GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • Št.U • LETO X • 10. APRIL 1971
Gospodarski plan ZP Iskra za leto 1971
V planu Združenega podjetja ISKRA za leto 1971 so se visoke številke zamenjale z zmernejšimi, hitra rast na vseh področjih, na katero smo se zadnja leta skoraj navadili, prehaja letos v bolj umerjen tek, ki pa je pravzaprav tudi bolj normalen. Globalno vzeto bi za naš letošnji plan veljala ocena, da je dovolj realen, seveda glede na sedanje razmere v našem, pa tudi v mednarodnem gospodarstvu.
O realnosti na vsej črti pa tudi letos ne more biti govora, še posebej ne v planu delovne sile in seveda ne v finančnem rezultatu, ki nam bo zaradi negotovega razvoja na področju cen še nekaj mesecev velika neznanka. Poglejmo naš plan po poglavjih kot so v njem obdelana. Zaradi bolje preglednosti RIZ ni upoštevana v primerjalnih podatkih iz lanskega leta.
Proizvodnja
Proizvodnja se bo povečala letos le za 14%, kar je za polovico manj od povečanja v lanskem lotu. Skupna vrednost proizvodnje bo tako dosegla predvidoma približno
1.753.000.000 din. Navzlic manjši rasti pa ostajamo s tem po vrednosti proizvodnje še naprej na prvem mestu v naši republiki; prav tesno za nami so Združene slovenske železarne in Gorenje.
Mislimo, da je plan proizvodnje v pravilnem proporcu prilagojen spremembam, ki jso nastale v gospodarstvu naše države. Stopnja rasti industrije v naši ožji republiki, kakor tudi v vsej državi se bo letos gibala namreč predvidoma med 5 in 7%, lani pa je šla preko 9%. To so seveda poprečne stopnje, iznad katerih izstopajo panoge, za katere je pri sedanji stopnji tehnološkega razvoja značilna hitra rast (kemija, elektroindustrija, strojegradnja).
Na vprašanje ali jo naš plan kljub znižani rasti še vedno izvedljiv, si lahko odgovorimo takole. Glede na vgrajene kapacitete ne vidimo ovir, saj se letos močno povečujejo. Tudi delovna sila ne more biti ovira, ker so že v njenem sedanjem obsegu zadostne rezerve. Manjše probleme pa že lahko pričakujemo pri prodaji, tako na domačem trgu kot v inozemstvu. Resna ovira za realizacijo našega plana pa tiči v Premajhnih obratnih sredstvih. Ta ostajajo namreč glede na proizvodnjo iz leta v leto manjša. Po svojem obsegu se sicer večajo, ven-. dar počasneje od proizvodnje.
Res je sicer, da se zaloge obračajo vse hitreje, vendar se pozitivni učinek tega hitrejšega obračanja povsem •zgublja v naraščajočih terjatvah. Ker letos zaradi stabilizacijskih ukrepov ne mo temo računati s takim
povečanjem kreditov kot bi hoteli, moramo pač pričakovati težave v financiranju proizvodnje ali poljudno povedano: računajmo z občasnimi zastoji.
Naša proizvodnja se deli v dve poglavitni veji, elektroniko in elektromehaniko. Prva mora naraščati hitreje in se bo letos povečala za desetino, tako da bo od skupne proizvodnje odpadlo nanjo 33 %, na elektromehaniko pa 67 %. Polovico od vse predvidene proizvodnje tvori 10 grup izdelkov in sicer po tem vrstnem redu: telefonija, kondenzatorji, releji, zaganjalniki, upori, števci, radijski sprejemniki, elektromotorji, elektr. ročno orodje in TV sprejemniki.
Proizvodnjo nameravajo povečati vse naše tovarne, pri
čemer pa posebej izstopajo Elektromotorji, Usmerniki, Aparati in Kondenzatorji.
Za	razvojno-raziskovalno
dejavnost bomo letos odmerili petino več kot lansko leto in se bo skupna vrednost teh sredstev približala 50.000.000 din. To pa pomeni 2,8 % od vrednosti proizvodnje. Če sc po vlaganjih v razvoj in raziskave zgledujemo po podjetjih, ki v današnjem svetu nekaj predstavljajo, potem vlagamo mi nekajkrat premalo, če pa vemo, da izločajo v jugoslovanski elektroindustriji v te namene v poprečju le 1,7% od vrednosti proizvodnje in da izločajo ostale panoge še manj, potem s tem našim deležem niti ne moremo biti zelo nezadovoljni. Mislimo, da z odpravo zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti in prenosom njegove funkcije na ustrezne republiške sklade, lahko pričakujemo v tem pogledu tudi večja sredstva s strani družbenih organov. Med našimi tovarnami bosta za razvoj in raziskave tudi letos namenili naj večji odstotek od vrednost svoje proizvodnje tovarni Naprave in Usmerniki (11,2 odn. 6,3), najmanj pa Avtomatika in Sprejemniki (po 0,6).
(Dalje na 6. strani)
Iskrina tovarna »Elektromotorji« v Železnikih bo 27. aprila slavila srebrni jubilej. Krajši zapis o tem objavljamo na današnji 4. strani, več pa bomo poročali v naslednjih številkah. Na sliki: izdelava rotorjev za kolektorske motorje
Razpis volitev
Delavski svet Združenega podjetja ISKRA KRANJ je na svojem 5. zasedanju, dne 2. aprila 1971, v Kranju sprejel naslednji
SKLEP
a)	Volitve v DS ZP se razpišejo za sredo, 21. aprila
1971.
b)	Delavski svet ZP bo štel 53 članov, pri čemer poteče 26 članom, izvoljenim v letu 1970, mandat v letu
1972,	en član, izvoljen leta 1970 v volilni enoti »Elektromotorji« Železniki, pa je 15. 2. 1971 odšel iz ZP ISKRA tako, da je na skupno 27 izpraznjenih mest izvoliti nove člane, vendar le za mandatno dobo enega leta, da se bo v letu 1972 volil na novo celotni DS ZP po novih predpisih, ki jih bo vseboval novi statut ZP.
c) Tabelarni pregled je naslednji:
Volilna enota st.			 ČianoV
1.	Elektromehanika Kranj	10
2.	Elementi Ljubljana	4
3.	Aparati Ljubljana	3
4.	Naprave Ljubljana	—
5.	Instrumenti Otoče	—
6.	Elektromotorji Železniki	1
7.	Avtoeleklrika Nova Gorica	3
8.	Kondenzatorji Semič	—
9.	Sprejemniki Sežana			
10.	Usmerniki Novo mesto	
11.	Polprevodniki Trbovlje	—
12.	Avtomatika Pržan	3
13.	Elektronika Horjul	1
14.	Orodjarna Ljubljana	—
15.	Iskra-Commerce Ljubljana	2
16.	ZZA Ljubljana	1
17.	Strokovne službe	—
18.	CAOP Ljubljana	—
19.	šolski center Kranj	—
	Skupaj	27
č) Na volitvah v DS ZP bodo volile volilne enote: članov		
1.	Elektromehanika Kranj	10
2.	Elementi Ljubljana	4
3.	Aparati Ljubljana	2
4.	Avtoelektrika Nova Gorica	3
5.	Avtomatika Pržan	3
6.	Elektronika Horjul	1
7.	Iskra-Commerce Ljubljana	2
8. ZZA Ljubljana		1
9.	Elektromotorji Železniki (nadom. vol.)	1
Skupaj:	27
vse za mandatno dobo ENEGA LETA — pri čemer gre v volilni enoti 9. za nadomestne volitve, ker se je število članov, ki jih voli ta volilna enota zmanjšalo za polovico.
d) Volilne enote pod č) opravljajo kandidacijski postopek in volitve v DS ZP po dosedanjih predpisih Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ št. 15/64, 32/67, 54/67) v zvezi s predpisi republiškega Zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SRS št. 11/65) pri čemer naj:
—	delavski sveti teh volilnih enot skličejo zbore delovnih ljudi, na katerih bodo predlagani kandidati tako, da bodo ti zbori opravljeni najpozneje do 8. 4. 1971.
Predsedniki DS volilnih enot so pooblaščeni, da določijo člane DS ZP oz. člane DS volilne enote, da zbore prično in jih vodijo do izvolitve delovnega predsedstva;
—	delavski sveti teh volilnih enot takoj imenujejo volilne komisije in komisije za sestavo volilnih imenikov svojih enot in sporočijo takoj: predsedniku volilna komisije ZP sestav volilne komisije volilne enote, predsedniku komisije za volilne imenike ZP pa sestav komisije za volilne imenike volilne enote;
—	predsedniki volilnih komisij volilnih enot dostavijo v 2 dneh po opravljenem kandidacijskem zboru predsedniku volilne komisije ZP, a najpozneje do 10. 4. 1971 zapisnik zbora in kandidatno listo.
Namen družbenega dogovora ni zniževanje osebnih dohodkov, temveč preprečevanje ekscesov
Razpis volitev
(Nadaljevanje s 1. strani)
e)	DS ZP imenuje:
—	Volilno komisijo ZP v naslednjem sestavu: ANCIK Mitja — Strokovne službe, predsednik LOGAR Franc — Elektromehanika, namestnik CENCIČ Drago — Strokovne službe, član ŽIBERT Alojz — Elektromehanika, namestnik REGOVC Milan — Strokovne službe, član MOŽINA Alojz — Elektromehanika, namestnik
Volilna komisija ZP ima predvsem naslednje pristojnosti:
—	načelno skrbi za zakonito izvedbo volitev v DS ZP
—	sprejema in potrjuje kandidatne liste za volitve v DS ZP
—	razglaša izid volitev v DS ZP in izdaja izvoljenim kandidatom potrdila o izvolitvi.
