(Priloga „Soči“)
Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
»Gospodarski List“ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo.
Št. 8.	Y Gorici 4. avgusta 1896.	Leto XY.
Živinoreja in mlekarstvo na Tolminskem.
Dne 18. do 22. tek. meseca je c. kr. mlekarski nadzornik gosp. Vincencij Charanselc po naročilu vis. c. kr. kmetijskega minister* stva pregledaval mlekaruice in poizvedaval živinorejske in mlekarske razmere na Tolminskem. Na potovanji ga je spremljal urednik našega lista kot. zastopnik tolminske strani v glavnem odboru c. kr. kmet. društva.
Gorski stran naše dežele jo naredila na gosp. nadzornika jako ugoden vtis, in prav izneuadjen je bil, ko jo videl tu zbrane vse pogoje za vspešuo živinorejo in mlekarstvo. Primerjal je naše gorsko pokrajino krasnemu, a zelo zanemarjenemu vrtu; a naselje povsod in v, veseljem na znanje vzel med ljudstvom razodevajočo se dobro voljo, da se čim hrže reši iz sedanje zanemarjenosti.
Uže na potu s Predela do Belca so ga zanimali lopi zeleni travniki v Logu in po bolški dolini; zapazil je pa, da so v občo redko obraščeni in da pušča kosec povsod medle rede za seboj. Katje trave na senožetih, jo skoro vsa v steblih ali bilkah, spodnje grive pa, katera daja uajizdatniši seneni pridelek, je čisto nulo. To prihaja od tod, ker se travniki malo ali nič ne gnojč. Pravočasno
trošenje umetnih gnojil, kakor superfosfatov, Thomasove žlindre itd. bi zelo pospešilo zboljšanje travnikov po vsem Tolminskem. Sicer pa kaže tudi trošenje hlovjeka najlepše uspehe. V Bolen so na pr. najbolj gosto zaraščeni travniki gosp. poštarja Sorča, ker jim obilno streže s konjščekom; odlikujejo se mimo vseh drugih po svojem temnem zelenji, po svoji bujnosti. — Gospod nadzornik je kolikor v Boleti, toliko v Kobaridu in drugod prav zgovorno in temeljito razlagal, kaj bi bilo storiti za zboljšanje senožeti in pašnikov; saj so ti glavna podlaga živinoreji. Tu pa tam bi trebalo preorati z mahom zaraščena tla, saditi prva leta krompir, turšico ali kaj druzega in potem nasejati deteljo, lucerno ali druge krmske rastline. Mešanice najboljših trav priporoča in preiskuje zavod za preiskavo semen (Sameu-Coutrolls Station) na Dunaji, stoječ pod vodstvom prot. Weinzierl-a, do katerega naj so obrue, kdor si želi oskrbeti zanesljivo setev za svoje travnike. — Drenaža Iti jako koristila vlažnim travnikom; v obče pa je zelč želeti, da se uvede in razširi raba umetnih gnojil, katera, če tudi precej stanejo, pa vendar bogato povračajo trošek in trud.
O naši živinoreji je opomnil gospod nadzornik, da je jasno videli, kako se vsled uvajanja belanskih plemenjakov domače govedo zboljšuje ter približuje čisti belauski pasmi. Največji napredek v živinoreji pa bi dosegla dežela tedaj, kadar bi se tudi iz naših krajev prodajala plemenska živina; kajti živinoreja sama na sebi, če je prav pravilno in razumno oskrbovana, daja največji dobiček; mlekarstvo pa je smatrati sicer za važen, a vendar za postranski vir dohodkov, ki jih daja živinoreja. Čistokrvni biki, katere dobiva c. kr. kmetijsko društvo iz belanske doline na Koroškem in uvaja v naše gorske pokrajine, krmijo se tu v obče predobro ter puščajo se preveč v hlevih polegati. Zaradi tega olenušijo, postajajo pretežki in niso navadno nže v drugem letu po tem, ko so se izročili bikorojcu, za rabo, ue da bi ne bili več sposobni za skok, ampak ravno ker so pretežki za krave, kakoršne imajo naši kmečki posestniki v gorah. Na Iderskem smo videli na postaji za pleme-nitev govede krasnega, čilega bika, da si ga naslikati ue moreš lepšega, a uže več mesecev niso prignali k njemu nobene krave, ker se boje zlih nasledkov. Enaka je na drugih postajah, in kmetijsko društvo je moralo uže dva izmed zadnjič pripeljanih bikov prodati iu trije so zdaj za prodaj naznanjeni. Pri prihodnji podelitvi Be-
lancev bo treba torej bikorejce natančneje podučiti, kako naj jih vprezajo v delo in sploh skrbč za to, da no postanejo pred časom nesposobni za rabo.
