C, C. Dottala, — fife« ogni gismtfi mettimi »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Podurcdni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111; te» lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Posamezne številke 30 stot., sfere 30 «tet Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 14. V GORICI, ČETRTEK 3. APRILA 1930, LETO II. Tedenski koledarček. 4. aprila, petek: Izidor Sev., šk., c. uč.; Kozim, puščavnik. — 5., sobota: Vincencij F.; Irena. — 6., nedelja: 5. Postna (tiha) nedelja. Sikst I., p.; Kre» scencija. — 7., ponedeljek: Herman Jožef; Epifanij; Tilmanij. — 8., torek: Albert, škof; Julija Bill. — 9., sreda: Marija Kleofova; Tomaž. — 10., četr» tek: Ecehiel, prerok; Marko B.; Meh» tilda. V nedeljo dne 6. aprila je prvi kra» jec; deževno. Novice. Cerkveni zbor. Kadar gre v Cerkvi za važna in od» ločilna vprašanja, tedaj skliče papež v Rim vse kardinale, nadškofe in ško» fe ter osebe s posvetovalno pravico na zborovanje. Tak vesoljni cerkveni zbor bo sklican prihodnje leto. V Rim bo prišlo več kot 1500 cerkvenih knezov. Ta cerkveni zbor pa je prav» zaprav le nadaljevanje onega iz leta 1870., ki so ga tedaj prekinili, a ga ni» so še obnovili. Marconi jeva iznajdba. Zadnjič smo poročali, kako je znani izumitelj senator Marconi govoril s svoje ladje v Genovi z županom glav» ftega avstralskega mesta Sidney in Prižgal v istem mestu na silno daljavo 18 tisoč kilometrov električne luči. Svetovna javnost se s to novostjo ob» širno bavi in je polna priznanja za ita» hjanskega učenjaka. V soboto 29. m. Pi- je Marconi zopet govoril s Sidrne» Vem. Tam imajo sedaj razstavo za elektriko in radio. Ko se je v soboto Popoldne okrog štirih — v Italiji je Sila tedaj sedma ura zjutraj — spre» hajalo številno občinstvo po razstavi, je prišla vest, da bo pozdravil Avstral» Ce Marconi iz Genove. In res! Občin» stvo, ki se je zbralo okrog zvočnikov r»dijske postaje, je kmalu razločno ?asli5alo Marconijev glas. Učenjak je izrazil svoje veselje nad dobro uspe» hm poskusom in je pozdravil Avstral» Ce v imenu starega sveta. Preureditev milice. Veliki fašistovski svet ima sedaj redne seje, na katerih je naredil več važnih sklepov. Najpomembnejša je Preureditev milice. Do konca tega le» ta dobi vseh 300.000 miličnikov, med n.J»Pi tudi visokošolci, puške. Danes služita v redni vojski 2 bataljona mi» hce. V teku 2 let se bo njih število Znatno zvišalo. O tvorili se bodo po» g°sti tečaji za milične častnike, da se vojaško bolje izvežbajo. Najvaž» .5 j6 Pa določba, ki pravi, naj se miličniki obvežejo, da bodo služili v bataljonih vsaj 10 let. To bo torej po» mično, čeprav prostovoljno vojaštvo. : Zato se pa zakonito uredi tudi njih ' službeno razmerje. Častnikom se do» ločijo stalni prejemki, miličnikom se ; zagotove nekatere predpravice za čas, ! ko stopijo iz vojaške službe. Častniki : se razdele — kakor pri redni vojski \ j — v take, ki stalno služijo, in v re» j ' zerviste. > Svobodni pas j v reški pokrajini, o katerem smo v j zadnji številki obširno pisali, je stopil \ v veljavo v noči od 2. do 3. t. m. jj Državni nastavljenci. 