—	Komisija za volilne imenike ZP v naslednjem sestavu:
OREL Franc — Elektromehanika, predsednik PRETNAR Leopold — Strokovne službe, član KOKALJ Tine — Strokovne službe, član Komisija za volilne imenike ZP ima proti komisijam za volilne imenike volilnih enot samo pristojnost nadziranja, instruiranja in koordiniranja.
f)	DS ZP priporoča vsem organizacijskim enotam v ZP, katere letos volijo v svoje organe upravljanja, da razpišejo volitve v svoje organe upravljanja tudi na 21. 4. 1971 in volijo kandidate za svoje organe upravljanja tudi za mandatno dobo ENEGA LETA, ne glede na to, če imajo v svojih statutih in splošnih aktih predvideno dvoletno mandatno dobo — kajti v letu 1972 bodo kompletne volitve v organe upravljanja ZP in v organe upravljanja organizacijskih enot, opravljene po določbah kot jih bo predpisal novi statut ZP.
S seje DS ZP
S seje republiškega izvršnega sveta — Dnevnica 100 din, 50 % nočnine, 0,9 din za kilometer? — Družbeni dogovor predvideva najnižje in najvišje osebne dohodke za normalen delovni uspeh v polnem delovnem
času
Letošnji plan: 175 milijard S din
Kranj, 2. aprila — Na 5. seji DS ZP, ki jo je vodil predsednik inž. Zdravko Tckavec, je bilo navzočih 35 članov in 17 gostov. Dnevni red je obsegal 5 točk in sicer:
1) Predlog gospodarskega plana ZP ISKRA za leto 1971; 2) Razpis volitev v delavski svet ZP; 3) Predlog pravilnika o štipendijah; 4) Pogodba o razširitvi sedanjega Elektronskega računskega centra v Republiški računski center; 5) Razdelitev priznanj delavcem ZP ISKRA za izume .tehnične izboljšave in izdajo publikacij v letu 1970.
Na dokaj podrobno pojasnilo predloga gospodarskega plana združenega podjetja Iskra za leto 1971, ki kaže na 1.752.839.000 N din oz 175 milijard S din proizvodnje, kar je za 14,1 % več kot lani, se je razvila dokaj živahna razprava, ki je v bistvu razčistila nekatere podatke. Največ vprašanj je bilo glede raziskave in razvoja, izvoza in uvoza, kadrov in kadrovske politike. Glede zvišanja proizvodnje se je izkristaliziralo mnenje, da je predlog realen, sloni na analizah vseh organizacij, ki so lani ustvarile 113 milijard starih dinarjev ostanka dohodka, kar kaže na nove kvalitete, saj so tudi tovarne, ki so se znašle v prejšnjih letih v izrednih težavah, lani dosegle relativno dobre rezultate. Lanski uspeh je rezultat konjunkture, vlaganj in prizadevanj.
Letošnji plan zadeva ob devalvacijo, stabilizacijske ukre-
pc in še mnogo nerešenih vprašanj, kot so npr. event. podražitve, razni novi in še neznani predpisi itd. V taki situaciji je proizvodno težko precizirati, vendar so bili navzoči mnenja, da je proizvodni plan realen in je kljub dokajšnjim nejasnostim (zunanji {vplivi) plan stabilizacije podjetja. Ugotovitev, da je pri vsem tem nujno potrebna razvojna raziskovalna dejavnost kaže, da se je tej panogi začelo posvečati več pozornosti kot doslej. Razprava mnogih, posebno članov DS ZP in ZZA je nakazala niz problemov in hotenj ,ter program nalog, ki perspektivno nakazujejo raziskovalno delo s področja 1 in 2.
Na nobeni seji DS ZP ni bilo toliko mnenj oz. toliko zainteresiranosti za kadre kot na tej seji. V razpravi se niso križala mnenja o potrebi dobrega strokovnega kadra, ki ga skoraj ni moč dobiti, pač pa so bila deljena mnenja glede rasti zaposlovanja. Analitiki in vodstvo trdijo, da je čutiti prekomerno zaposlovanje, nekateri pa so bili mnenja, da to ni problematično, pač pa nastanejo problemi zaradi pomanjkanja visoko strokovnih kadrov. Na drugi strani pa anketa, ki je bila pravkar zaključena kaže, da so pfav omenjeni kadri slabo kori-ščeni in da mnogi delajo na delovnih mestih, kjer bi zadostovala srednja strokovna izobrazba. Perspektiva kaže, da bo treba posvetiti izredno
Na seji (6. aprila), ki jo je vodil predsednik Stane Kavčič, je med drugim izvršni svet kot eden sopodpisnikov v načelu sprejel osnutek splošnega družbenega dogovora o načelih in merilih za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnnih dohodkov v gospodarskih organizacijah z določili zakona in splošni družbeni dogovor za družbene dejavnosti.
Osnutek, o katerem bosta posebej razpravljala še zveza sindikatov in gospodarska zbornica, vsebuje v prvem delu načela in merila, ki bodo osnova verifikacijski komisiji za presojo ali samoupravni sporazumi zagotavljajo ustrezno delitev dohodka gospodarskih organizacij na sredstva za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev in na sklade po načelih nagrajevanja po
skrb tudi nadaljnji rasti vsem že zaposlenim strokovnjakom, ker zastarelost znanja ne vodi v moderno tehnologijo. DS je bil mnenja, da bo treba vložiti finančna sredstva tudi v novo zgradbo elektro-fakultete v Ljubljani, ker ima Iskra velik interes, da se poslopje čimprej dogradi in opremi. Perspektiva Iskre kaže, da so visoko strokovni kadri Iskri potrebni, zato bi kakršnemkoli odlašanje pri odločitvi o sofinanciranju elektro-fakultete v Ljubljani lahko imelo tudi za Iskro večletne posledice: »zidove« bi imeli, kadrov pa ne.
Glede osebnih dohodkov, ki bi pripomogli, da bi Iskra lažje pridobila strokovne sodelavce, je bilo dano opozorilo, da je v teku družbeno dogovarjanje o načelih in merilih samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov. Iskra se je aktivno vključila v to akcijo.
Sprejet je bil tudi novi pravilnik o štipendijah, ki pa daje možnosti, da poedi-ne tovarne .glede na teritorij, štipendijo lahko zvišajo.
Zanimive in hkrati premalo zapaženo je bilo vprašanje glede nove poklicne šole v Ljubljani. Znano je, da je vrsto let v sklopu Iskrinega šolskega centra delovala poklicna šola tudi v Ljubljani. Ker nima svoje stavbe, se bo morala zaradi odpovedi v jeseni odločiti za počasno »odmiranje« (brez vpisov v prvi
(Dalje na 7. strani)
delu in poslovnih rezultatih ter za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov z določili zakona. Drugi del osnutka družbenega dogovora predpisuje obvezna delitvena merila za tiste delovne organizacije, ki iz kakršnihkoli razlogov ne sprejemajo samoupravnih sporazumov.
Družbeni dogovor predvideva najnižje in najvišje osebne dohodke za normalen delovni uspeh v polnem delovnem času.
Dogovor tudi predvideva da lahko znaša najvišji znesek za financiranje skupnih potreb delavcev, namenjenih za regrese za letni dopust in za prehrano na zaposlenega delavca po 600 dinarjev letno. Polna višina dnevnice za potovanje po Jugoslaviji naj bi znašala 100 dinarjev in 50 % stroškov za prenočevanje. Povračilo za uporabo lastnega vozila v službene namene naj bi znašalo 0,9 dinarjev za dejansko prevoženi kilometer, s čimer se izloča obračun pavšala. Povračilo zaradi zvišanih stroškov za ločeno življenje pa naj bi znašalo 700 dinarjev mesečno, še posebej je urejeno glede povračil zaradi povišanih stroškov pri terenskem delu.
Za zagotovitev najnižje stopnje rentabilnosti vloženih družbenih sredstev pa bi samoupravni sporazumi določali tudi najnižjo stopnjo akumulacije.
Na seji je bilo posebej poudarjeno, da namen družbenega dogovora ni v zniževanju osebnih dohodkov zaposlenih, temveč v odstranjevanju in preprečevanju ekscesov v delitvi osebnih dohodkov ter odstranjevanju nesorazmerij med osebnimi dohodki istih kategorij zaposlenih. Cilj družbenega dogovora je predvsem izpopolnjevanje sistema delitve dohodka in stimulacija za podpisovanje samoupravnih sporazumov.
ISKRA IN DRUŽBENI DOGOVOR
V zvezi z družbenim dogovorom tudi v okviru ZP Iskra nismo doslej stali prekrižanih rok. Na prejeti drugi delovni osnutek so bile pripravljene to zadevne pripombe, o katerih je plenum republiškega sveta sindikatov pretekli teden seznanil tudi predsednik sind. odbora ZP Jože Čebela. Pripomb Iskre ni bilo malo, zato o njih na tem mestu ne bi govorili obširneje. Kot vemo je bilo doslej izdelanih že pet delovnih osnutkov. S četrtim delovnim osnutkom so bile seznanjene vse naše delovne
organizacije, ki ga bodo skupno tudi s 5. delovnim osnutkom temeljito proučile in do 16. tega meseca bodo zbrane vse tozadevne pripombe. Na osnovi teh pripomb izdelano stališče bo ZP Iskra posredovala nato vsem institucijam, ki so sopodpisnice družbenega dogovora.
Nekako je bilo dogovorjeno naj bi v okviru elektro in kovinske industrije Slovenije imeli en sam samoupravni sporazum, ki je praktično šele v začetnih pripravah. Republiški svet sindikatov Slovenije bo v doglednem času sklical zbor delovnih organizacij obeh industrijskih panog, na katerem naj bi izmed zastopnikov delovnih organizacij izbrali poseben delovni team, katerega naloga bo čim prej pripraviti ustrezen osnutek samoupravnega sporazuma. ZP Iskra bo tudi pri tem pomembnem dokumentu aktivno sodelovalo in skušalo pravočasno prikazati določena svoja stališča, ki naj bi jih samoupravni sporazum vseboval, šest izmed naših delovnih organizacij in sicer: »Polprevodniki« — Trbovfje, »Avtomatika« — Pržan, »Elektromotorji« — Železniki, »Aparati« — Ljubljana, »Sprejemniki« — Sežana in »Elektronika« — Horjul so pri izvršnem svetu SRS vložile prošnje za oprostitev od začasne omejitve povečanja osebnih dohodkov. Ker so nekatere izmed teh oragnizacij sorazmerno dokaj pozno poslale tudi vse potrebne podatke in dokumentacijo! se je reševanje teh vlog zavleklo. Kaže, da bo izvršni svet SRS o vlogah naših šestih organizacij razpravljal v prihodnjem tednu, po ustaljenem postopku, ki predvideva, da morajo pred sklepanjem izvršnega sveta k posamezni vlogi svoje mnenje dati še: Gospodarska zbornica SRS, Republiški svet zveze sindikatov Slovenije in sekretariat za delo IS SRS.