Gosp. nadzornik je z vesoljem zapazil, da jo našo ljudstvo prizadevno, marljivo in razumno, kar so razodeva najbolj v združevanju k skupnemu obrtovanju. V tem oziru, je rekel, prištevati jo našo gorsko pokrajine najnaprednišim v Avstriji. Zdaj je ustanovljenih uže nad 20 mlekarskih in si carskih zadrug, a snujejo so šo druge in sicer v takih krajih, kjer je pričakovati prav vspešnega delovanja, kakor na Livku, na St. Viški Gori, na Ponikvah, Pečinah in drugod. Želeti jo le, da se vse to zadrugo postavijo na zanesljivo, zakonito podlago, to je, da po zakonito potrjenih pravilih zagotovo svoj trajni obstoj. V tem torej, da imamo uže znamenito število zadrug in da jo pričakovati šo drugih in da kažejo vsa ta društva resno voljo napredovati, videl jo gospod nadzornik lep napredek v primeri z drugimi deželami; ■■■- v dosedanjih mlekaruicah, planinskih slanih in v izdelovanju blaga pa jo našel, da naše goro še zaostajajo za drugimi živinorejskimi pokrajinami. — Ogledal si jo nekatere mlekarnico in sicer najprej ono v Bulcu, katera je najboljša med vsemi, ima prav čedno zidano in držano, pa vendar no tako vravnano poslopje, da bi po vsem odgovarjalo pogojem razumnega, naprednega mlekarstva.
V tem ima pač očitno prednost pred drugimi nilekarnicami na Tolminskem, da ima od kuhinje ločeno mlečno shrambo in iz cementnih plošč zložen, prav čeden in trden tlak, potem pa da ima svojo centrifugo in pa mesilo za maslo (Butterkuetter) Hladilnika še nima, akopram je izvrstna voda blizu in je ni težko napeljati v mlekarnico.
Nove mlekarnice v Kobaridu, na Livku in pri Boratih, ki so uže pod streho, a znotraj še ne dovršene, so čedna poslopja, zgrad-jena blizo po enakem uzorcu, kakor polubiujska iu prva mlekar-nica na Iderskem, pa niso niti približno take, kakoršne bi morale biti, da bi popolnoma zadostovale svojemu namenu. Povsod je kuhinja v neposrednji zvezi z mlečno shrambo in s prostorom, v katerem se hrani sir, kar je zelo napačno, ker iz kuhinjo udarjajo dim, gorkota, močan duh v oba postranska prostora, kar gotovo ni v korist niti mleku niti siru, koja potrebujeta oba hladnega, čistega zraku.
Za sir bi trebalo prav za prav dveh ločenih shramb, ene za sir, kakor hitro je kuhan in druge prav hladne, najbolje podzemsko shrambe pa za sir, ki se godi in ima dalje obležati. V vsaki mlečni shrambi je prav potreben hladilnik za mleko in za maslo. Ker ne manjka v naših gorskih krajih nikjer hladne vode, je pač i.ajpriležmše, da se studenčnica napelje v pripravno, kamnito ali iz cementa napravljeno korito, v katero je pokladati mlečne posode in maslo. Toda sklede za mleko, kakoršne rabijo skoro v vseh naših mlekarnicah, so zel6 okorne in jemljejo preveč prostora. Gospod nadzornik priporoča mlečne posode po Schvvarz-oveni sistemu; te drže po 12 in več litrov mleka in se lahko vkladajo v hladilno korito tako, da zalegajo primeroma malo prostora. — Sirni kotli so v vseh naših mlekarnicah in stani h narejeni po istem zastarelem kopitu; samo kotel v bolški mlckarnici je drugačeu in sicer nekoliko pripravnici; drugi so zelo globoki in proti dnu zoženi, tako da je zel6 nladežno, obračati blago, ki se v njih kuha. Naj-pripravmši so nekda kotli v obliki polukrogle. Ognjišča z vzidanimi kotli in pa tudi taka z železnim plaščem naj bi se opustila ter nadomestila s premakljivimi ognjišči. Najbolje pa bi vstrezali parvraz-vijalci (Dampfentwickler); ker je ž njimi najlažej ohraniti popolno snago v kuhinji, (in to je v mlekarnicah neprecenljive vrednosti) in ker prihranijo mnogo kuriva*).
