 1. maja 1924., št. 21.
—	Širji sosvet, 5. jan. 1930. v Celju, št. 22.
—	Stanov, 'in !k*urivo za učit., št. 23. — Po» višanje stanarine — najnujnejša potreba, Št. 24. — Izboljšanje 'gmot. polož. učit. — spomenica, št. 26. — Statistika izvenšol. dela učiteljstva, št. 26. — Stanovanjsko vpraš. franc. 'učit., št. 26. — Mat. stanje litvanskega učit., št. 26. — Gmotno stanje učit., št. 27.
—	Nalog za izplaSilo učit. stanarin, št. 27. — .Uvrstitev Lj. v I. drag. razr., št. 29. — Vpra» šanje stanarin, št. 33. — Stanarina in nat. stanov., št. 34. — Stanov, bodo izpl. občine, št. 34. — Odtegljaji za nab. zadr., št. S"5. — Stanarina, št. 39. — Odtegljaji za Zvezo nab. zadrug, št. 39. — Odtegljaji za Zvezo nab. zadr., št. 40. — Iz pov. glede stanarin, št. 41.
—	Prevedba učit. žen. roč. del, št. 41. — Na» raščanje postlov upravitelje"v nar. šol. št. 42.
—	.Stanar. učit., Št. 43.
Objave »Učiteljskega Tovariša« glede šol» skega zakona.	,
VZS o zak. o sred. šol., št. 4. — VZS o zak. o učiteljiščih, št. 4. — Po obravnavi zak. o nar. šol. v VZS, št. 5. — Delo UJU v pogl. šol. zak., št. 5. — Zak. o sred. šolah, .Št. 6. — Zak. o učiteljiščih in 'učit. izobrazbi, Št. 8. — Monopol učit. knijH'g, št. 8. — Kaj je z ljud» skošol. zak., št. 9. — Zak. o nar. šol. — spo» menica, št. 11. — Ureditev ban. .prosv. upra» ve, št. 14. — Prosv. zalkonodaja zad. časa, Št. 18. — Zak. o nar. šol., št. 18. — Zak. o premešč., upok. in od/p. drž. usl., št. 19. — Celoten zak. o nar. šol., št. 19. — Pravilnik za venski pouk k zak. o sred. in nar. šol., št. 22. — Ureditev kraj. šol. odb. po zak. o nar. šol., št. 23. — Pravilnik za zid. šol., št. 23.
—	Pravila o gradjenju škola ii' nameštaju školskom, št. 23. — Misija osnove šole in učit. na polju nar. izobr. — po zak. o nar. šol., št. 24. — Šol.»upr. odsek pov. UJU Lj., št. 24. — Kako naj se tolmačijo razna dolo» čila k zak. o nar. šol., št. 24. — Novi Šol. zak. in Prekmurje, št. 25. — Obči ipravilnik k zak. o nar. šol., št. 26. — Imenovanje banov, šol. odbora, št. 27. — Učni' načrt za učitelji» šča, št. 28. — Razd. uč. ur na učiteljišču, št. 29. — Reforma 'učiteljišč, št. 30. — Prekm. konf. šole, št. 30. — Prva seja ban. Šol. odb., št. 32. — Komisija za def. red. prav. k zak.
onar. šol., št. 36. — Delo UJU in »Učit. To» variš« za čimboljši šol. zak., št. 37, 38, 39, 40, 41, 42. — O učnem načrtu za nar. šole, št. 38. — 'Novi učni načrt za nar. šole, št. 39.
—	Izdelava novega uč. načrta, št. 39. — Sol» ske zgradbe v P.rekmurju, št. 43.
Objave »Učiteljskega Tovariša« glede uradni» škega zakona.