1. jan. je bilo v državni službi 270.089 nastavljencev, ki stanejo dr» žavo nekaj nad 3 milijarde lir na leto. V državnih podjetjih (pri monopolu, pošti in brzojavu, železnicah in ce» stah) je bilo zaposlenih pa 226.261 oseb. Skupno je bilo od države od» visnih nekaj nad pol milijona uradni» kov in delavcev, ki prejemajo na leto okoli 5844 milijonov lir. Letalska obletnica. V petek so letalci, obhajali 8. oblet» nico, odkar se je ustanovilo letalstvo kot poseben del vojske. Ob tej prilož» nosti je vladni načelnik Mussolini razdelil številna odlikovanja zasluž» nim letalcem. Žalostni junaki. Zadnji dan marca so komunisti v Berlinu oskrunili cerkev sv. Tomaža. Na cerkvene stebre so z velikimi čr» k ami namazali psovke proti duhovni» kom in katoliški cerkvi. V mestu Duisburg so komunisti nameravali po» mazati vse cerkve. Zato so katoličani postavili k cerkvam oddelke prosto» volj cev, ki so stražili vso noč. Enega prostovoljcev, ki je stražil pred cer» kvijo Srca Jezusovega, so komunisti napadli z noži in ga smrtno ranili. Tržaške nesreče. V padriškem kamnolomu se je udrl plaz in težak kamen je padel Petru Glavini na glavo. Tovariši so ga našli šele pol ure po nesreči. Težko ran je» nega so odpeljali na orožniško po» stajo in od tu v tržaško bolnišnico. Glavini je kamen zdrobil lobanjo, ra» na je smrtno nevarna. Za domačo industrijo. Iz Rima poročajo, da bo v kratkem izšla naredba nastopne vsebine: javni avtomobili, to so taki, ki so na razpo» lago občinstvu, se odobrijo za to služ» bo samo pod pogojem, da so izdelek domače industrije. Inozemski avto» mobili se ne pripuste v javno službo. Carina na čaj. Od 25. marca t. 1. naprej znaša ca» rina na 1 kg čaja 10 lir v zlatu ali 37 v papirju. Čaja dobimo največ iz Ki» tajske in Indije. Tudi tako imenovani ruski čaj prihaja iz Kitajske. Ker po» tuje na evropske trge čez Rusijo, je dobil ime »ruski čaj«. Nova pogodba. Te dni je bila v Beogradu podpisana prijateljska pogodba med Španijo in Jugoslavijo. Obenem se obe državi obvezujeta, da bosta vse morebitne spore poravnale mirnim potom pred razsodiščem. Najhitrejši brzoparnik. Pred dnevi je bil spuščen v morje nov pomorski velikan, nemški potni» ški brzoparnik »Evropa«. Svojo prvo vožnjo je napravil v Ameriko in si je z njo priboril prvenstvo v hitrosti. Iz luke Cherbourg na Angleškem do Njujorka je rabil 4 dni 17 ur in 6 mi» nut. V eni uri je prevozil okoli 50 ki» lometrov. Prehitel je za 36 minut br» zoparnik »Bremen«, ki je zadnje me» sece nosil ponositi naslov naj hitrejše potniške ladje na svetu. »Evropa« je velikanska plavajoča palača, zgrajena z vsemi modernimi udobnostmi. Pro» stornine ima 50 tisoč ton, je tedaj še enkrat -tako velika kot znana tržaška »Saturnia«. »Evropa« si je priborila tako zvani »modri trak« Atlantika, ki je odlikovanje naj hitrejše ladje. Zad» njih 22 let je nosil »modri trak« an» gleški brzoparnik »Mauretania«. V juliju 1. 1. je »Bremen« potolkel An» gleže. Sedaj je pa »Evropa« pokosila »Bremen«. Oba brzoparnika, »Evro» pa« in »Bremen«, sta last severno nemškega »Lloyda«. Angleži, Italija» ni in Amerikanci se zato mrzlično pri» pravljajo, da bi potolkli Nemce. V delu imajo že brzoparnike, ki bodo hi» trejši, kakor sta nemška. Taka tekma pospešuje napredek človeštva. 1800 let star cekin. Na njivi zraven Sv. Petra v Savinj» ski dolini je neka dekla našla zlatnik iz rimske dobe. Novec nosi podobo cesarja Trajana, ki je vladal v letih 78.