Tako upamo, da bomo kaj več o rešitvi vlog naših delovnih organizacij lahko zapisali v naslednji številki »Iskre«.
Dopisujte v Iskro
Naslov uredništva: Kranj, Savska Loka 4. Telefon:
22-221 int. 333
»Aparati« Ljubljana
Uspešno poslovno leto 1970
Iskra — Blejska Dobrava: izdelava žičnih oblik za tel. centrale
Naša nova ATC v Bački Palanki
Iz filijale Iskra Commerce v Novem Sadu so nas obvestili, da so 27. marca t. 1. v Bački Palanki slavnostno izročili svojemu namenu novo Iskrino avtomatsko telefonsko centralo, katere montažo je opravila skupina monterjev iz Beograda. Govorniki na tej slavnostni izročitvi nove ATC v obratovanje, so razen celotne opreme, ki jo je dobavila Iskra, zelo pohvalili tudi montažno osebje. V svojih izvajanjih
so med drugim ugotovili tudi vrsto prednosti nove Iskrine centrale in opreme pred tovrstnimi izdelki konkurenčnih podjetij. Ob tej priložnosti je tudi predsednik občinske skupščine Bačka Palanka, ki je centralo predal prometu, čestital Iskri in njenim monterjem za kvalitetno in solidno opravljeno delo na novi telefonski centrali, ki je lep prispevek k nadaljnji rasti omrežja v AP Vojvodini.
Poslovno leto 1970 je bilo v gospodarskem in političnem pogledu zelo razgibano; posebno velja ta ugotovitev za drugo polletje, ko je naša družba odločneje stopila na pot reforme in poskušala zaustaviti tok inflacijskih gibanj, urediti gospodarsko zakonodajo in v končni fazi uresničiti politično-upravne in ustavne spremembe.
Vsa ta gibanja so se odražala tudi v poslovanju tovarne »Aparati« in samoupravni organi, vodstvo tovarne ter celotni delovni kolektiv so morali v teh procesih zelo aktivno sodelovati, če smo želeli doseči končne uspehe tako, kot smo jih bili v poslednjih letih navajeni dosegati.
Čeprav na vseh področjih nismo docela izločili negativnih pojavov, ki so zaviralno vplivali na boljše gospodarjenje, ker so bili delno objektivne narave, delno pa smo bili nanje premalo pripravljeni, moramo ugotoviti, da smo poslovali zelo dobro in tako dosegli tudi ustrezen poslovni uspeh.
Visok porast proizvodnje, osnova za boljše gospodarjenje v celoti
K dobremu poslovanju je v prvi vrsti pripomogla zadosti velika proizvodnja in prodaja. Proizvodnega načrta po fizičnem obsegu sicer nismo dosegli in smo zaostali za 2,1 %, vendar smo zaradi delno in operativno spremenjene strukture proizvodnje presegli finančni načrt za 83 94. To pa hkrati pomeni, da smo proizvodnjo povečali v primerjavi z 1. 1969, po fizičnem obsegu za 41,7 % po finančnem pa kar za 45,5 %. Tako
visoko stopnjo rasti je delno res omogočila visoka konjunktura v državi in v svetu, vendar pri tem ne smemo prezreti sposobnosti kolektiva, da se je v te procese uspešno vključil in to predvsem z visokim dvigom storilnosti, ne pa z dvigom cen svojim izdelkom. Tako ugotavljamo, da se je vrednost proizvodnje zvišala na enega zaposlenega po fizičnem obsegu za 203 %. po finančnem pa za 23,7 %. To podatek je najboljše potrdilo, da je kolektiv predvsem s svojim delom doprinesel k uspešnemu poslovnemu uspehu, čeprav se je v celem letu srečaval s problemi pravočasne dobave reprodukcijskega gradiva—tako po rokih, kot po izboru in s problemi likvidnih finančnih sredstev, kar je zaradi organizacije prodaje prek Iskra Commerce največkrat in v naj večji meri izven operativnega dosega tovarne.
Visoka proizvodnja in z njo tudi izredno povečana produktivnost je tako kljub velikemu porastu proizvodnih stroškov in kljub inflacijskim gibanjem, ki so zahtevala vsaj nominalno rast osebnih dohodkov, zagotovila zadostno akumulativnost in finančna sredstva ne samo za enostavno, pač pa vsaj delno tudi za razširjeno reprodukcijo.
Vključevanje v mednarodno trgovino in delitev dela je vse bolj prisotno v poslovni politi naše tovarne
Kolektiv se dobro zaveda, da je jugoslovansko tržišče
zelo omejeno in, da ne zmore tako hitrega odjema, kot je za rast proizvodnje potreben. Zato smo vložili velike napore v osvajanje inozemskih tržišč, tako po klasični metodi čiste prodaje, "kot tudi po modernejših pristopih, predvsem s poslovnim in proizvodnim sodelovanjem. Ta prizadevanja so rodila v 1. 1970 že lepe rezultate, saj smo izvoz v primerjavi z letom prej povečali za nekaj več kot enkrat tako, da je odnos 201,0%.
Načrta sicer nismo dosegli, saj smo tudi v izvozu realizirali le 97,1 % predvidenega obsega, toda kljub vsemu je ta podatek zadovoljiv, posebno, če primerjamo še strukturo izvoza, ki je bil v preteklem letu 76,5 % usmerjen na konvertibilno področje, le 23,5 % pa na vzhod in področja kliringa. Delež izvoza v celotni finančni vrednosti proizvodnje še vedno ni zadosti visok, po fizičnem obsegu pa se že lahko štejemo med organizacije, ki so tudi na inozemskem področju pomembne in dokaj trdno prisotne. Razkorak pač nastaja iz ve-čih razlogov, predvsem pa zato, ker na zunanja tržišča, zlasti zahodna, šele prodiramo in moramo biti ob visokih carinskih omejitvah s ceno konkurenčni. To pač predstavlja v prvi fazi davek, ki ga moramo kot novinci plačevati, če želimo, da bomo enkrat lahko prodirali tudi na druge načine — z imenom in »marko«, kar je danes na zahodu eden izmed osnovnih elementov dobre in finančno uspešne prodaje. Prav temu problemu bomo morali v bodoče posvetiti še vse več skrbi, študija in naporov, da bomo razkorak med doseženi-
(Dalje na 7. strani)

Govorijo jubilanti 25 - letnega dela
Adolf Primožič — šef obrata »Orodjarna«
Pionirska leta v kranjski orodjarni
Kako sem prišel v orodjarno, je opisal že tov. inž. Lavrenčič v svojih spominih v eni prejšnjih številk našega glasila. K temu naj pripomnim samo to, da je bil način sprejema na to delovno mesto zelo sličen sedanjim razpisom, razlika pri sprejemu je bila le v tem, da so kandidata sprejemali najvišji predstavniki uprave podjetja. V
V novo okolje in delo sem se hitro vživel, saj je bilo de‘°. ki smo ga v orodjarni opravljali, zelo slično tistemu.
ki sem ga že prej vrsto let opravljal. Težave so bile le v sistemu zajemanja in vodenja administrativnega načina, ki naj bi ga osvojili kot organizacijsko obliko. Na srečo je inž. Marjan Lavrenčič znal izkušnje starejših dobro »prenesti« na papir, in moram reči, da je uspelo organizacijo orodjarne administrativno kaj hitro speljati. Sicer so bile pri tem tudi težave, saj je znano, da se vsaka noviteta sprejme z delno reakcijo, ljudje smo pač taki, da
najraje delamo to, kar je v navadi.
Že v letu 1946 je orodjarna imela vse vrste dejavnosti v svojem sestavu kompletne. Konstrukcija orodja in priprava dela sta že s polno paro delali na prvih orodjih na-
ših bodočih serijskih artiklov. To so bili ročni vrtalni in brusilni stroji, pozneje stenska ura, začel se je 36 mm kinoprojektor itd. Tudi v delavnicah nismo držali križem rok, saj je vsa proizvodnja čakala skoraj na vsako orodje. Z vsakim novo izdelanim orodjem smo zaposlili po pet delavcev. Takšno je bilo takratno razmerje moči orodjarna — produkcija.
Ves izreden pritisk na vse zaposlene v orodjarni, da bi izdelali čimveč orodja, nas je silil k izrednim naporom. Nismo se ustrašili zadanih nalog izpeljati do konca; orodjarji in tudi delavci ob strojih so delali tako rekoč od jutra do noči, nihče pa ni spraševal, kakšno plačilo bo dobil za nepreštete ure požrtvovalnega dela!
V prvih letih je bila naša dejavnost izdelava štanc, pri-
prav in rezilnega orodja. Slednjega se namreč ni dalo kupiti. Zato je bila prava rešitev za tovarno, da smo to orodje znali sami izdelovatL Pojavile so se težave pri nabavi materiala in nabavi brusnih plošč. Uvoza takrat nismo poznali, saj so tile meje zaprte. Problem »e ▼'-«t»!. ko nam je zmanjkalo brusilnih plošč za brušenje navojev. Zaradi tega ne bi bilo navojnih svedrov, raznih kotalnih rez-karjev, ki so bili glavno orodje za ozobčanje. Na »srečo« pa smo imeli precej do konca izrabljenih brusilnih plošč za navoje. Te že izrabljene plošče smo razrezali, jih prh memo fiksirali med prirob-nice in s tem podaljšali izdelavo vseh rezkarjev in navojnih svedrov za nekaj let. Isto je bilo z diamanti, katere smo delili na več delov in jih vgrajevali v držala in s tem
27. aprila - srebrni jubilej kovinarstva v Železnikih
Železniki, 6. aprila — Na
tiskovni konferenci, ki je bila v sejni sobi Iskrine tovarne elektromotorjev v Železnikih, je navzoče novinarje pozdravil predsednik prireditvenega odbora za proslavo 25-letnice kovinarstva v Železnikih — direktor Iskrine tovarne v Železnikih inž. Alojz Žumer, navzoči pa so bili tudi predsednik občinske skupščine Škofja Loka Zdravko Krvina, direktorja podjetja NIKO in »Tehtnica« iz Železnikov ter predstavniki samoupravnih organov in družbeno-politič-nih organizacij.