Naše zadruge sprejemajo od svojih članov mleko po uteži; to je, dotični opravuik stehta ali zvaga prinešeno mleko, ter zapiše, koliko kilogramov ga je ta ali oni oddal; po tej meri dobi potem član svoj delež blaga ali denarja, ki se skupi za prodano blago. To ravnanje ni prav pravično in ne zavaruje društva proti morebitnim prevarani. Gospod nadzornik je priporočal prav živo, naj zadruge sprejemajo mleko po množini tolšče, katero je meriti z
*) Gospod nadzornik je obljubil, da pošlje c. kr. kmetij ikomu društvu načrt uzorne mlckarnice, kakoršna bi so najbolje prilegala našim zadrugam in pa popis njene notranje oprave. Zato naj tiste zadruge, katere nameravajo graditi nove mlekarnico ali si omisliti kak nov mlekarski stroj ali drugo opravo, prašajo poprej sveta pri uašem društvu. Pravilno uravnana in s primerno opravo oskrbljena mlekar-nica je važen pogoj mlekarskega napredka.
dr. Gerberjevitn tolščemerom. Tako so no bo nikomur godila najmanjša krivica, in kar je znamenitega pomena, po tem načinu bodo zadružniki najzanesljiveje spoznavali dobroto svojih krav ter jih odbirali za rejo.
Gospod nadzornik si je oglodal mlekarnice v Holcu, v Kobaridu. (novo in staro), na Idorskem, na Livku, v Volčah, zasebno mlekarnico gosp Kovačiča pri sv. Luciji in dva stana na Matajurju.
To je popolnoma zadostovalo za njegovo namene, ker jo na vse zadnje obrtovanje v vseh naših mlekarnicah in stanih hlizo enako, njegova naloga pa jo bila le, poučiti se o mlekarskih razmerah naše gorske strani in ne nadzorovati društva v katerem koli oziru.
Gospod Oharausek je odličen strokovnjak v mlekarstvu in jako vnet pospeševatelj vsacega napredka, v tej stroki. Zato si obetamo od njegovega potovanja po naših gorah tem boljših posledic, ker se je prepričal, kako vgodne so pri nas razmere živinoreji in mlekarstvu, kako razumno in marljivo je naše gorsko prebivalstvo, a tudi kako potrebno izdatne moraličuo iu gmotne podpore, da more vstrajati na potu gospodarskega napredka še toliko časa, dokler bo moglo se svojimi pridelki iu izdelki tekmovati z živinorejci drugih srečnejših dežel.
„K KT.“.
Kako hraniti sveže sadje?
Da se določi, kako se sveže sadje pozno zorečih vrst najdalje ohrani, da ostane dobro za prodajo, shranilo je poskušališče kr. sadjarske iu vinarske šole v Geisenheimu G. dnč novembra po 25 kosmačev in po ravno toliko b.irgamotek, enakomerno razvitih, na razne načine, kake.ršni so v navadi. Ti načini so ti le: 1.) Sadje so zavije v svilen popir. 2.) Dene se med strugotine. 3.) Vloži se v ječmenovo slamo in zaboje. 4.) Zloži se v otavo. 5 ) Zaspe se z žaganjem. G.) Zaspe se s pšeničnimi plevami. 7.) Vloži se v izprano iniIko. (pesek) 8.) Shrani se v sadni shrambi kar tako razpoloženo.
9.) Prsti se na sadje naspe v prsteno posodo, ktera se potem za-
koplje na vrtu. Sadje se je na vse imenovano načine, izimši št. 10. hranilo v sadni shrambi; 11.) hruške so se pa še zavile v prob-kovo moko, ktero rabijo na Španjskein za pošiljanje trdega namiznega grozdja.
9. dne februvarija so vse sadje vzeli iz posod, po kterib je bilo poshranjeno, in so je zložili v zakurjeni sobi na mizo, kjer so je do 22. dne februvarija večkrat pregledovali. To so je pa zgodilo, da bi zvedeli, kako bi se vzdrževalo sadje po sadnih proda-jalnicah, ker se prodajalci često pritožujejo, da je sadje lepo, kadar je vzamejo iz posod, v kterib jo bilo spravljeno, v prodajalnici pa kmalu porjavi in dobi liso tor ga ni moči prodati. Uspeh teh poskusov je bil tak-le: 1.) V svilenem popirju zavita jabolka in hruške so se najbolje ohranile, svoje lepote ni sadje nič izgubilo in tudi pozneje v sobi ni dobilo lis. Ugodila so se redno, in njih okus je bil čist.