Revizija urad. zak., št. 19. — Imenovanje komisije za reviz. 'urad. zak., št. 24. — Revi» izija uradniškega zakona, št. 25. — Iz pov. — intervencije v Beogradu februarja 1930., št. 25. — Prosvetne zbornice, št. 25. — Učit. za» štopniki pri fin. ministru, št. 26. — Izv. odb. pri min. 'prosvete, št. 26. — Prestav. UJU pri preds. kom. za reviz. čin. zak., št. 26. — Gmotno Stanje 'bolg. učit., št. 28. — Rodbin» ske doki. belg. drž. uradn., št. 28. — RazmiS»
ljanje ob novem uradniškem zak., št. 29. — Zast. Zveze drž. nam. v Beogradu, št. 29. — Reviz. urad. zak., št. 30. — Plače franco» skega učit.,, št. 31. — Gmotni položaj podež. učit., št. 32. — Načela službene pragmatike, št. 32. — Pri g. ministi4u prosvete, št. 32. — Uradniški zakon, št. 32. — Za 'izboljšanje mat. polož. učit., št. 32. — Seja Čin. Sav. in občni' zbor Zveze drž. nam., št. 33. — Dragi» nja v mestih Jug., št. 33. — Plače dunajskega učit., št. 33. — Izboljšanje gmotnega polož. učit., št. 34. — Seja Glav. odb. v Beogradu, 12., 13. aprila 1930., št. 34. — Občni zbor Zve» ze drž. nam., št. 35. — Plače učit. na Špan» skem, št. 35. — Občni ¿bor. Zveze drž. nam., št. 36. — Prosveta in naš materialni položaj, št. 37. — Za izboljšanje položaja Šol. upravi» teljem, št. 39. — Za izboljšanje gmotnega položaja, št. 39. — Drag. doki. čast. in voj. uradnikov, št. 40. — Zveza drž. nam. za izb. gmot. položaja, št. 43. — Revizija čin. zak., št. 44.
•
Kdor presoja delo poverjeništva mora priznati, da je storilo vse in se poslužilo vseh sredstev, da dvigne organizacijo in pri» bori z nj'o članstvu materialne in pravne, do» brine v tisti izmeri, ki jih učiteljski stan za» služi.
Vkljut zaprekam, ki so se mu stavile iz vrst lastnega članstva, s čemer so se .slabile sile organizacije, je poverjeništvo nadalje» valo svoje delo za dobrobit učiteljstva z ne» zmanjšano silo ter je odgovarjalo na vse očitke z ene in druge strani vedno še z pozi» tivnim dolom.
Ako še danes nff pozitivnih rezultatov, ni to krivda poverjeništva, temveč mora vsak razsoden član uvideti, da so višje sile, ki ;e» šujejo naše zadeve.
Od kritikov poverjeniškega dela priča» kujemo le eno — da namreč navajajo za svo» je trditve vedno konkretne dokaze in z njimi dokažejo, kaj je organizacija opustila v do» brobit učiteljstva, kaj je storila napačnega, povedo naj pa tudi, kaj so oni storili pozitiv» nega v prilog učiteljskega stanu in koliko so se uveljavili tudi s pozitivnim «— delom.
Doba, v kateri živimo, je preresna, da bi pustili eksperimentirati z organizacijo in da bi prepuščali njeno usodo osebam, ki nam ne dajejo garancije za pozitivno delo, kakor jo zahteva resnost časa, v katerem živimo.
Kongres in razstava UJU v Beogradu.
—	Odobrenje četrtinske vožnje za uči» teljski kongres.
Ministrstvo saobračaja
Kraljevine Jugoslavije Br. 12.495/30 1. julija 1930. v Beogradu.
Udruženje jugoslov. učiteljstva
Beograd.
Na prošnjo Udruženja jugoslovenskega učiteljstva v Beogradu št. 869 z dne 14. ju» nija 1930. 1. je g. minister prometa z odlokom M. S. Br. 12.495 z dne 27. junija 1930. 1. odobril četrtinsko vožnjo na državnih železnicah in ladjah vsem učiteljem(icam) iz vse Jugo» slavije, ki 6e udeleže desete letne skupščine in šolske razstave Udruženja jugoslovenske» ga učiteljstva, ki bo v Beogradu od 20. do 23. avgusta 1930.
Udeleženci — učitelji(ice) — te skupščine (razstave) kupijo na odhodni postaji polo» vični vozni listek in pokažejo uverenje iz» dano po Udruženju jugoslovenskega učitelj» stva v Beogradu, da so dotični njega člani in da potujejo na skupščino — razstavo; ta vozni listek bo veljaven tudi za povratek, le na uverenju potrdi predsedništvo skupščine, da se je dotičnik skupščine res udeležil. Če» trtinska vožnja velja od 15. do 25. avgusta t. 1. v vseh razredih in vseh vlakih razen eks» presnih.
Ministrstvu prometa je čast dostaviti gornje z dostavkom, da so oblastne direkcije in direkcije rečne plovbe že obveščene.
Po odredbi ministrstva prometa Načelnik splošnega oddelka, Sv. D. Gajič.