V uvodu je bilo rečeno, da 27. aprila praznujejo v Železnikih srebrni jubilej obstoja tovarn Iskra, Niko in Tehtnica, ki so se razvile iz prvotnega podjetja NIKO, ki je bilo ustanovljeno 27. aprila 1946. leta, kot produktivna zadruga kovinarjev. Ustanovno listino je podpisalo 15 zadružnikov. Ta ustanovitev je vzeta kot začetek kovinarstva v Selški dolini in zato letos slavi četrt stoletja obstoja. Je pa nekako nadaljevanje železarstva, v katerem imajo Železniki že več stoletno tradicijo. Leta 1962 se je NIKO pripojil k ISKRI in spremenil naziv v tovarno elektromotorjev, leto dni kasneje pa se je stari obrat za pisarniške pripomoč-
ke odcepil od ISKRE in pričel poslovati kot samostojno podjetje pod imenom NIKO. Iz prvotne zadruge s 15. člani v Železnikih so zrasla tri podjetja, ki danes zaposlujejo okoli 1000 ljudi (v Iskri 650).
Najvažnejši izdelek Iskre so elektromotorji. V letu, ko se je NIKO priključil k ISKRI, so jih izdelali 214.000, zdaj pa jih izdelajo več kot milijon na leto. Zelo naglo se povečuje tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov. Predvsem je treba poudariti sodelovanje z italijansko firmo Girmi, zahodnonemško firmo Braun in angleško Hootver. Pomembnejši izdelek so še sirene, ki jih izdelujejo že več kot 10 let.
Ker so ob naglem povečanju obsega proizvodnje stari prostori postali pretesni, je bilo zgrajeno novo tovarniško poslopje skupne površine 3.000 m!, in je namenjeno proizvodnj i elektromotorčkov in nekaterih sestavnih delov. Novi obrat, v katerem je delo v glavnem že steklo, bodo slovesno odprli 27. aprila, na dan 25-obletnice kovinarstva. Več o tem bomo poročali v naslednjih številkah.
B
Občni zbor
»Elektromotorji« — Železniki — montaža črpalk za pralne stroje
»Elementi« Ljubljana
Spet nagrada racionalizatorju
Magister kemije Andrej Češnovar iz obrata »Feriti« tovarne elementov za elektroniko je pred časom Komisiji za tehnične izboljšave
sindikalne
in racionalizacijo tovarne prijavil nov razvoj postopka za prozvodnjo mase N 5600. Komisija je ta predlog obravnavala in, ker se je izkazalo, da je predlagatelj prijavil koristno novost, je nje-
gov predlog tudi osvojila. Magistru Andreju Češnovar-ju je tako delavski svet tovarne na svojem zadnjem zasedanju, dne 1. aprila t. 1. v priznanje namenil enkratno nagrado v višini neto 2000 novih dinarjev.
organizacije ZZA
Ljubljana, 6. aprila 1971 —
Danes ob 17. popoldne so se v sejni sobi Zavoda za avtomatizacijo na Tržaški cesti v Ljubljani zbrali delegati iz vseh enot ZZA na redni sindikalni občni zbor, ki naj bi bil obračun dela sindikalne organizacije v preteklem dveletnem obdobju. Udeležba delegatov je bila dobra, izredno izčrpno in podrobno pa tudi poročilo o delu sindikata v letih 1969—1970. Kazalo je sicer po poročilih, da
razprave ne bo, vendar se je pozneje le-ta dokaj razživela in so se udeleženci v razpravi lotili vrste pomembnih in perečih vprašanj ZZA.
V prihodnji številki »Iskre« bomo temu sindikalnemu občnemu zboru posvetili več pozornosti, objavili pa tudi sklepe, ki so jih na občnem zboru sprejeli kot program dela novo izvoljenega izvršnega odbora v naslednjem obdobju.
ISKRA — ELEKTROMEHANIKA KRANJ
želi zaposliti nove sodelavce, in sicer:
1.	VEČJE ŠTEVILO DELAVK ZA DELO V MONTAŽAH IN OBDELOVALNICAH;
2.	5 DELAVCEV ZA DELO PRI OBDELOVALNIH STROJIH, V SKLADIŠČIH TER PRI TRANSPORTU;
3.	3. SNAŽILKE
Pogoji:
Pod tč. L: 6 razredov osnovne šole, starost 15 do 35 let; Pod tč. 2.: slanost nad 18 let;
Pod tč. 3.: starost 25 do 45 let.
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek naše tovarne do 30. aprila 1971.
.....................................................................i..min...........m............................mu....timmimmmi.....um.....um iiiuimimummum...
podaljševali možnost profiliranja brusilnih plošč.
Težav je bilo vedno dosti. Ena izmed teh je bilo tudi vprašanje povečanja kadrov. Dobiti nove in že izučene je bilo takrat nemogoče. Zato smo razširili vest, da bomo jemali v uk vajence. V letu 1947 so se prijavili prvi, ki smo jih učili kar v orodjarni. Tudi za teoretični pouk je bilo urejeno. Izpite pa so opravljali pred okrajno komisijo.
V treh letih smo dobili kar lepo število novih pomočnikov, ki so najmanj uhajali drugam, zato še danes tvorijo močno skupino visoko kvalificiranih delavcev z izredno prakso.
S pridobitvijo mladih kadrov pa še ni bilo rešeno vse. Potrebno je bilo to mladino čimprej usposobiti za samostojno delo. Zato je bil
osvojen brigadni sistem izdelave orodja. Brigadirji so bili starejši izkušeni orodjarji, ki so imeli nalogo vzgajati mlajše orodjarje in opravljati tudi svoje redno delo. Medtem je razvojni oddelek pripravil nove konstrukcije artiklov. Kinoprojektor je bil v glavnem zaključen, pojavil se je enofazni števec, instrumenti, električni vrtalni stroj in cela vrsta električnega spojnega materiala. Vse to je nalagalo ogromno dela orodjarni za izdelavo orodja; pojavile so se nove vrste orodja za izdelavo bakelita, livanje v kokile in tlačni liv. Prakse v izdelavi in konstrukciji tovrstnih orodij pa nismo imeli, zato je bilo vloženega veliko študija za konstrukcije in izdelavo takih orodij.
Vse te novosti in vedno večje potrebe po različnih orodjih so narekovale, da se mo-
ramo za izdelavo orodja in konstrukcije bolj specializirati, zato so v ročni orodjarni nastajali specialisti na posameznih vrstah orodja starejši orodjarji. Tako je bil za izdelavo orodja za hladno brizganje zadolžen sedanji mojster, orodjar Alojz Tomazin, ki je nalogo speljal do zadnje potankosti. Za izdelavo bakelitnega orodja se je specializiral orodjar Anton Kramar, za livanje pa orodjar Rudolf Florjančič. Pozneje, ko smo morali preveriti izdelavo orodij za globoki vlek, je bil za to delo določen orodjar Anton Piber. Pri vseh teh delih je bila potrebna izredna zavzetost za izdelavo orodja in to do poslednjih fines, da je orodje v proizvodnji delalo brezhibno. Sodelovanje: praksa — teorija je bila pri izdelavi konstrukcij zelo pomembna, zato so vsi omenjeni tovariši sodelovali pri pre-
gledu zahtevnejših orodij, obenem pa so se zbirali podatki za ponavljajoče dele — sedanjo standardizacijo.
Vse sedaj opisane dejavnosti pa niso potekale povsem gladko skozi delavnice. Potrebno je bilo veliko prepričevanja o nujnosti izdelave orodja po risbah. Odpraviti stare navade »glihanja« s kontrolo ni bilo lahko. Z leti je to prešlo v navado, zato nam pozneje ni delalo nobenih preglavic.
Tudi pri strojni obdelavi smo imeli nekaj »stebrov«, na katere smo se lahko močno zanesli. Tov. Ivan Kranc je bil velik strokovnjak za brušenje navojev in raznih rezkarjev. Ni ga bilo profila, da ga on ne bi naredil. Zanimivo je to, da je vse tp izdelal brez posebnih priprav! Takrat jih namreč ni bilo na razpolago. Pa, če se spomnim strugarja Jožeta Držaja, Vik-
torja Langerholca in brusilca Martinjaka, ki je bil večkratni udarnik, brusilca Mirka Mrzaka, brusilca Butkoviča in kalilca Janeza Veharja, ki so sedaj že v pokoju, kaj vse so omenjeni tovariši s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo naredili za dobro ime naše orodjarne, ni mogoče na kratko opisati.
Konstrukcijo orodja je takrat vodil inž. Štefan Dolhar, ki je imel glavno oporo v sedanjem vodji konstrukcije Francu Vidicu in pa kom struktorjema Jožetu Dularju in Dušanu Renčlju. Bili so še drugi, ki pa so že v pokoju ali pa so zamenjali službo.
Od takratnih tehnologov je sedaj v orodjarni zaposlen le Ludvik Vendling, ki je pozneje prevzel vodenje izdelave' meril, njega je po razširitvi orodjarne zamenjal Vlado Šavli, on pa je bil postavljen za vodjo kalilnice. Terminsko
Zaključki konference ZK Iskra Elektromehanska
Komisija, ki je bila imenovana na seji konference bo na osnovi izvajanj v referatu in razprave prisotnih predlagala sekretariatu konference potrditev naslednjih sklepov, ki naj se posredujejo vsem članom organizacije ZK, z zahtevo da jih uveljavljajo na področju svojega delovanja.
Na zgornjem posnetku: delovno predsedstvo konference ZK; spodaj udeleženci konference poslušajo poročilo
Zaključki so:
Q Poživiti je delo organizacije ZK z vključevanjem v obravnavo na vseh samoupravnih, poslovnih in političnih odločitvah ter pri tem izhajati iz izhodišč, ki izhajajo iz sklepov višjih organov ZK predvsem zaključkov 18. seje CK ZKS.