2). Tudi s strugotinami je bil uspeh ugoden, če tudi sadje ni bilo tako lepo, kakor pri prejšnjem poskusu. Omladilo se je bilo rodno in okus je hiI čist.
3.	) Zavijanje v ječmenovo slamo so pa ni izkazalo posebno ugodno. Sadjo se je precej dobro ohranilo, pa je izgubilo lepo barvo. Tudi se prav dobro ni ugodilo; drugega okusa pa ni dobilo od slame.
4.	) Hruške, vložene med otavo, so potem v sobi kmalu postale lisaste in so jele gniti, fmele so tudi okus po senu. Pa tudi jabolka so izgubila lepo barvo Uležala so se bila popolnoma, pa tudi dobila okus po otavi.
5.	) V žaganju spravljene hruške so potem v sobi v kratkem času ovenele, dobile so lise ter so imele neprijeten okus po losu, tako da bi ne bilo za prodajo.
6.	) V plevah so hruške ostale precej sveže, jabolka so pa močno ovenola. Sadje je pa imelo zaduhel okus.
7.	V listju so hruške dobile mnogo lis in so močno ovenelo. Jabolka so se pa dobra ohranila, le malo so ovenela.
8.	) V milki se jo sadje prav dobro ohranilo, a ne do dobra omladilo. Ta način se bodo dal torej le ondu uporabljati, kjer hočejo sadjo dalje hraniti, nego jo navada. Okus je sadje imelo čist; dobro pa bi bilo morda, sadje zaviti v svilen popir.
9.	) V shrambi prosto ležečo sadje se je dobro ohranilo, v sobo prineseno je pa močno ovenelo.
10.	) V prst položeno sadje, ki se je v prsteni posodi na prostem r>0 cm. globoko zakopalo, ohranilo se je v zemlji jako dolgo in dobro, a je izgubilo mnogo vrednosti. Hruške so imele malo zaduhel okus in nektere so tudi jele gniti.
11.	) V probkovo moko vloženo sadje se je izvrstno ohranilo, v sobi je pa močno zvenelo.
Ti poskusi kažejo, da se sadje najbolje ohrani v svilenem popirju in v strugotinah, da ne izgubi svoje lepote, da se ugodi popolnoma iu pozneje v gorkem prostoru ne pokvari hitro. Če se bodeta združila oba načina, bode uspeh gotovo še boljši, zatoraj priporočamo slednjemu, ki hoče spraviti pozno sadje, da je zavije v svilen popir iu vloži med strugotine. če na tačin sadje denemo v sode, kakor delajo na južnem Tirolskem, spravimo ga lahko mnogo, če tudi nimamo posebno shrambe za sadje.
Dobri uspehi se dosežejo tudi še z listjem in drobnim peskom, pri hruškah tudi s probkovo moko, le da pozneje venejo. V drugi vrsti hodijo v poštev pšenične pleve, ječmenova slama in prosta shranitev v sadni shrambi. Žaganje in otava dajeta sadju drug neprijeten okus; sadje, spravljeno v zemlji, izgubi svojo lepoto. Splošno se lahko reče, da se sadje tem lepše ohrani in popolneje omladi, čim bolj ovira snov, ki se naloži okoli njega, da ne izhlapeva, in čim bolj brani vnanjemu suhemu zraku do njega. Sadje, ki se je močno potilo, laže vene, posebno pa zrjavelo sadje, kakor je to videti pri kosmačih. Zabraniti se mora, da prah ne prihaja blizu. Če sadje leži nezavito v sadni shrambi, skrbi, da bode zadosti svežega zraka, da ne začne veneti. O tem se vrše še daljnji poskusi, torej tukaj le to opomnimo, da suh zrak in z njim združeno izhlapevanje ne pospešujeta le venenja, temveč ovirata tudi gojenje. Pozno sadje, če se je skrbno trgalo, lahko prenaša mnogo več vlažnosti, nego se navadno misli.
Kmetovalec11.
MURVOREJA.
( D a l|e )
Popisano obrezavanje do golega so izvaja tudi na posameznih debelili, rakastih, ali zlomljenih iu sploh takih vejah, katere zavirajo pravilni razvoj drevesa. Opušča pa naj se na debelili, to je nad 15 ali 20 cm obsegajočih vejah, ker se rane na tih težko zacelijo, mariveč se navadno iz njih izcimi bramorka ali rak, po kojih polagoma pogine drevo.