—117. po Kristusovem rojstvu. Vse ozemlje v okolici njive je polno zidovja in opeke, kar kaže, da je tam bila rimske naselbina. Adventisti po Trstu. Zadnje čase delajo neke sorte pro» testantje veliko propagando po naših krajih, da bi razširili krivo vero. Glav» ni nauk te sekte je ta, da bo Kristus kmalu prišel nazaj na svet. Oznanjajo torej drugi prihod (advent) Kristusov, od tod njihovo ime adventisti. Po Tr» s tu in okolici hodijo ženske agitatorke in prodajajo razne knjige, v katerih se ta kriva vera oznanja. Pa tudi sa» me imajo namazan jezik ter ljudem skušajo dopovedati, da katoliška ve» ra ni prava. Prodajajo tudi knjižice v slovenskem jeziku. Marsikateri se da premotiti. Tudi nek italijansko pisan časopis ponujajo, ki nosi naslov »Araldo della verità«. Gibanje ima menda svoje središče v Firencah. Na» še ljudi opozarjamo, naj se ne dajo zavajati in naj denar porabijo raje za kaj pametnega. 1683 smrtnih obsodb. Listi poročajo iz Moskve, da je so» dišče v Harkovu v Ukrajini v mesecu februarju obsodilo 1683 oseb na smrt. Obsojeni so bili skoro samo ukrajin» ski kmetje, ki nočejo priznati podr» žavljenja svojih posestev in nočejo stopiti v skupno občinsko gospodar» stvo (kolhos). Iz učiteljske službe. Premeščeni so: gdč. Ljudmila Koče» var iz Hrenovic v Umbrijo, gdč. Fri» da Kunster iz Milj v Emilijo, g. Franc Kerbavac iz Boljunca v Lombardijo in g. Ferrini (Fergacich) Ivan iz Kana» la v Ligurijo. Katoliška bazilika v Beogradu. V Beogradu živi okrog 30 tisoč ka< toličanov, ki imajo na razpolago le 2 skromni cerkvi. Lani so se zato odio» čili, da si zgrade primerno svetišče, za katerega bo dal tudi sv. oče Pij XI. znaten prispevek. Razpisali so nagra» do za najboljši načrt. Sto umetnikov različnih narodnosti je vposlalo svoje načrte, o katerih bo 6. t. m. sklepalo posebno razsodišče. Lokomotiva brez krmarja. Iz Turina proti Breili je vozil 24. m. m. osebni vlak. Ko je stal na postaji San Dalmazzo, prihrumi za njim loko» motiva brez krmarja in udari z divjo silo v zadnji del osebnega vlaka. Radi silne naglice, s katero je drvela loko» motiva po nekoliko viseči progi, so bile posledice usodne. Zadnji vozovi osebnega vlaka so bili docela razruše» ni in iz njihovih razvalin so potegnili 2 mrtveca, 2 težko in 3 lahko ranjene. Nove ladje. V par dneh bodo splavale v morje 4 nove vojne ladje: v Trstu križarka »Fiume«, v luki Spezia križarka »Za» ra«, v Tržiču podmornica »Delfino« in v Castellamare di Stabia podmornik »Giovanni dalle Bande Nere«. Novo križarko »Fiume« je izdelala tržaška ladjedelnica pri Sv. Marku, ki slovi po točnosti in popolnosti svojega dela daleč čez državne meje. Križarka je dolga 185 in široka 20 in pol metrov, opremljena je s 4 železnimi stolpi in 8 topovi. Velika je 10.000 ton in pre» vozi lahko 32 kilometrov na uro. V Tarantu so spustili v morje pod» mornico »Filippo Corridoni« in mo» torno ladjo »Città di Bastia«, v Trži» ču motorno ladjo »Birmania«, ki jo je naročila Beneška paroplovna druž» ba. »Birmania« je sijajen izdelek Co» sulichevih ladjedelnic in meri 8000 ton. Osebna vest. Mons. dr. Faidutti, goriški prošt, ki je že več let svetnik apostolske nun» cijature na Litvanskem, je bil pred dnevi imenovan za častnega doktorja litvanske univerze v Kovnu (glavno mesto). Izredno odlikovanje si je dr. Faidutti pridobil v prvi vrsti s tem, da je odlično sodeloval pri sklenitvi kom» kordata med sv. stolico in litvansko republiko. Umrla je v Rimu v visoki starosti Marija Sarto, sestra pokojnega sv. očeta Pija X. Kako znajo! Prebrisani tički znajo na vse načine priti do denarja. Vedno si izmislijo : kako novo sleparijo, da opeharijo lahkoverne ljudi. Po Nižje Avstrij» j skem je pretekli teden hodil mlad, mo» ! čan in na novo oblečen orožnik. Ho» dii je od hiše do hiše, češ da ga po» j