•	V okviru oddelkov ZK v tovarni je treba obravnavati delo obratov in služb, predvsem pa delovanje delavskih svetov in komisij.
£ Uveljavljati je načelo, da se izboljša kadrovska struktura v tovarni, da se ljudje zaposlijo na čimbolj odgovornih delih. Pri imenovanju vodilnih in vodstvenih delavcev pa je stremeti, da se na delovna mesta imenujejo ljudje, ki imajo poleg strokovnih kvalitet tudi moralno-politič-ne kvalitete in ki sc aktivno vključujejo v samoupravni sistem.
•	V organizacijo ZK je treba sprejeti nove člane, pridobi naj se jih iz vseh slojev zaposlenih. Predvsem naj bodo to ljudje, ki so že z aktivnostjo v organih upravljanja ali družbeno-političnih organizacijah dokazali, da bodo lahko dobri člani ZK.
Ob kadrovski obravnavi pa je treba pregledati tudi, kdo ne spada več v organizacijo ZK, predvsem je treba izločiti člane, ki so storili kakršnokoli dejanje, ki ne ustreza liku komunista, pa tudi člane, ki s svojo pasivnostjo kvarijo ugled organizacije ZK.
•	Nadaljevati je z vključevanjem članov organizacije v organe upravljanja in vod-
službo je vodil tov. Franc Orel.
Na splošno so se premiki kadrov iz orodjarne hitro začeli. Z razvojem tovarne so se odpirali novi problemi zasedbe vodilnih mest. Kot prej nas je zapustil inž. Lavrenčič, ki je prevzel novo odgovornejše delo v tovarni. Njegovo mesto, kot vodja orodjarne, je prevzel inž. Štefan Polhar, ki je že leta 1948 dobil nalogo organizirati novo tovarno kablov v Svetozare-vu. Za njim je orodjarna dobila novega vodjo — Adolfa Primožiča.
Takratni glavni inženir tov. Milan Železnik me je z de-sretom »ustoliči!« z bodrilnimi besedami, da mi bodo pri novem delu pomagali in mi zaželel veliko uspeha. Moram Poznati, da sem imel v njem veliko oporo pri poznejši razširitvi orodjarne. V orodjarni le moje mesto prevzel tov.
stva družbeno-političnih organizacij.
•	Povečati je obseg izobraževanja za člane ZK, predvsem za mlade komuniste. Organizirati je več predavanj in krajših seminarjev.
•	Na eni izmed prihodnjih konferenc je oceniti gospodarsko politiko in perspektivo tovarne v zvezi s prehodom na elektronski sistem v telefoniji ter v zvezi s tem sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili uresničitev progra: ma.
•	Zaostriti je treba odgovornost vodilnih in vodstvenih delavcev, predvsem članov organizacije ZK v zvezi z njihovimi delovnimi nalogami in predlogi, ki jih posredujejo organom upravljanja.
•	Sprejete so bile tudi naslednje spremembe organiziranosti organizacije ZK v tovarni in to:
L Oddelek obrata ATN, sekretariat 5 članov Grupe:
1.	Montaža in linija ATA
2.	Tehnični razvoj, tehnična priprava dela in kontrola
3.	Produkcija delov, galvani-ka in gospodarska priprava proizvodnje
2.	Oddelek obrata EMI, sekretariat 5 članov
Grupe:
1.	Proizvodnja delov
2.	Gospodarska in tehnološka priprava proizvodnje
3.	Kinoakustika z »ventili«
4.	Montaža rotacijskih strojev
3.	Oddelek obrata števcev, sekretariat 3 člani
Grupe:
1.	Obdelovalnica, tehnična in gospodarska priprava proizvodnje
Jože Ahačič, ki je kot dober poznavalec strojne obdelave služboval do upokojitve. Konstrukcijo orodja smo zaupali že takrat staremu praktiku in konstrukterju Dušanu Renčlju, ki je s svojimi izkušnjami veliko pripomogel k strokovnemu dvigu mladih konstrukterjev.
V svojih spominih sem zajel začetno obdobje delovanja orodjarne do leta 1948. V tem času je bil pravzaprav postavljen temelj sedanjega orodjarstva v Kranju, ki se je pozneje še oblikoval in izpopolnjeval do sedanje stopnje izdelave orodja. Vsem sodelavcem, ki so sodelovali pri pionirskem delu kranjske orodjarne in vsem, ki so kakorkoli prispevali k poznejšemu večanju in uspešnemu osvajanju orodjarskih veščin, gre zahvala, da je kranjska orodjadna dokaj prispevala k ugledu »ISKREČ«
2.	Montaža števcev z umerje-valnico in kontrola
4.	Oddelek obrata stikal
5.	Oddelek tehnične službe, ki vključujejo tudi člane ZK kontrole.
6.	Oddelek »Orodjarna«
Ljubljana, 31. marca. —
Danes dopoldne so že drugič v času priprav na II. kongres samoupvavljalcev, ki bo v maju v Sarajevu, pri generalnem direktorju Vladimiru Logarju sešli delegati delovnih organizacij ZP in predstavniki družbeno-političnih organizacij in samoupravnih organov. Razgovor z delegati so prisostvovali tudi trije zastopniki republiškega sveta sindikatov Slovenije
Na II. kongresu samouprav-Ijalcev Jugoslavije v Sarajevu bodo ZP Iskra zastopali naslednji delegati: Franc Klemenčič in Henrik Peternelj
—	oba iz »Elektromehanike«
—	Kranj, Janez Čebulj iz Zavoda za avtomatizacijo, Slejko Humbert iz tovarne avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici, Julij Novljan iz Iskra Commerce, Jože štam-car, dipl. ing. iz tovarne elementov za elektroniko in Srečko Grmek, dipl. ing. iz tovarne radijskih sprejemnikov v Sežani.
Na sestanku so prisotni razpravljali o vrsti aktualnih vprašanj o katerih bo govora na II. kongresu in do katerih zavzema Iskra določena stališča. Nadalje je bilo dogovorjeno, naj bi dva izmed naših sedmih delegatov na kongresu v Sarajevu posegla tudi v razpravo in sicer naj bi v svojih izvajanjih obdelala na-
7.	Oddelek »Vzdrževanje«
8.	Oddelek »Merilne naprave«
9.	Oddelek »Kadrovska služba z upravo in restavracijo Iskra«
10.	Oddelek »Finančna služba z organizacijsko službo«
slednji dve vprašanji: Problemi organizacije dela in samoupravljanja v integriranih podjetjih ter Kaj v našem gospodarskem sistemu ovira integracijske procese.
11.	Oddelek »Službe Plan-na-bava-prevoz«
@ Sekretariat konference ZK tovarne šteje v bodoče 11 članov. Na razširjene seje sekretariata se vabijo tudi sekretarji oddelkov
—lin
Teze za obe razpravi so zdaj pripravljene in delegati se bodo s predstavniki druž-beno-p5litičnih organizacij znova sešli v sredo 14. t. m. na podrobnejši razgovor.
ISKRA
tovarna orodja Ljubljana — Stegne 15
objavlja kot specializirana tovarna orodjarske stroke naslednja delovna mesta:
1.	VEČ KONSTRUKTORJEV
2.	VEČ TEHNOLOGOV
3.	VEČ VK ali KV ORODJARJEV
Za kandidate pod zaporedno številko L in 2. je zaželeno, da imajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo strojno-tehnične stroke in najmanj 5 let delovnih izkušenj na takih ali podobnih delovnih mestih. Za delovna mesta pod zaporedno številko 3. je poleg ustrezne strokovnosti zaželena čim daljša delovna praksa.
Osebni dohodek je zagotovljen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov in po dogovoru ob nastopu dela.
Prav tako pa ima tovarna soliden način stimuliranega nagrajevanja, ki omogoča prizadevnim in sposobnim sodelavcem najvišji OD, ki ga je mogoče doseči v stroki.
Tovarna ima izdelan tudi privlačen — učinkovit način varčevanja za nakup oz. gradnjo stanovanja — z vezavo svojih, tovarniških in bančnih sredstev. V kolikor želite napredovati v stroki in biti za svojo prizadevnost primemo nagrajeni, ne zamudite s prijavo.
Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Objava velja 14 dni po objavi oglasa. Cenjene prijave pošljite na zgornji naslov.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii.-mniiiiiitiiiiiuiiimiiiiiiimiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
Že drugi razgovor z delegati Iskre na IE. konferenci samoupravljavcev
plan ZP Iskra za leto 1971
Gospodarski
(nadalj. s 1. strani)
Kadri
in osebni dohodki
Kadrovska politika naših organizacij postaja vsebolj nerazumljiva. Za letošnjo proizvodnjo, ki se bo povečala za 14%, naj bi potrebovali okroglo 9% večje število delavcev, to je približno toliko kot lani, ko smo proizvodnjo povečali za celih 28 %. To razhajanje med proizvodnjo in zaposlovanjem postaja že nekaj let vedno bolj očitno. Prvi signal je močan padec rasti produktivnosti. Ta bo predvidoma le 5% večja od lanske, dolga leta nazaj pa je naraščala v poprečju po 20 %. Za tako napihnjeno zaposlenostjo pa se skriva še nekaj resnejšega, namreč globoko znižanje naše že tako nizke akumulacije, če bomo sprejeli na novo toliko delavcev, kot smo planirali, se bo na račun tako povečanega fonda osebnih dohodkov skrčil dobiček vsaj za četrtino, če razširimo kritiko še na kvalifikacijsko strukturo naših kadrov, potem lahko rečemo, da se iz letošnjega plana zrcali ugotovitev, da zelo skrbimo za kvantiteto in zelo zanemarjeno kvaliteto. Kadrovska struktura je namreč na začetku tega leta celo slabša kot pred enim letom. Delno je vzrok za to v izločitvi RIZ, delno pa v odhajanju naših kadrov v boljše razmere. Najbrž pozabljamo, da kadrovski problem ni razrešen že z najemanjem novih delavcev, ampak je del njegove vsebine tudi objjržanje delavca, njegovo izobraževanje in pravično nagrajevanje za delo. Ne zavedamo se dobro, da je sestav kadrov važnejši od sestava kapitala in celo od količine kapitala, ker jo le dober sestav tisti faktor, ki jamči razvoj in ki jamči sigurnost proizvodnje in vloženega kapitala.