Ker se murva redno obrezuje in se obira listje ž nje, ne škoduje znatno poljskim setvam. Pšenica in druga žita ras tč in dozorevajo redno tudi tam, kjer so nasajene murve. Saj zore žita ravno o tistej dobi, ko smo malo poprej obrali murvno listje, torej ne delajo murve toliko sence, da bi bile poljščini v posebno kvar.
Na Goriškem, v zgornji Italiji, na Francoskem in v mnogih drugih deželah sadč murve navadno v vrstah okoli žitnih njiv, saj vspevajo lepo med drugimi rastlinami, samo blizo jih nikdar ne saditi.
Najbolje je, vzgajati murve kot visokodebelnata drevesa, da je lažej obdelavati okoli ležečo zemljo in pa da živali ne morejo segati po listju. Vsekako pa jih sadimo in obdelujemo lahko tudi tako, da bodo imole prav nizka debla, kojih vrh se bo dvigal le malo nad tlemi. V visečih legah kaže celč, da sadimo mod vsaki dve visoko debelnati ednn nizko drevo; tako izkoriščamo bolje prostor.
Sicer pa se nizkodebelnate murve sadd in obdelujejo na enak način kakor visokodebelnate, samo da prve ne potrebujejo podpornih kolcev. Mladim murvam se ni bližati s plugom, mariveč se treba držati vsaj 1 meter daleč preč od njih, da so ne ranijo preveč ko renine.
Murve nasajamo lahko tudi gosto skupaj, pol metra ali še manj narazen, da naredimo ž njimi vrzelji ali žive plotove. Iz takih plotov dobivamo bolj rano listje, posebno če so naslonjeni na zid. Zgodnje listje pa nam ugaja, kadar hočemo z rejo sviloprejk nekoliko dni naprej začeti, ko ni šo listje na odprtem polji dovelj razvito. Zgodnje reje imajo navadno to prednost, da se je bolje zanašati na uspeh in da sploh bolje kažejo, posebno če hočemo mešičke ohraniti za seme.
Če je visokodebelnata murva prav obdelana in da obrezujemo, obraja poprečno 6 letna 10 „
20 „
30 50
G kilogramov čistega
15
25
50
80
jo pravilno listja,
v
Poprečni pridelek 35 kilogramov.
Murve srednje in nizke rasti dajejo navadno tretjino manj pridelka, kakor visokodebelna te.
Trideset odraslih, visokodebelnatih murv, nasajenih približno na pol hektarju zemljišča nam da lahko toliko listja, da izcedimo ž njimi edno ončo po 25 gramov svilodnega semena.
Pobiranje listja.
Listje smukamo, to je ovijemo roko na podlagi okoli listnate vejo in jo potegnemo proti njenemu vrlin. Oe delamo narobe, to je, če potegnemo napol stisnjeno roko od vrba proti podlagi, potržemo mlada očesa, razmikamo lub in pokvarimo s tem mladiko tako, da ne bo mogla v prihodnjem letu mnogo roditi. Na vrhu vsake mladike naj ostane nekoliko lističev, da ne ogolimo popolnoma murve. Ker je listje mladih murv bolj vodeno in torej manj redilno od onega odraslih murv, je bolje, da pokladaino črvičem v prvi dobi list je odraslih murv in da ohranimo ono mladih murv za 4. ali 5. dobo, kadar listje uže bolj zmočili.
Ne pobirati mokrega ali rosnega listja. Po dežju ali po rosi naj se inurvne veje najprej otresajo, tla se brzd posuši listje, katero treba suho pokladati. Za pobiranje listja je rabiti tri nožno lestvo (razpdrnico, osla); če je pa treba splezati se na veje, žuli je poprej obuvalo; vendar je bolje, če se poslužujemo za pobiranje listja samo lestve, ker smo tako bolj varni, ne polomimo krhkih vej, niti ne ranimo Inba.
Orviči v prvi dobi potrebujejo še malo listja ; takrat nam za nabiranje zadošča pletenica z ročem, kakoršno nam kaže podoba 15; nosimo jo pod pazduho na roki ali pa jo obešamo s pri prosto kljuko na veje.
Ce no moremo doseči kake veje, pritegnemo jo k sebi s kljuko, dolgo 1 motor ali kaj več, katera jo narejana kakor kaže podoba lfi S kljuko se približa veja tako, da je možno z roko obirati listje, drugi konec pa se stisne pod pazduho, kjer ga pridržujejo roglji. Tako ste obe roki prosti za delo.
Podoba 16.
Iz vrbja pletena cajna za nabiranje listja.