šiljajo njegovi predstojniki, da pre» ! išče vse bankovce, ki jih imajo ljudje j doma, ker da kroži dosti ponarejene» j ga denarja. Ljudje so uradni osebi j brž pokazali bankovce in ta jih je ! dosti spoznal za ponarejene. Vtaknil ; jih je v veliko usnjato torbo ter naro» : čil vaščanom, naj se zglase drugi dan j na orožniški postaji. Ljudje so nasled» 1 nji dan res šli pogledat, a tam so zve» j deli, da jih je nekdo prebrisano osle» j paril. Nova župnija v Trstu. V nedeljo se je vršilo v cerkvi Ma» tere božje v Rossettijevi ulici ustoli» čenje prvega župnika. Tržaški škof je postavil za župnika o. Srečka Verde» na. Na križišču ulic Rossetti in Gin» nastica so farani sprejeli svojega žup» nika in ga v sprevodu peljali v cerkev. Sprejema so se udeležili poseben ško» fov odposlanec in vsi tržaški župniki, nadalje prefekt, fašistovski tajnik, tr» žaški podžupan, glavni državni pravd» nik, predstavnik vojaških oblastev in poveljnik orožnikov. Hud ljubosumne! V mestu Cascina blizu Pise se je poročil 41 »letni mizar Bonciani s 45» letno Judito. Po poroki, ki je bila pre» cej šumna, so začeli sosedje opazo» vati, da gre novoporočeni mizar vsa» ko jutro točno na delo, da pa neveste nikoli ni na spregled. Ugotovili so tu» di, da mož vsako jutro skrbno zapre stanovanjska vrata. To je vzbudilo sum. Orožniki so vzeli zadevo v roke in dognali, da je mizar iz ljubosumno» sti zjutraj zapiral svojo ženko v maj» hno sobo in zaklepal tudi stanovanje. Tako ga je morala nesrečnica čakati, dokler se ni vrnil z dela. Orožniki so ljubosumneža precej odločno poučili, da je tako kratenje svobode nedo» pustno. Zastrupila se je. V tržaško bolnišnico so pripeljali Heleno Suban iz. Postojne. Doma je žagala drva in se lahko ranila v nogo, ki se je nato zastrupila. Vsa zdravni» ška pomoč ni nič izdala. Uboga žena je na praznik sv. Jožefa v jutranjih urah umrla. Najstarejši Italijan v Ameriki je te dni obhajal svoj 112. rojstni dan. Krepki starec je Pasquale Camerata iz Caserte blizu Neapolja. V Ameriko je prišel pred 60 leti. De» lai je kot težak. Petkrat se je oženil; ima pa le enega sina. Jč samo surovo zelenjavo in pije mleko, vina se tudi ne brani. Tako je izjavil svojim pri» jateljem, kajti časnikarjem ne pove nič več, odkar so ob njegovi 100 letni» ci napisali marsikatero neresnično o njem. Pisarski boj. Ameriški poslanci so se začeli jeziti na časnikarje v Washingtonu, da piše» jo slabo angleščino. Ti se pa niso dali ugnati v kozji rog in so napovedali poslancem dvoboj, kdo da zna bolj pravilno pisati. Zmagali so časnikarji, in sicer prav odločno. Pozori Opozarjamo na članek o novi užit» nini, ki ga čitatelji najdejo v notra» njosti lista pod »Novimi postavami«' Prizadetim priporočamo, da ga dobro shranijo. Kitajski denar. Vajeni smo že brati, da je na Kitaj» skem marsikaj v neredu. Tako je tu» di z denarjem. Vsaka pokrajina je imela svojega. Te dni pa se ie oglasil na Kitajskem ameriški finančnik Kemmerer, ki hoče vpeljati na Kitaj* skem zlat denar. Kitajci bodo odslej naprej plačevali s »suni«. Po naše po» meni to solnce. Za eno »solnce« boš dobil 2 hleba kruha. Slepa ljubezen. Na Avstrijskem so te dni obsodili bančnega uradnika Arturja Fulda ra» di poneverbe na 10 mesecev ječe. Fui» da je spoznal neko mlado, lepo pie» salko in se je v njo do ušes zaljubil. Razvajeno bitje je pa za svoje lepe poglede zahtevalo od fanta dosti le» pih oblek in voženj z avtomobilom. Fant jo je hotel