Osebni dohodki — tu mislimo na mesečno poprečje na zaposlenega v neto znesku — se bodo dvignili za okroglih 13%, to je na 1413 din. Težko je reči, ali je to povečanje veliko ali ne. Vsekakor drži, da ni veliko, če ga primerjamo s povečanjem v preteklih letih; ali če ga primerjamo z rastjo cen življenjskih stroškov, ki se nam letos obeta; aii pa glede na rast, s katero računa republiški plan in je 14%. In še bi lahko primerjali, da bi rekli, da je to povečanje zmerno. Vendar pa je na kraju le treba povedati, da je produktivnost tista prava baza, ki določa rast osebnih dohodkov; ta pa bo letos zaradi pretiranega zaposlovanja očitno tako nizka, da planiranega naraščanja osebnih dohodkov ne dovoljuje.
Obratna sredstva
Dejali smo že, da je treba letos računati s posledicami
pomanjkanja obratnih sredstev. V planu je predvideno povečanje bančnih kreditov le za 5%, kar je za letošnji porast proizvodnje zelo malo. Vendar pa je to predvidevanje najbrž dovolj realno, ker je na denarnem trgu z uvajanjem programa stabilizacije zavladalo še večje pomanjkanje in z bančne strani kaj dosti nimamo pričakovati. Tu bomo morali večji del bremena nositi sami. Zato menimo, da je vrednost, ki jo nameravamo vložiti v poslovni sklad (okrog 30 mio din) prenizka in bi jo prav lahko podvojili, še posebej zato, ker smo lani pridelali rekordno akumulacijo in doslej glede tega v tako ugodni situaciji še nismo bili.
Žarišče problema obratnih sredstev pa ostajajo slejko-prej naše terjatve pri kupcih. Z njihovim znižanjem bi si izdatno olajšali položaj. 'Znižanja seveda nismo planirali pač pa povečanje za 9 %. Navzlic temu pa bi si lahko zapisali kot uspeh, če planiranega povečanja terjatev ne bomo presegli. V praksi smo ga namreč vselej.
Koeficienti kroženja obratnih sredstev po našem planu letos ne bodo doživeli renesanse. Kroženje (obračanje) naj bi se sicer pospešilo za 12%, vendar ostaja še vedno tako počasno, da je z modernim konceptom poslovanja povsem nezdružljivo. Sicer pa to ni odraz samo notranjega stanja v ISKRI.
Nabava materiala za reprodukcijo
Delež tega materiala, ki ga kupujemo na domačem trgu, naglo kopni, ustrezno hitro pa se povečuje uvoz. Še pred tremi leti smo se oskrbeli doma s tremi četrtinami potrebnega materiala, letos se mislimo samo še s polovico. Tu vidijo naše tovarne (kakor tudi večina gospodarskih organizacij širom po državi) zgolj lastne interese, za interese skupnosti jim je bolj malo mar. Rezultat take miselnosti je skokovito naraščajoči primanjkljaj državne zunanjetrgovinske bilance (1969: 660 milijonov $, 1970: 1200 milijonov $). Tovarne zagovarjajo svoje stališče s prednostmi, ki jih nudi uvoz: boljša kvaliteta — hitrejša dobava — nižje cene. Kolikor pri nekem materialu vse to drži, bi bil vsak ugovor prazen, vendar vemo, da se stvari na tem področju rade posplošujejo. Naš letošnji uvoz (brez opreme za nove investicije) bo predvidoma dosegel vrednost 22 milijonov $. Ce govorimo v dolarjih, potem se bo od lanskega leta povečal za 28%; če pa govorimo v dinarjih, se bo pa povečal kar za 53%, kajti vmes je devalvacija dinarja. Obe številki pa sta precej nad nor-
malnim naraščanjem, kajti proizvodnja se bo dvignila le za 14%.
No, za realizacijo tako visokega plana stoji letos vseeno vprašaj, in sicer finančnega značaja. Zunanjetrgovinski režim je za nas dovolj ugoden in nam deviz za uvoz ne bo manjkalo, močno pa smo prepričani, da nam bodo manjkali dinarji. Že lani so predstavljali večji problem od deviz in so v marsikateri tovarni prav zaradi tega ustavili stroje. Letos, po devalvaciji, ko je treba devizo plačati petino dražje, bo ta problem prav gotovo potenciran.
Prodaja
Tudi ta se bo povečala za 28%, in sicer v enakem odstotku na domačem jugoslovanskem tržišču in v inozemstvu. Od skupne vrednosti prodaje bo plasirano doma 86%, izvoženo pa 14%. Med tovarnami v okviru Združenega podjetja bo dosegel letošnji promet 87 milijonov dinarjev, kar pomeni dobre 4% od celotne naše prodaje.
Mislimo, da smo prodajo na domačem trgu ocenili zelo visoko in da nismo dovolj upoštevali situacije, ki jo ustvarja izvajanje stabilizacijskega programa. Razumljivo, da teh ukrepov ne bomo čutili z vseh plati, predvsem nas bodo prizadeli pri izdelkih široke potrošnje in pri tistih finalnih izdelkih, ki so vezani na uvoz materiala in podsestavov.
Pri izvozu pravzaprav nimamo izbire, pri pojemajoči absorbcijski sposobnosti domačega tržišča si moramo najti dodatni prostor zunaj njega. Naš letošnji izvoz je predviden v vrednosti 19 milijonov S. Povečanje je glede na dosedanje rezultate sicer precejšnje, vendar bi moralo biti večje, če se hočemo približati našemu cilju, ki smo si ga zadali s srednjeročnim planom, pa tudi če nočemo izgubiti koraka z velikimi domačimi konkurenčnimi podjetji naše panoge. Seveda je res, da kaj takega ni preprosto doseči. Prvič je treba imeti za to večjo izvozno organizacijo z boljšim kadrovskim sestavom od sedanjega. Drugič pa je treba računati s tem, da bo na evropskem trgu letos več prerivanja, kot ga je bilo doslej. Posebej velja to za naše največje inozemsko tržišče, Zahodno Nemčijo, kjer bo zaradi pravkar minulega konjunkturnega obdobja situacija najtežja. Nekoliko več si lahko obetamo od naših ostalih tradicionalnih tržišč, Italije, Velike Britanije in ZDA.
V države konvertibilnega valutnega področja bomo izvozili predvidoma 80 % od skupne vrednosti našega izvoza, kar je precej več kot lansko leto.
S planirano vrednostjo letošnjega izvoza nismo več prvi med izvozniki slovenske industrije. Pred nas je stopilo GORENJE, za nami pa ostajajo TOMOS, IMV, TGA Kidričevo, IMPOL itd.
Investicije
Če se bomo vsaj približali številki, ki smo jo dali v plan, bomo glede vlaganja v osnovna sredstva dosegli letos rekord. Predvidevamo namreč vrednost nad 130 milijonov din, s čemer je lansko vlaganje več kot podvojeno. Ce naj to pomeni začetek novega kurza v naši poslovni politiki, potem smo z njim lahko zadovoljni. Sicer pa je do močnega povečanja letos moralo priti, ker je bila tudi lanska akumulacija (dobiček in amortizacija) rekordna. Iz te akumulacije bomo porabili 46 milijonov din, ostalo bodo posodile banke. Rezultat teh investicij bo za 289 milijonov dinarjev večja vrednost proizvodnje; seveda bo ta rezultat viden šele drugo leto. Večji del (56%) novih vlaganj je namenjen za strojni park.
Finančni rezultat
Celotni dohodek bo letos dosegel skoraj 3 milijarde dinarjev, pri čemer je tisti del
prometa naših tovarn, ki teče skozi Iskra Commerce, upoštevan dvakrat. Tako hočejo pač predpisi, če računamo s tendencami, ki jih letos goji vse naše gospodarstvo, potem se upravičeno bojimo močnega porasta cen, s tem pa tudi večjih materialnih stroškov od tistih, s katerimi smo kalkulirali v planu.
Prvi korak do povečanja stroškov je bil storjen z do-valvacijo dinarja, ostali pa so odvisni od naglice, s katero bo pihala odjuga po baje zamrznjenih cenah materiala in storitev. To valovanje cen se bo seveda odražalo na našem dobičku. Njegovo letošnjo stopnjo smo predvideli nižje od lanske in sicer v višini 4% od celotnega dohodka. Seveda raste za to stopnjo veliko vprašanje, če jo bomo sploh uspeli doseči. Dokler namreč ni izkristalizirana situacija okoli stabilizacijskega programa, ni mogoče resneje ugibati o tem, ali bo akumulacija večja ali manjša. To ni mogoče tudi, dokler nam ni znano, ali bomo uspeli povečane stroške kompenzirati s povečanjem cen naših izdelkov. Pred nami je torej stena negotovosti, ki nam lotos bolj kot kdajkoli preprečuje, da bi si vsaj približno izračunali rezultat, ki ga pričakujemo na koncu leta.
Peter Grčar,
dipl. oec.
Počitniška skupnost Iskra — Ljubljana
RAZPISUJE
za sezono 1971 naslednja začasna delovna mesta v počitniških domovih: POREČ, Kamp DUGI OTOK, TRENTA
in BLED:
1.	UPRAVNIKE — 4 osebe — OD 1.500,00—2.500,00 din mesečno
2.	KUHARICE — 4 osebe — OD 1.200,00—2.000,00 din mesečno
3.	POMOŽNE KUHARICE — 6 oseb — OD 1.100,00 do 1.300,00 din mesečno
4.	TOČAJE — 3 osebe — 1.100,00—1.200,00 din mesečno
5.	SOBARICE — 3 osebe — 1.000,00—1.300,00 din mesečno
6.	STREŽNICE — 6 oseb — 1.100,00—1.200,00 din mesečno
7.	KUHARJA ZA PEKO NA ŽARU — 2 osebi — 1.300,00 do 12500,00 din mesečno
8.	BLAGAJNIČARKE JE — 2 osebi — 1.200,00—1.300,00 dinarjev
Poleg prejemkov imajo vsi zaposleni brezplačno prehrano in stanovanje v domu.