—	Prijave. Vse člane UJU, ki se name» ravajo udeležiti letošnjega kongresa UJU v Beogradu, se naproša, da se javijo pripada» jočemu poverjeništvu zaradi stanovanja. Poverjeništva bodo poslala spiske prijav» ljencev Izvršnemu odboru UJU. Del udele» žencev bo nastanjen v učiteljskih domovih, drugi pa v hotelih. — Vsak udeleženec naj naznači ali pride sam, ali ,z družino in kje hoče prenočevati. Za one, ki .se ne javijo, ne bo mogoče rezervirati prostore.
—	Prost prevoz predmetov za razstavo. Gospod prometni minister je odobril prost prevoz v Beograd in nazaj |za vse predmete, ki so namenjeni za državno šolsko razstavo v Beogradu. To odobrenje velja za vsa dr» žavna prometna sredstva .(železnice in ladje) v skupni teži do 30.000 g. — Za Dravsko ba= novino bodo na podlagi te odobritve poslani predmeti šele iz Ljubljane v Beograd.
—	Garancija za razstavljene predmete. Na razna vprašanja, kdo prevzame garancijo za predmete razstavljene na državni razstavi v Beogradu, izjavlja Izvršni odbor UJU, da bo v tem pogledu podvzel vse korake.
Obleke kemično čisti, barva, plisira I» lika tovarna JOS. REICH.
ur OBLACILNICA ZA SLOVENIJO V
LJUBLJANA, MikloSICeva cesta 7
priporoča svojo bogato zalogo manufakturnega blaga prvovrstnih čeških, nemških in angleških tovarn. Iriani nameilenci dobe blago tidi m obroki proti predložitvi legitimacij.
Računi in proračun UJU — poverjeništvo Ljubljana.
Dati.
Račun UJU, poverjeništva Ljubljana za leto 1929./30.
Promet.
Imeti.
Prejemki.
Račun Mladinske Matice za leto 1929./30.
Promet.
1.	Saldo 30. junija 1929.
2.	Naročnina ....
3.	Terjatve ....
4.	Zaloga.....
Din	P
17.311	18
183.375	—
9.181	25
793	75
210.661
18
Aktiva.
Bilanca Mladinske Matice 30. junija 1930.
1.	Blagajna 30. junija 1930.
2.	Terjatve......
3.	Zaloga.......
4.	Inventar ......
Din
22.691 5.996 5.414 3.257
37.360
08
Prejemki.
Račun „Našega roda" za leto 1929./30.
1.	Naročnina
2.	Inserati . .
3.	Izposojilo .
Aktiva.
Bilanca „Našega roda" 30. junija 1930.
		Din	P		Din	P
		439.592	65		437.066	34
2. Poštna hranilnica . .		855.180	95		852.464	92
3. Dolžniki.....		525.382	83		431.907	67
4. Upniki......		720.553	—		770269	69
5. Učiteljski Tovariš . .		147.752	—		146.344	—
6. Popotnik.....		72.924	—	6. Popotnik.........	102.795	50
7. Učit. naraščaj in samoizobrazba .		21.656	40	7. Učit. naraščaj in samoizobrazba .	48.705	55
8. Članarina UJU Beograd . . .		26.210	—	8. Članarina UJU Beograd . . .	26.210	—
9. „ Zvezi drž. nam. . . .		23.832	—	9. Članarina poverjeništvu ....	31.763	—
10. Prispevki pevskega zbora UJU .		45.895	18	10 Članarina Zvezi drž. nam. . . .	23.832	—
11. Upravni stroški:				11. Prispevki pevskega zbora UJU .	49.117	30
a) uprava.....	68.400'-			12. Vrnjeni prehodni stroški . . .	34.072	16
b) sotrudništvo Popot.	12.062'-			13. Mladinska Matica......	210.661	18
c) potnine skupščin .	12.152 —			14. Fond kontraktualcev.....	3.186	50
č) potnine ožjega in					98 976	95
širjega sosveta	9.206-50				265	50
d) potnine glavnega				17. Naložbe.........	122.000	—
odbora in poverjen.	3.929 30				1 596	—
e) poštnina ....	2 283-75			19. Naš rod.........	424.013	20
f) poštnina Učit. Tov.	7.522-70			20. Prehodni znesek......	58.123	80
g) poštnina Popotnika	1.127-50			j		
h) davki in koleki . .	3.086-30			j		
i) prehodni stroški .	34 072 16	153.842	21			
12. Razni stroški:						
a) tiskovine ....	2.005"-					
b) pisar, potrebščine .	8.105"—					
c) listi in revije . . .	1.260'—			j		
č) pok. zavod in boln.						