Z;i večje množine listja je pripravnisi Žakelj iz debele, bolj redke tkanine; v odprti konec je vložen lesen obroč, ki jez gum-bami pritrjen, da se lahko hitro sname.
V tak Žakelj je lahko metati listje sproti, kakor jo uabirauo.
Podoba 16.
a. kljukasta palica za pritegovanje voj; m kljuka, p rogljati konec; b. lesena kljukica; c. žičena kljukica za obešanje cajne.
Z dvema vrčicama, ki ste pritrjeni ob robu, obešamo Žakelj na dve murvni veji. Kadar je poln, snamemo obroč in zavežemo z onima vrčicama Žakelj. Tak Žakelj, kakoršui se rabijo za žito, drži lahko 15 do 20 kilogr. listja, kojega pa ne sinemo zmastiti, ampak potlačimo je na rahlem z regijo ali pa z rokama. Na to obesimo Žakelj na kljuko in ga spustimo z drevesa, da nam je lažej po lestvi stopati na tla.
Listje ovene kmalu; velega listja pa ne marajo črviči. Zato je dobro, da se pobira dvakrat na dan ; enkrat zjutraj, kadar zgine rosa; drugič po po 1 ud ne pred solnčnim zahodom. Zadnje obrano listje porabimo tudi naslednje jutro za prvo krmljenje.
Samo kadar vstrajno dežuje, jo nabrati toliko listja, kolikor ga zadošča za coli dan in še za naslednje jutro. Kadar so črviči v prvi dobi, je dobro, da se pobira listje večkrat na dan ; kajti takrat je še nežno in ovene hitro.
Domov prinešono listje naj se koj razširi po lesah, pa da ne bodo plasti više od 20 centimetrov in da se ne zrnasti listje. Hraniti je moramo v hladnih, dobro prezračenih prostorih, daleč od hlevov in vsacega smradu. Če jo mokro, raztegnimo in prekladajmo je po-gostoma, da so brže posuši ; črvičem pokladajmo samo popolnoma posušeno listje.
Večinoma je v svilorejskih deželah navada, da smukajo listje z vej; v nekaterih gorkejih deželah, kakor v Kavkazu, v osrednji Aziji in drugih vzhodnih pokrajinah, pa tudi v Furlaniji, režejo ves čas sviloreje cele mladike blizo debla, kakor se režejo boke ter jih nosijo v roja-lišča v snopih, ali pa jih tudi vozijo. Ko režejo mladike, puščajo od vsako kratek kos na veji. Pri pravem obrezavanji pa, ki se vrši, kakor hitro so so porezale vse veje, skrajšajo se tisti kosi, ki so proti vrhu vej tako, da ostanejo kratki rezniki (šparoni), vsi drugi niže ležeči kosi mladik se pa porežejo skoro tikoma starega lesu.
Obrezavanje jo opraviti po tem, ko smo porezali mladike zato, da jo lahko skrbniše izvršimo ; a nikar ne odlašati. Listje mora biti točno preskrbljeno, posebno kadar se je bati dežja ; zato se takrat ne moremo muditi, kadar režemo mladike za hrano črvičem. Dobro pa je vsekako, da ostane listje na šibah, ker se ohrani dalje časa sveže in se hrže posuši. Listje se doma lahko osmuka z vej, kadar je čas za pokladanje ; gole vejo služijo za kurjavo, pa jih tudi lahko sveže, ali pa zmočeno v vodi olupimo in lub porabimo za izvrstno vezivo.
a
Podoba 17.
Žakelj za nabiranje listja ; a a leseni obroč; b b vrčici.
l*o četrtem levenji (spanji) pokladamo tudi lahko colo veje črvičem, če jih redimo po furlanskem načinu na „ Kavalonih ; s tem prihranimo mnogo dela, prostora in oprave.
Tako se smejo porezavati mladike v milem podnebju, kjer je zadosti toplo, da poletni poganjki lahko popolnoma dozorč. V mrzlejih krajih se ne sme delati tako, kajti zmrzal in slana hi zelčt škodovali mladikam ; vsled tega bi se zmanjšal pridelek naslednjega leta in tudi drevesa bi občutno trpela.
V	mrzlem podnebju nikakor ne kaže rezati mladik za dobavo listja; drevesa naj se obrezujejo marca meseca, predno se napenja popje, kajti samo na ta način se popolnoma razvijč in odreveni'1 novi poganjki, kar jih obvaruje nasledkov prezgodnjega mraza.