POGOJI:
1.	začasno zaposlitev lahko sprejmejo pod točko 1. in 2. osebe, ki imajo prakso na podobnih delovnih mestih vsaj tri leta;
za ostala delovna mesta je potrebna kratka praksa;
2.	začasna zaposlitev traja tri mesece in to od 10. junija dalje in traja nepretrgoma;
3.	prednost imajo študentje katerih starši so zaposleni v ISKRI in upokojenci, ki so bili zaposleni v ISKRI;
4.	pismene prijave pošljite na naslov: POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA. Trg prekomorskih brigad L 61000 LJUBLJANA. Pred nastopom bo skupen razgovor na upravi PS Iskra in zdravniški pregled, ki je potreben za vse delavce v gostinski stroki.
UPRAVA PS ISKRA
ISKRA
Tovarna avtoelektričnih izdelkov NOVA GORICA
razglaša
v skladu s 4. členom Pravilnika o delovnih razmerjih 'tovarne, sklepa delavskega sveta in zaradi reorganizacije tovarne prosto delovno mesto:
VODJE SLUŽBE
za plan, analize in organizacijo
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
fakultetna izobrazba ekonomske, strojne ali elektro smeri in 5 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, ali končana ustrezna srednja šola in 10 let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih. Aktivno obvladanje vsaj enega tujega jezika.
Prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, pošljite priporočeno v 15 dneh od dneva objave ali se v tem roku prijavite osebno na naslov: SPLOŠNI SEKTOR — ISKRA — Tovarna avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica (65290 Šempeter pri Gorici). O izidu razglasa bomo vse prijavljence obvestili s priporočenim pismom v 8 dneh po izbiri.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
ELEKTROMEHANIKÂ
SKLEPI 21. SEJE POSLOVNEGA ODBORA TOVARNE
(26. III. 1971) * V
• Poslovni odbor je obravnaval poročilo obrata ATN o njegovem poslovanju v letu
1970.	Ugotovil je, da je bilo poslovanje obrata v lanskem letu ob danih pogojih uspešno in se v celoti strinja z njegovim perspektivnim razvojem tako glede klasične kot elektronske telefonije. Poslovni odbor pričakuje od obrata, da bo tudi vnaprej dosegal podobne uspehe, pri čemer mu bo nudil vso potrebno podporo.
V zvezi s poročilom je po-
slovni odbor sprejel naslednje sklepe:
1.	Nujno je treba poskrbeti, da se izvaja dogovor, ki je bil sklenjen z Iskra Commerce glede prodajne politike in dostavljanja prodajne dokumentacije.
2.	V skladu s pogodbo in sporazumom, sklenjenim med tovarno in Iskra Commerce, poostriti nabavno disciplino na relaciji obrat — tovarna — IC.
3.	Glede na to, da obrat ATN uvaja nov način planiranja proizvodnje in zasedbe strojnih kapacitet, naroča PO vodstvu obrata, naj skupaj z organizacijsko službo uskladi sistem tako, da bo odgovarjal tudi za poznejšo obdelavo na novem računalniku.
Letošnji plan: 175 milijard S din
(Nadaljevanje z 2. strani) letnik) ali pa dobiti nove prostore. Kot vse kaže, teh prostorov ni moč dobiti. Pred meseci je bil sprejet Predlog za novo zgradbo, ki "■ l>>la Iskrina last. Ker bi to šolo izključno rabile le organizacije v ljubljanskem bazenu, so bile po govorih sodeč, obljube že dane, vendar vse kaže, da so obljube ono, denar pa drugo. Tudi na OS ZP se položaj ni izboljšal niti zaostril, oz. na kratko: vse čaka ali bodo ljubljanske Iskrine organizacije rekle: šolo rabimo, oz. šole tte rabimo! Ce jo rabijo, tedaj je treba hitro ukrepati, ce Pa ne ,tedaj je treba to Povedati in prevzeti vso ma-enalno, predvsem pa moralno škodo nase. Kaj bodo pa Jovane organizacije, pred-Pa samoupravni organi
'sem
rekli
- cez nekaj let, ko ne , , 0 dobivali kvalificiranih delavcev, je pa poglavje, ki
analitik?. nUjn° l°Uti
Ds ZP je sprejel tudi predme .. kodo volitve v orga-
i	—* JC JU
“g, da bodo
opravljanja DS ZP 21. da. DS bo štel 53 članov.
Na
sicer
novo bo izvoljenih 27 in *a dobo enega leta, ker
se bo v letu 1972 volil celotni DS ZP po novih predpisih, ki jih bo vseboval novi statut ŽP. (Razpis volitev je v celoti objavljen na I. strani glasila).
Tudi za počitniško skupnost ni pravega zanimanja, čeprav je bila situacija jasno nakazana. Ce posamezne organizacije ne bodo sofinancirale te dejavnosti, tedaj je možno, da nastane vprašanje: bomo letovali po ekonomskih cenah!? Ce pa gremo v to smer, pa stopa v ospredje drugo vprašanje: imeti ali ne imeti Iskrino počitniško skupnosti? Ta odgovor pa naj bi čimprej dale sindikalne podružnice vseh organizacij.
Na koncu je generalni direktor govoril tudi o razdelitvi priznanj delavcem ZP Iskra za izume, tehnične izboljšave in izdajo publikacij v letu 1970. K dosežkom je izrekel iskrene čestitke in apeliral na vse člane kolektiva, da v tem jubilejnem letu še bolj aktivno sodeluje pri tehničnih dosežkih. — Priznanja bodo odlikovancem izročena na sejah DS v posameznih organizacijah.
ABC
Uspešno
zaključeno poslovno leto 1971
(Nadaljevanje s 3. strani)
mi prodajnimi cenami doma in na svetovnih tržiščih normalizirali do tistih odnosov, k veljajo v deželah, za katere proizvajamo.
Ugodna rast števila zaposlenih in nekoliko boljši izkoristek delovnega časa
Visoke obveznosti proizvodnega načrta so zahtevale in tudi predvidevale zaposlovanje novih delavcev. Skladno z rastjo proizvodnje smo vključevali v kolektiv nove člane in jih tako imeli za 17,6 odstotka več kot pa v 1. 1969. To je bilo za 1,3 % več kot smo načrtovali, vendar je v primerjavi s porastom proizvodnje ta porast izredno nizek.
Največ novih delavcev smo zaposlili na produktivnih delovnih mestih, v režiji pa smo najbolj povečali predvsem kontrolno službo, saj vemo, da je kakovost eden izmed bistvenih elementov uspešne proizvodnje.
Izkoristek delovnega časa v korist efektivnega dela je v primerjavi z načrtom za 0,4 odstotka boljši, v primerjavi z 1. 1969 pa za 0,6 %. Občutno so se zmanjšale boleznine do 30 dni (za 13,3 % nižje od načrta), v primerjavi z
1.	1969 pa celo za 19,6 %. Pri tem ne smemo zanemariti vpliva, ki ga ima uvedba ambulante v tovarniških prosto-storih.
Povečali pa so se ostali plačani izostanki, predvsem izredni dopusti. V težnji za čim boljšo kadrovsko zasedbo daje kolektiv vsem izrednim študentom tudi določene olajšave z dopusti za opravljanje izpitov ter s skrajšanim delovnim časom zaradi predavanj. To predstavlja trenutno sicer določeno breme, bomo pa lahko v naslednjih letih imeli več ustreznega strokovnega kadra, ki bo sedanje dobre uspehe lahko še izboljšal.
Tudi osebni dohodki so se gibali ugodno
Poprečni mesečni neto osebni dohodki so bili višji za 24,6 % v primerjavi z 1. 1969.
S tem porastom smo sicer presegli republiško povprečje za 1,9 % oz. za 7,5 % načrtovano višino. S povečanimi osebnimi dohodki so bili v veliki meri pokriti le povečani življenjski stroški tako, da je . realno povečanje OD komaj zaznavno, pa še to ne po vseh kater—”	enako.
Z izplačilom OD po zaključnem računu za 1. 1970 se bodo le-ti v neto iznosu še malenkostno dvignili, ker pač to dovoljuje poslovni uspe', to-
varne. V masi za OD pa to povečanje pomeni le 23,4 % v primerjavi z 1. 1969.
Inflacijska gibanja in dvig cen materiala so negativno vplivale na poslovanje, kljub še vedno ugodni aku-mulativnosti
Dejanski stroški so bili lani od načrtovanih za 10,8 % višji. Na takšen porast je vplivalo več elementov, od uvedbe dviga gradiva skupine C na režijo, povečanega deleža v poizkusni in uvajalni dejavnosti, večjega dviga drobnega inventarja s 100 % odpisom, povečanih stroškov za pisarniški material zaradi uvedbe AOP, dodatni prispevek za zdravstveno zavarovanje zaradi še vedno visokih boleznin in dr.
Kljub vsemu temu pa ugotavljamo, da je porast deleža materialnih stroškov v strukturi še vedno zelo opazen. Delno so na to vplivale spremembe v izboru izdelkov, predvsem pa visok porast cen materialov in storitvam. Ta porast je zelo občuten in njegov trend tako pomemben, da bomo v bodoče problem lastne cene z lastno produktivnostjo vse teže nadomeščali na račun dviga cen reprodukcijskega materiala. Lahko ob tako naglem dviganju, kakršno je bilo 1. 1970, postane celo nemogoč.
Kljub ugodnim poslovnim rezultatom zaloge še vedno »črna pika«
Ob vseh elementih, ki so tako ali drugače prispevali k dobremu poslovnemu uspehu tovarne, pa je problem zalog, posebno na razredu 3 izredno pereč in bistveno vpliva tudi na likvidnost tovarne. Vendar
—	kot je videti — se vse službe, ki na takšno stanje lahko vplivajo, ne zavedajo dovolj tega težkega problema, ki kot Damoklejev meč visi nad dobrim gospodarjenjem. Koeficient obračanja, ki je bil že 1. 1969 dosežen z 2,2 % (sicer še vedno nizek) se je lani celo poslabšal in smo ga dosegli celo samo 1,94. Zato bomo morali na tem področju zaostriti odgovornost, s pomočjo AOP pa doseči, da bo vsaj neposredna odgovornost ustrezno porazdeljena na vse tiste službe in sodelavce, ki na višino zalog lahko vplivajo. Zmotno je namreč mnenje, da tu lahko deluje samo planska služba tovarne. Ta zaloge resda načrtuje in vpliva
—	vsaj v pretežni meri na njihovo odrabo. Toda fizično formira zaloge predvsem nabava in ta je v prvi vrsti odgovorna, da upošteva predvi-
dene normative in skrbi za ustrezni asortiment materiala, s tem pa tudi za višino zalog.