blagajna ....	2.68870					
d) manip. in prov. pošt.				J		
hranilnice ....	2.989 09			J		
e) elektrika ....	747 51					
f) kurjava.....	2.922'-			j		
g) znamke.....	2.030--			j		
h) razni stroški . . .	7.315--	30.062	30			
13. Mlad Matica ....		187.969	35	I		
14. Fond kontraktualcev .		2458	50	j		
15. Inserati......		10.140	—			
16. Org. skladi ....		5.762	34	j		
17. Naložbe.....		154.562	50	I		
		15.946	—	j		
19. Naš Rod.....	. • « •	430.349	05	j		
20. Prehodni znesek . .		3300	—	/		
		1 3,873.371	26		3,873.371	26
1 1					1	
Izdatki.
1.	Plačani dolgovi . . .
2.	Nakup inventarja .
3.	Stornirana naročnina ,
4.	Uprava......
5.	Pisarna in poštnina
6.	Honorarji . . . . .
7.	Potnine . . . . ,
8.	Ekspedicija . . . .
9.	Nagrade uganjkarjem
10.	Klišeji......
11.	Tiskarna.....
12.	Saldo 30. junija 1930.
Din
8.802 547 518 6500 4.055 15.430 920 9.663 1.001 3.694 136.837 22.691
210.661
83
18
Pasiva.
1. Izredna publikacija 2- Rezervni zaklad 3. Čisti preostanek
Din
30182 6.240 937
37.360 08
50
58
I
Izdatki.
1.	Nakup inventarja .
2.	Stornirana naročnina
3.	Uprava.....
4.	Uredništvo . . .
5.	Pisarna in poštnina
6.	Ekspedicija . . .
7.	Tiskarna in klišeji .
8.	Honorarji ....
9.	Tiskovine .... 10. Razno.....
Din
500	—
2.062	—
7.873	80
5.506	—
6.003	05
9 357	55
373.849	65
24.356	—
688	—
153	—
430.349	05
Pasiva.
	Din	P		Din	P
	4.894	20		6.335	85
	9.080	—	2. Učiteljska tiskarna.....	7.348	'—
	450	—	3. Poslovni prebitek......	740	35
	14.424	20		14.424	20
Izguba.
Izguba in dobiček. UJU
Dobiček.
1. Učiteljski Tovariš 2 Upravni stroški. 3. Razni stroški
Din
1.408 119.770 30.062
151.240
35
1.	Popotnik.....
2.	Prispevki poverjeništvu
3.	Inserati.....
4.	Izguba......
Din
29.871 31.763 88.836 768
151.240
35
Aktiva.
1.	Blagajna.........
2.	Poštna hranilnica......
3.	Dolžniki:
a)	učit. društva . . . 33.088 07
b)	inserati..... 30.918 09
c)	.Popotnik" . . . 14.423-75 č) „Učit. Tovariš" . . 4.826'25
d)	razni . . . . 10.219"—
4.	Organizačni skladi:
a)	nar. prosv. sklad .	967'02
b)	rezervni sklad . .	728'97
c)	obrambni sklad . .	1.824 55 č) tiskovni sklad . .	1.169 47
d)	sklad za nad. šolstvo	806 83
5.	Naložbe in deleži:
a)	Mladinska Matica .	22.69183
b)	poverjeništvo . .	2.358'17
c)	7% drž. posojilo .	5.000'— č) delež Uč. zdr. doma	1.250"—
d)	„ Učit. tiskarne 250"—
e)	„ Hran. uč. kon. 12'50
f)	„ Učit. dom Ljub. 1.000'-
6.	„Naš rod"........
7 Premičnine........
8. Izguba..........
Ljubljana, dne 30. junija 1930. Za poverjeništvo:
Skulj Andrej, Grum Rado,
poverjenik.	blagajnik.
Za nadzorstvo :
Ivanjšič Ljudevit, Lušin Alojzij, Ivanuš Robert.
Proračun UJU za leto 1930./31. A. Stroški.