V	takem obnebju pa ugaja dvakratno obreza vanje; vršiti se mora tako, da pridelamo listje za rejo sviloprejk. Ta namen dosežemo pa, če ravnamo tako :
Pred vsem bodi omenjeno, da mora biti murva, katero hočemo tako obre-zavati, popolnoma razvita. Mlada murva še ni godna za to, ker bi jo tako obrezovanje preveč zadržalo v rasti. Odraslo murvo je prvikrat deloma obrezovati meseca marca in sicer tako, da pustimo zraven vsake mladike, katera nam ima obroditi listje za prihodnjo rejo, kakih 10 centimetrov dolg reznik z dvema očesama. Mladega popja na teh reznik ih ne smemo odlomiti, niti lističev obrati; svobodno naj se razvije, da samo zagotovi pridelek za naslednje leto. Nasprotno pa smemo cele mladike, kadar imajo razvito listje, porezati tikoma starega lesu, enako kakor obrezavamo vrbje ali boke Podoba 18 nam predočuje odraslo murvo pred prvim obrezavanjem, ki se vrši marca meseca. Mladike r,r,r, ostanejo cele; pri a, a, a, pa se porežejo druge mladike, da dobimo reznike.
Odrasla murva pred dvakratnim obrezavanjem,
rrr mladike za pridelovanje listja; a a a mesta, kjer se mladike marca obrežejo v rožnike.
Podoba 19 nam predstavlja po omenjenem načinu obrezano murvo, na katerej se je užo razvilo listje in sicer na mladikah ki se porežejo za rejo pri h, b; na reznikih c, c pa je uže novo popjo, iz kojega se razvijd mladike za prihodnje leto
Podoba 20 nam kaže murvo, katerej so se uže porezale mladiko ; na reznikih se je razvilo popje c, c, iz katerega zrastejo mladike, ki se prihodnje leto porežejo za rejo in pa tudi tiste, ki
Podoba H).
V reznike obrezana murva z uže razvitim listjem.
Podoba 20.
Murva po dvakratnem obrezan ji, ko se je obralo listje, z novim popjein c, c, na reznikih.
se v prihodnjem marcu obrežejo v rožnike. Tekom poletja pa bo treba večkrat potrebiti poletno popje, ki izpahne ravno tam, kjer smo porezali listnate veje, da se tako osredotoči rastuost drevesu v pomladanskih mladikah c, c.
V naslednjem letu bo ravno tako ravnati, to jo obrezati bo murvo tako, kakor vidimo v podobi 18, da pustimo celo mladiko blizo reznika.
Spromenjalno ali dvakratno obrezavauje no ogoli murvo popolnoma, toroj ne pretrže rašče ; popjo, ki je početkom pomladi izpahnilo iz rožnikov, raste pravilno in dozori; listje postane večjo in sadu ali murvic jo prav malo, in to jo dobro, kajti kadar jo obilo murvic, nadlegujejo rejo, Kor so razcejajo in gujijejo po ležiščih sviloprojk. Sicer pa jo poštevati tudi to, da dobi tako gojena murva pravilno obliko, kar olajšuje pobiranje listja in pospešuje bujno rast drevesa.
Kdor zna in skrbno dola, obreže lahko vsako murvo po tem načinu, tudi če jo stara, ali pa če jo bila poprej vodno zanemarjena in zapuščena.
Kjer primanjkuje pičo govedi, osmuli so lahko listje tudi v jeseni, kadar je zrelo in začenja padati, pa no poprej, da se ne poškoduje drevo.
Smuli pa naj se začenši pri podlagi uže odrevenele mladike proti njenemu vrhu, kakor takrat, ko se je obiralo listje za svilo-prejke.
Pobrano listje pokladamo lahko živini sveže, ali pa še bolje je, če je shranimo, dobro stlačeno kakor delamo navadno z zeleno krmo, ali pa tudi v čebrih, kakor hranimo tropine za žganje.
xDulje ir ih.).
--—-
Razne vesti
Sarina drevesnica sadjarskega društva v Tolminu
kaže, da si je tamošnje sadjarsko društvo svesto svoje naloge. Prav skrbno je obdelana ter obsega bogato zalogo zbranih cepljenih drevesc in divjakov, ki so pocepijo o svojem času. Vsa čast gosp. učitelju Vrtovcu, ki tako previdno skrbi za gmotni blagor krasne pokrajine, v kateri si je izbral svoj stalni dom.