Tudi tehnološka služba — posebno pri predvidevanju in uvajanju nove proizvodnje, pri spreminjanju gradiv, pri standardizaciji in podobnem nosi nekatere elemente odgovornosti za višino zalog, čeprav največkrat posredno. Tudi skladiščna služba, termin-sko-razdelilna služba in končno sama finančna služba lahko doprinesejo k reguliranju višine zalog, ne samo z ugotavljanjem dejstev ob zapoznelih periodičnih obračunih, pač pa z operativnimi posegi, predvsem s politiko plačevanja in s pritiskom, da nabava spoštuje finančne normative zalog.
Na razredu 6 je stanje sicer precej boljše, saj smo dosegli faktor obračanja 11,4 in za 12,9 % izboljšali obračanje v primerjavi z 1. 1969. Toda tudi tu stanje po obeh enotah ni uravnovešeno in kljub dobremu skupnemu uspehu bi lahko še marsikaj storili in naše rezultate izboljšali.
čeprav botruje vsem tem pojavom predvsem hitro večanje obsega proizvodnje v tovarni in neurejene razmere na jugoslovanskem trgu z reprodukcijskimi gradivi, pa osebnega vpliva služb in strokovnega dela delavcev teh služb ne smemo izločati; prav s povečanjem odgovornosti na' teh mestih je možno in tudi obvezno stanje pri gibanju zalog spremeniti.
Dober uspeh lani in dober štart v 1. 1971 sta naša obveznost za še večji polet in napore za boljše gospodarjenje
Leto 1971, v katero smo že krepko stopili ob sprejemanju zaključnega računa, bo leto razgibanih gospodarskih in političnih upravnih gibanj. Naloge naše tovarne ne bodo lahke in načrt, ki smo si ga zastavili, bo terjal maksimalne napore vsakega člana kolektiva. Zato je vsekakor prav, da v ta namen razporedimo v poslovni sklad »neobvezni del rezervnega sklada«, kar nam omogoča zakon in, da tudi rezervni sklad tovarne koristimo za obratna sredstva. To nam bo zmanjšalo težave pri likvidnosti in omogočilo dvig ravni proizvodnje po načrtu; povečana proizvodnja pa je eden izmed temeljnih faktorjev za dobro poslovanje, kot smo ugotovili že v začetku tega poročila.
Upamo in delamo za to, da bomo tudi načrt za 1. 1971 zaključili vsaj tako ugodno in glede na obračanje zalog še bolje.
-h-
OBVESTILO
Uprava Počitniške skupnosti ZP ISKRA KRANJ se je preselila iz dosedanjih prostorov v nove prostore — Drenikova 32, Ljubljana (dom Partizana Sp. šiška — pritličje) tel. 55 898.
Po V. kolu šahisti tovarne »Aparati« na četrtem mestu
V 4. kolu ekipnega sindikalnega šahovskega prvenstva Ljubljane so šahisti tovarne električnih aparatov spet dosegli uspeh. V tem kolu so za nasprotnike imeli šahiste II. ekipe železničarjev. Srečanje so prepričljivo dobili z rezultatom 4,5 : 1,5 točk.
Manj uspešni so bili v naslednjem kolu, ko so se pomerili z II. ekipo Litostroja. To pot so srečanje izgubili z rezultatom 2,5 : 3,5. Kljub dvema porazoma in dvema zmagama doslej, so po V. kolu prvenstva v III. ligi na dobrem 4. mestu z 12,5 točkami.
Odbojkarji Iskra Commerce v počastitev 25-letnice
Skupina kranjskih strelcev na republiškem prvenstvu za zlato puščico v Laškem 4. 4. 1971, (Od leve: Černe, Frelih S., Vinko Frelih, Rozman, Žagar in Bojanič. Manjkata še Peternel in Malovrh. Skupaj je nastopilo 8 strelcev iz Kranja
» Elektromehanika« Kranj
V počastitev petindvajsetletnice Iskre so v soboto 27. marca popoldne v dvorani TVD »Partizan« na Taboru v Ljubljani športniki Iskra Comerce priredili odboj karski turnir, na katerem so sodelovale še ekipe »Elektromoha-nike«, ZZA in TVD »Partizan« Tabor. Vse tekme je dobro in objektivno sodil sodnik Jože Mule iz Odbojkarske zveze Slovenije. Medsebojna srečanja odbojkarskih ekip so se končala takole: Iskra
Commerce : Zavod za avtomatizacijo 2:0 ((17:15, 15:9), »Elektromehanika« : Tabor 2:0 (15:3, 15:4); Tabor : Zavod za avtomatizacijo 2:0 (15:4, 15:13) in »Elektromehanika« : Iskra Commerce, Tabor in 17:15)). Najboljša je bila ekipa »Elektromehanike«, za njo pa so se uvrstile ekipe Iskra Comerce, Tabor in Zavoda za avtomatizacijo. Zmagovalna ekipa iz Kranja je prejela ličen pokal.
Odlični strelci iz SD »Iskra«
KDAJ RAZPIS ZA LETOVANJE?
Naše uredništvo je v preteklih dneh prejelo vrsto vprašanj v zvezi z letošnjim letovanjem v domovih Počitniške skupnosti ISKRA. V ta namen smo zaprosili upravo Počitniške skupnosti za tozadevna pojasnila in upamo, da bomo v prihodnji številki lahko o tem napisali že kaj konkretnejšega.
Prva letošnja tekmovanja z zračno puško so bila za strelce iz SD »Iskra« nadvse uspešna, čeprav so zaradi začasne preureditve strelskega doma v tovarniško skladišče prenehali z rednimi vajami. Pomagali so jim strelci iz družine »Tone Nadižar«, ki so jim dali na razpolago svoje strelišče na Planini. Tu so se pripravljali skupaj s tamkajšnjimi tekmovalci na finalno srečanje petih družinskih ekip iz Kranja, ki so v ligaškem tekmovanju dosegle največje število krogov. Ekipa desetih članov je zasedla drugo mesto z 2435 krogi za vrsto iz SD »Tone Nadižar«, ki je zmagala z rezultatom 2465 krogov.
V zasluženi pokoj je odšel Janez Vehar iz kalilnice orodjarne »Elektromehanike«. Ob tej priložnosti se sodelavcem zahvaljuje za darila in lepe želje ter jim želi mnogo delovnih uspehov v prihodnje
Najpomembnejša so bila prvenstva za »zlato puščico«, že na občinskem tekmovanju se je kar pet članov tovarniške družine uvrstilo med prvo desetorico, najboljši pa je bil s 556 krogi Vinko Frelih. Ker po objavljenih repultatih iz ostalih slovenskih občin nihče ni dosegel tako visokega števila krogov, je Vinko lahko računal z visoko uvrstitvijo tudi na republiškem prvenstvu. Res je dosegel odličnih 543 krogov, ki jih nihče od ostalih 111 udeležencev nedeljskega finala v Laškem ni uspel preseči. Frelih je tako dodal dosedanjim osmim naslovom občinskega prvaka in dvema zmagama na republiških prvenstvih še trofejo z nedeljskega prvenstva. Zares izreden dosežek, ki mu v Sloveniji prav gotovo ni primere. Za nagrado je prejel od predstavnika strelske zveze v Laškem lep pokal, predsednik občinske skupščine pa mu je podaril še uro. Tudi ostali tekmovalci SD »Iskra« so se dobro uvrstili in skoraj vsi prejeli praktične nagrade za svoje dosežke, kar se do sedaj še ni zgodilo. Prirediteljem gre zares vsa pohvala za odlično organizacijo tekmovanja, enako pa tudi gospodarskim organizacijam, ki so namenila toliko nagrad za najboljše tekmovalce.
Rezultati:
L Frelih V. Kranj 543 (član SD »Iskra«); 2. Hočevar Celje 539; 3. Dobovičnik Celje 535; 4. Klemente Nova Gorica 534; 5. Gcrlevec Škofja Loka 533.
8.	Malovrh Kranj 531; 1). Peternel Škofja Loka 527; Bojanič Kranj 520; Rozman Kranj 516; Černe Kranj 513; 40. Frelih Srečko Kranj 51L Malovrh
ZAHVALA
Ob smrti moje mame
SILVESTRE KRALJ, roj. KLADNIK
se iskreno zahvaljujem vs-” sodelavcem obrata ATN leji) za sočustvovanje, iz rut sožalja in denarno pomoč.
kakor tudi tov. Štravsu za,
razumevanje. Obenem sc z» hvaljujem stanovalcem Iskri nega doma Planina za požrtvovalnost, izraze sožalja in podarjeni venec.
Hčerka Pavla Kralj
ZAHVALA
Ob smrti dragega očeta ALOJZIJA BAŠUA
se iskreno zahvaljujem sodo lavkam in sodelavcem D" »Plastične mase« v tovarni »Elektromehanika« Kranj za izraze sožalja in denarno po moč. Obenem izrekam toplo zahvalo tudi za finančno P» moč, ki so je bili deležni n'i ji otroci v času moje bolezni.
Jožica Bez.govsek
Uvrstitve tekmovalcev iz SD »Iskra«:
ISKRA- glasilo delovn* ga kolektiva ZP Iskra KranJi mdustrije za eleklromehanikfc telekomunikacije, elektronik m avtomatiko — Urejuj uredniški odbor — ®a' urednik: Pavel Gantar - “ govorni urednik: Janez s — Izhaja tedensko - R°k0,^, sov ne vračamo — Nas uredništva:	ISKRA Krin'
Savska loka 4. telefon int. 333 - Tisk in V'™1, »CP Gorenjski t(sk<
Kras1