	Din	Din
1. Učiteljski tovariS: a)	tisk 40 št a 4 str. v 3300 izv. 12 št a 6 str. v 3300 izv. b)	uredništvo...... c)	sotrudništvo in korektura .	107.160 — 48 222 — 9.600 — 11.000 —	175 982 —
2. Popotnik: a)	tisk 10 št. a 2 poli v 3900 izv. b)	uredništvo...... c)	sotrudništvo.....	76.060'-6.000'— 9.000'—	91.060'—
3 Uprava: a)	pisarniško osebje.... b)	poštninainpoštnevrednote c)	pisarniške potrebščine . . č) telefon, kurjava in razsvetljava ........ d)	davki, manipulacije in provizije poštne hranilnice e)	bolniška blagajna in pokojninski zavod ..... f)	razni nepredvideni stroški	34.800-10.000 — 8.000•- 3.000 — 3.000'- 3.000'-3.000'—	64.800" —
4. Organizacija: a)	poverjeništvo..... b)	tajništvo....... c)	gospod -pravni referent .	9600 -9 600--3.600'-	22.800 —
5. Potnine: 5 sej ožjega sosveta .... 3 seje poverjenikov .... 1 seja glavnega odbora . . 1 pokrajinska skupščina . . 1 glavna skupščina .... potnine poverjeništva . . .	7.500 — 4.000 — 5 000 -5.000'-10.000'-3 000 —	> 34.500"—
6. Učiteljski naraščaj: 2500 org. članov a Din 5 — .		12.500 —
7. Praktični tečaji učiteljstva: 2500 org. članov a Din 5-— .		12.500"—
8. Članarina Beograd: 2500 članov a Din 10 — . .		25.000'—
		439.142'—
B. Kritja.		
	Din	Din
Ad 1. 2500 članov a Din 50 — . 200 naroč. U. T. a Din 60'— Inserati U. T......	125.000'-12 000 — 102 142'—	239.142"—
Ad 2. 2500 članov a Din 30 - . 900 naroč. Pop. a Din 50 —	75.000 — 45.000'—	120.000"—
Ad 3., 4., 5. 2500 čl. a Din 10'— .		25.000"—
Ad 6. 2500 org. čl. a Din 5'— .		12.500"—
Ad 7. 2500 „ „ „ „ 5— ' .		12.500'—
Ad 8. 2500 „ „ „ „ 10 - .		25 000 —
Terjatve Zvončka.....		5.000"—
439 142
Prispevki za Zvezo drž. nameščencev Din 12'— letno „ B pevski zbor UJU . . . „ 10— „
Skupaj . . Din 22'— letno
Izredni občni zbor Zveze državnih nameščencev.
(Dalje.)
Predsednik Lilleg se zborovalcem za iz* javo zahvali ter le še doda, da Zveza strem« Ijenju nižjih uslužbencev pod nobenim po« gojem nikdar in nikjer ne bo nasprotovala, vezana pa bo vsled današnjega sklepa, da zastopa odslej le interes pri njej včlanjenih organizacij.
Ravnatelj g. Fakin predlaga, naj sprejme izredni občni zbor sledeči &klep: Lista od« bornikov, ki bo izvoljena danes, naj ostane nedzpremenjena do prihodnjega rednega obč* nega zbora. Zaradi organizacij nižjih držav« nih uslužbencev se ne sme več sklicati do prihodnjega rednega občnega zbora noben izredni občni zbor. — Predlog se soglasno siprejme.
Predsedstvu je predložena samo ena kan« didatna lista, kd jo tajnik Bekš prečita. Za odbornike so predlagani gg.: Skulj Andrej, referent pri prosvetnem oddelku kr. banske uprave; Gregorič Vinko, šolski upravitelj; Spende Anton, ravnatelj zemlj. knjige v pok.; Stritar Josip, šolski upravitelj v pok.; Raič Slavko, profesor; Fakin Anton, ravna« telj mešč. šole; Rus Ignacij, sreski tajnik; Legat Ivan, banlski pristav; Bydle Ivan, agrarni višji geometer; inž. Novak Leon, profesor na tehn. srednji šoli; inž. Mencra" ger Leon, višja gradbeni svetnik; Volčič Ivan, višji fin. sekretar; Petrovčič Franc, vodja zemljiške knjige; De Gleria Viktor, sreski veterinar; Bekš Joža, višji davčni kontrolor; Mahkovec Franc, finančni isekretar; Golob Franc, inšpektor 'tobačne 'tovarne; Stukelj Josip, višji sekretar direkcije pošte in tele» grafa; Juh Avgust, višji sodni oficijal, in dr. Kozina Pavel, profesor. Namestniki gg.: Ri« bičič Josip, učitelj; Kunaver Pavel, ravnatelj meščanske šole; Jurca Anton, polic. pis. uradnik; Arko Franc, inšpektor fin. kontrole v pok., in Volavšek Davorin, profesor na srednji 'tehniški šoli. Pregledovalci računov gg.: Grum Rado, strokovni učitelj; Perko Lovro, šolski upravitelj v pokoju, in Skalar Josip, višji računski svetnik v pok. Namest« niki gg.: dr. Tomšič Robert, višji finančni se» kretar; Čeh Joso, sreski veterinar, m Debe« lak Rihard, višji davčni upravitelj v pok.