Nekje drugod na Tolminskem smo videli sadno drevesnico — o joj, kako grozno zanemarjeno! O tem, kar se je naredilo, ali bi se bilo moralo narediti z državno podporo 200 gld, in nobenega sledu. Vseh nasajenih drevesc skupaj je 861, med njimi k večemu 120 požlahtujenih; — vse hira v gostem plevelu; na eni sami lelii so začeli pleti, pa še tam so vso skupaj popustili; segujit plevel leži
na lelii. Ta sadna drevesnica je obzidana; a vrata so vodno odprta, da si lahko vsakdo ogloda uzorec v nebo upijoče nemarnosti, lia-dovedni smo, kako položi društvo račun o prejeti državni podpori.
* *
*
Sadna kupčija na našem trgu je trajno živa in sadjorejcem nenavadno ugodna. Saj se skoro ne spominjamo, da bi bilo kdaj poprej prišlo toliko denara za sadje v deželo kakor letos. Vsakovrstno sadje, celo tako, kakoršno ni imelo v poprejšnjih letih skoro nobene vrednosti, kakor hruške drobnice, slive, zgodnje češplje, cimbarji, vse se prodaja po nenavadno ugodnih cenah; — saj smo videli celo pobirati po tleh odpadla, piškova zimska jabolka in prodajati je po 4 kr. kilogram. Plemenito sadje, kakor breskve, hruške formentinke in druge prodajajo se vos čas prav dobro. Nekateri kupci kupujejo še prav zeleno sadje, celo hruške, katerim manjka še dober mesec do zoritve, — ter jih razpošiljajo menda za konsorvo. Lepše izpodbuje k napredni sadjereji ni treba našim kmetovalcem, nego jo dobivajo letos na sadnem trgu.
* *
*
Peronospora letos močneje napada trtne nasade kakor po navadi. Mnogo deževja, torej trajna vlaga pospešuje to škodljivko. Nekateri trtorejci tožijo, da je ne morejo pregnati, dasi škrope obilno in pravilno svoje nasade z modro galico. Mi pa sodimo, da so najbržč prepozno začeli, kajti mnogi si mislijo: „Kaj bom škropil, zakaj zamotal denar za zdravilo, dokler ne vidim bolezni" ‘l Kadar pa nastopi bolezen, je zadosta, da zamudiš en sam dan, pa se tako naglo in močno razširi, da je ne moreš več pregnati. Zato treba, da si naročimo o pravem času zadostno modre galice, da skrbno napravimo dotično raztopimo ter opravimo prvo škropljenje, še prodno se prikaže bolezen. Vsaka zamuda se hudo maščuje, in kdor je letos kaznovan za svojo malomarnost, naj se hletu poboljša.
* *
*
Kako obraniti konje nadležnih muli. — Konjske muhe so silno nadležne ter mučijo in popikajo ubogo žival včasih prav do krvi. Kmetovalec pripoveduje v časniku „Das Pferd“, kako si je pomagal, da je odgual to nadležuice od svojega belca. „Une
29. junija t. 1. sem vozil pokošeno seno domov. Uze pri prvih vožnjah zapazim, da v preženi belec krvavi na prsih, po trebuhu m na nogah; tako hudo so ga bile muhe popikale. Ker se mi uboga žival usmili, ustavim, vlijem v posodo ‘/a htra vode ter ji primešam kakih 20 gramov karbolne kisline. S tem volim namazati konju ranjena mesta, in glej! dasi je popoldne neprenehoma vozil in se potil — muh vendar ni bilo več blizo. Zato menim,	^
da smem z dobro vestjo priporočati ta priprosti pripomoček.
Trajna razstava kmet. strojev!
V Gorici na Travniku štv. 16 znotraj
Praška - bubnanska tvornica strojev, livarna železa in drugih kovin
BERTOLDA KRAUSA,
podružnica na Dunaji 3/2 Lbwengasso 3, vzdržuje
V GORICI NA TRAVNIKU V NOTRANJIH PROSTORIH HIŠE ŠT. 16
trajno razstavo plugov in drugega poljedelskega orodja, ročnih mlatilnic in takih z vratilom, čistilnih mlinov in trieure-ov, slamorezalnic in rezaluic za korenstvo, priprav proti Peronospori, vinskih stiskalnic in grozdnih mlinov, potem zalogo slovečih
Garvvens - sesal k in tehtnic
in vse potrebne tehnične oprave.
Razstavni prostor, v kterem se tudi prodaja, jo vsak dan odprt in noben gospodar naj ne zamuui, ogledati si to zanimivo razložbo.
Gorica, na Travniku, 16 znotraj.
Zal. c. kr. kmet. društvo.
Tisk. Giuv. Pateinolli.