Občni zbor vzame izvolitev navedenih članov, oziroma namestnikov soglasno na znanje.
Ker ni razloga, da bi izredni občni zbor že na zadnjem rednem občnem zboru izpre« menjena pravila ponovno izpreminjal, od« pade 4. "točka dnevnega reda. Prav tako je brezpredmetna 5. točka dnevnega reda, t. j. sklepanje o potrebi izpremembe dosedanje in določitve bodoče Zvezine taktike, ker so vsi zastopniki uradniških organizacij podali že v razpravi nedvoumno izjavo, ki služi no« vemu odboru kot sklep občnega zbora.
Predsednik g. Lilleg naglaša pred za« ključkom občnega zbora neobhodno potrebo čvrste strnitve viseh uradniških organizacij, ker po vseh pričakovanjih materialni del no« vega uradniškega zakona ne bo imel defini« tivnega značaja. Zveza bo morala še naprej

Bilanca. UJU	Pasiva.
1.	Upniki:
a)	Učit. tiskarna . . 46.845'69
b)	Preh. znesek Pop. . 2.871' —
2.	Učit naraščaj in OJO ....
3.	Pevski zbor UJU......
4.	Mladinska Matica......
5.	Kontraktualci.......
6.	Predvidena rezerva.....
5.496
32 562	50
6 335	85
14 350	— 768
158.231 59
158.231
napeti vse sile, da pribori svojemu članstvu dokončna materialne in moralne dobrine. Delovnega programa še ni završila, pred njo vstajajo nove naloge in novi napori
Urednik g. dr. Dobida apelira na zastop* nike uradniških organizacij 9 prošnjo, da po» kaže še bolj inicijativno delavnost nego do» slej. Zveza zaradi izstopa nižjih uslužbencev mi in ne bo propadla, čeprav je bil morda namen, razrušiti jo. Zlasti se moramo še bolj okleniti Zvezinega glasila, ki se bo moralo, razume se, do nadaljnjega prilagoditi novi taktiki Zvezinega odbora. Dolžnost vsakega organiziranega uradnika bodi, da se na »Naš Glas« brez odloga naroči, še posebej pa naj bo naloga nas viseh, da zanj ob vsaki priliki delamo propagando.
Ravnatelj g. Fakin predlaga, naj novi odbor Zveze čimprej povabi za pristop vse uradniške organizacije. Predlog se soglasno sprejme.
Ker je zaradi izstopa aktivnih nižjih uslužbencev postalo več ali manj aktualno tudi vprašanje upokojenih nižjih uslužben» cev, ki so po »Društvu državnih upokojen» cev in upokojenk« še vedno Zvezini člani, vpraša g. Lipoglavšek v imenu organizacije orožnišbih upokojencev, da»li je njegovo društvo smatrati kot reprezentanco nižjih uslužbencev ali ne. G. predsednik Lilleg in zlasti urednik g. dr. Dobida, s katerim sogla» šajo tudi vsi ostali žborovalci, izrecno na» glašata, da so interesi državnih upokojencev homogene prirode in da med člani »Društva drž. upokojencev in upokojenk«, odnosno pri katerikoli drugi organizaciji drž. upoko» jencev ne more biti razlike. To so čiste sta» novske organizacije, ki ne zastopajo več strokovnih koristi poedinih članov, marveč celokupno stanovsko panogo državnih upo» kojencev.
Upokojeni nižji uslužbenci naj se torej ne dado begati od tistih aktivnih tovarišev, ki bi radi ribarili v kalnem in naj ostaenjo še nadalje zvesti svoji stanovski organizaciji, t. j. »Društvu drž. upokojencev in upoko« jenk« v Ljubljani, ki šteje danes že preko 1400 članov.
Po izčrpanem dnevnem redu se predsed» nik g. Lilleg ponovno zahvali zborovalcem za njihovo podporo in požrtvovalnost ter za» ključi izredni občni zbor ob 10. uri.
J. B. — Po »Našem Glasu«.
Splošne vesti.
—	Prihodnja številka »Učiteljsikega Top
variša« izide dne 31. julija 1930.
—	Ob priliki pokrajinske skupščine se
bo vršil v Novem mestu v soboto 19. t. m. ob LA9. zvečer koncert pevskega zbora UJU.
—	Člani izvršnega odboja UJU pri gosp. ministru prosveite. 9. t. m. so se javili člani izvršnega odbora UJU 'pri gospodu prosvet» nemu ministru. Bili so sprejeti in so se raz» govarjali z g. ministrom o bodočem uradni» škem zakonu in o državni šolski razstavi, ki .jo priredi UJU za časa kongresa v Beogradu.
—	železničarjem so se že povišaj pre= jemki. Nj. Vel. Ikralj je podpisal zakon, s katerim se zvišajo prejemki železničarjem 1., 11,. HI. kategorije in zvaničnikom sledeče:
V drugi kategoriji, la skupini 9600 Din, v 1. skupini 6600 Din, v 2. skupini 4800 Din, v 3. skupini 3600 Din, v 4. skupini 2640 Din, v 5. skupini 1920 Din. V tretji kategoriji 1. skupini 4200 Din, v 2. skupini 3000 Din,, v 3. skupini 2400 Din, v 4. skupini 1680 Din. Prejemki uradnikov la skupine II. kategorije so enaki prejemkom 5. skupine I. kategorije. — Uslužbencem državnih prometnih ustanov pripadajo službene doklane, in sicer: Urad; nikom II. kategorije: la skupina 920 Din, 1. skupina 600 Din, 2. skupina 450 Din, 3. sku» pina 300 Din, 4. skuipina 250 Din, 5. skupina 190 Din mesečno. — Uradnikom III. katego» rije: 1. skupina 300 Din, 2. skupina 250 Din, 3. skupina 240 Din, 4. skupina 180 Din m» sečno. Te doklade ne pripadajo osoibju admi» nistrativne in računske sPužbe v centralah in na progah, in sicer uradnikom 4. I'n 5. sku» pine II. kategorije in vseh skupin III. kate» gorije. — Službene doklade se računajo za pokojnino, in sicer: uslužbencem, ki po 25 letiih pridobe pravico do polne pokojnine: s 50% po 15 letih, s 70% po 20 letih In s 100% po 25 letih efektivne službe; ostalim usluž» benccm s 50 odst. po 15 letih, s 60 odst. po •20 letih, s 70 odst. po 25 letih in 's 100 odst. po 30 letih efektivne državne službe. — Službene doklade po § 3. tega zakona prično teč? od 1, aprila 1930. Izplačilo teh do!klad bo šlo na breme doseženih prihrankov v vseh kreditih za osebne izdatke po prora» čunu državnih izdatkov ministrstva prometa in prometnih gospodarskih podjetij za leto 1930./31., in doseženih presežkov dohodkov
po proračunu državnih dohodkov za leto 1930./31.
—	Trinajsta plača češkoslovaškega dr» žavnega uradništva. V zadnjem času se je na Češkoslovaškem mnogo govorilo o trinajsti plači državnega uradništva. Sedaj pa se na* haja to vprašanje že v odločilnem stadiju. Edino finančni minister nasprotuje uzako» nitvi (trinajste plače, ampak ne načelno, tema več iz finančnih razlogov. Uradništvo 'na Češkoslovaškem pa smatra zadevo že kot povsem urejeno, ker ji načelno nihiče ne na» sprotuje in bo moral tudi g. finančni mini» ster najti možnost kritja s tem zvišanih izdaltkov. — Dandanašnji se tudi drugodj bodisi po privafnih ali državnih službah ne smatra več trinajsta plača kot darilo, mar» več kot nujha pomoč v najtežjem času leta, ki je po'trebna privatnemu, kakor tudi dr» žavnemu uradnistvu.
—	Letni izvestji državnega moškega uči» teljišča in držalvnega ženskega učiteljišča za šolsko lefto '1929./30. v Ljubljani — Samoza» ložba. Izvestji prinašata podatke o učitelj» skih izborih, o zdravstvenem stanju in uspe» hih dijakov in dijakinj, o šolskih nalogah, knjižnicah,, izlpitih itd. Knjižica nudi jasno sliko »dela in uspeha na obeh učiteljiščih v Ljubljani.
Stanovska organizacija UJU
+ SKLEP ZADNJEGA ZBOROVA» NJA RADOVLJIŠKEGA OKRAJNEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA z dne 18, ju» ni j a 1930.
POZIV
na vsa gospodarska in kulturno=prosvetna društva v katerih sodeluje učiteljstvo.
Sklicujemo se na vsa društva, ki pričaku» jejo, oziroma računajo na delo učiteljstva v javnih ustanovah, da zastavijo vse svoje sile na merodajnih mestih za izboljšanje naših plač in stvarnih zadev, ker le dobro plačano učiteljstvo more v javnosti uspešno delovati in vršiti svojo dolžnost neovirano na vseh gospodarsko»prosvetnih poljih.
Ta sklep in poziv društva pojasnujemo sledeče:
Vsled draginje in prenizkih plač, ki se na deželi še bolj občuti vsled oddaljenosti go» spodarsko»prosvetnih središč in nemožnosti postranskih zaslužkov, narekuje skrb za živ»
ljenski obstanek sebe in svojih družin, da se izogiba vsemu, kar zahteva izdatke, ki jih na» še za sedanje razmere prenizke plače ne omo» gočajo. Vsled tega obžalujemo, da ne bomo mogli več sodelovati v raznih gospodarsko» prosvetnih društvih, ker sodelovanje v teh zahteva razne denarne izdatke, ki jih učitelj» stvo ne zmore.
Da se prepreči nastala škoda, pozivamo vsa gospodarsko»prosvetna društva in vse merodajne organizacije in činitelje, da ukre» ne jo vse, da se naš denarni položaj izboljša ter nas reši dolgov in težkih skrbi za naš ob» stanek, ter nas vseh teh morečih skrbi tako oprosti, da se lahko neovirano posvetimo po» trebnemu gospodarsko=prosvetnemu delu v javnosti.
Stanislav Žagar, preds. Ivan Žagar, tajnik.
MAU OGLASI "■"■■■■■»■■■■■■■i
Mai* «ckai, kl iMQ* r po«r*4**aJaa te Malaia« ■«MM «btiastra, wmka beaed* M »ar, RajmaaP BtMl Dta 5 —,
Posečajte hotel Mariborski dvor, Andrej Oset — kopalnice, klubove sobe, prenočišča, garaže.
18 Din likanje moške, damske obleke.
Gg. čitateljicam in čitateljem se za likanje, čiščenje, popravljanje tudi obračanja gasde« robe priporoča: Wallet Express, Ljubljana Stari trg 19.
FOTO-MATE kupite nalUoUe pri Fr. P. ZAJEC, optik
Ljubljana, Stari trg 9.
Olje proti prahu, pisalna ^iB B® j^Sk S 'VP flfc Hifl IMi B	Domači proizvodi: Laneno olje, firnež, od najbolj pre-
££ n": • [Milil f LJBBUH1 raClJIlb-AMIlKI.	MIH FRfltfi 0 MEDIC •
bavite ugodno pri firm) ——H—— TOVARNE OLJA, FIRNE2A, LAKOV IN BARV	»8———■ in olepšane suhe barve, steklarski klej, čopiče itd.
TOVARNE LJIIKLJ ANA - MEDVODE — DOMŽALE. PODRUŽNICE IN	SKLADIŠČA V MARIBORU IN NOVEM SADU
Primerna ter koristna darila
so samo
Gritzner in Adler
šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URANIA. Najboljši materij al in lepa opiema samo pri
JOSIP PETELIN C, LJUBLJANA
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust.
Va
a m
i 1.
Gostilna s senčnatim vrtom in kolonialna trgovina
T. MENCINGER
★
L MIKUŠ
LJUBLJANA MESTNI TRG št. Ib
DEŽNIKI
Na malo, Na veliko. CetvHMtlJea» I«t* 1839. T*!*fon itee. t.2*2.
IjJUBIiJAN
SV. PETRA CESTA 43.
i Kdor ogSaiuie a I la napreduje!
o 5
Ugodnost!
Damske galoše . .	70 Din
Moške galoše ...	75 Din
Damski snežni čevlji	100 Din
Moški snežni čevlji .	110 Din
Mtn2fi*Mtiaiil]u3

ü p
m
Šolske zvezke, spisovnice, pisanke, risanke vteh vrtt izdeluie v lastni tvorni« in priporoča
čiteljfk
arna v Ljubljani
Prodaja jih v korist ,Učiteljskega doma" v Mariboru in mUčiteljskega doma" v Ljubljani
»■■MauHuitHMiASBBMNaHH
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
2300535389484800000202010202005348232323482348480001