zadovoljiti in je polo» žil roko na tujo lastnino. To je mia» dega človeka privedlo v ječo, nekda» nja oboževalka pa o njem več niti sli» sati noče. Pije črnilo. Štiriletna Marjetica Fronk iz Gori» ce se je igrala z enako starimi prija» teljicami; za igračo so si izbrale čr» nilnik. Nepričakovano pa se vzbudi v mali Marjetici želja, da bi si po vzgledu odraslih pobarvala ustnice; korajžno prime za črnilnik, ga nagne na ustnice ter pije umazano brozg o-Revico so morali odnesti v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Iz šale za res. V neki vasi blizu danske prestolni» ce Kjòbenhaven so imeli ples v ma» skah. Dva mladeniča sta si izmislila šalo: edem, se je preoblekel v medve» da, drugi pa v krotilca. Na zabavi sta mladeniča izzvala veliko veselje, po» sebno še, ko je jel medved renčati in je moral krotilec nanj streljati. Toda slepi naboji so vžgali medvedovo dia» ko in hipoma je bil mladenič ves v ognju. Grozno je tulil in skušal str» gati s sebe medvedjo kožo. Pri tem je oplazil še dve deklici, ki sta se hudo ožgali. Mladenič je v ognju izdihnil. Pojasnilo. V 39. številki lista »L’Isonzo« be* rem očitek, da sem bil »radi srditega govora v K oj skem konfiniran«. Res sem bil z odlokom goriške de* želne komisije za konfinacije z dne 10. decembra 1928. obsojen v Pet* letno pregnanstvo. Res pa je tudi, da je komisija za konfinacije pri notra* njem ministrstvu v Rimu dne 28. ma» ja 1929. ugodila mojemu rekurzu, raZ» veljavila sklep deželne komisije in preklicala konfinacijo, ker se je izka» zalo, da so bile obdolžitve, namerje* ne proti moji osebi, neresnične in kri» vične. Dr. Janko Kralj- Štev. 14.________________»NOVI LIST«_______________________Stran 3 Kako je s politiko. STOLETNICA GRŠKE DRŽAVE. Te dni so se pričele v Grčiji velike slovesnosti, s katerimi se praznuje stoletni spomin na ustanovitev neod« visme grške države. Tega dogodka se je spomnil tudi italijanski parlament, kjer sta poslanca Grey in Garibaldi proslavljala narodno* osvobojen j e Gr» kov. Čestitkam se je pridružil v imenu vlade prvi minister Mussolini, pred» sednik zbornice Giuriati je poslal gr» škemu načelniku vlade Venizelosu pozdravno brzojavko. Da bodo naši bravci razumeli po» men te stoletnice, naj sledi o njej po» lirični pregled. Grki, ki prebivajo na južnem koncu balkanskega polotoka in na številnih otokih Egejskega mor» ja, so zelo starodaven narod. O njih govori zgodovina že v 8. stoletju pred Kristusovim rojstvom. Na svojem majhnem ozemlju so se razvili do ve» likanske moči, postali so najbogatejši in najbolj izobražen narod svojega časa. Na višku slave so stali okoli leta 400 pred Kristusom. Kot narod spret» nih mornarjev, trgovcev in politikov so razširili svoj vpliv daleč čez meje svoje domovine. Zasedli so Sicilijo in druge dele južne Italije, ustanovili močne naselbine ob severni obali Afri» ke, v Mali Aziji in celo ob Črnem mor» ju v sedanji južnj Rusiji. V grških mestih, posebno v Atenah se je steka» lo vse bogastvo tedanjega časa. Naj» večje in trajne zasluge za človeštvo so si stekli stari Grki po svojih pesni» kih, učenjakih in mislecih. Knjige, ki so jih grški modrijani in pisatelji zlo» žili par sto let pred Kristusom, so tako globoke, da jih še današnji svet obču« duje. Iz njih so se učili vsi narodi Ev» rope. Mali grški narod, ki je štel pri» bližno en milijon ljudi, je prvi seznanil človeštvo z modroslovjem, z materna» tiko, z govorništvom, prvi je začel pro» učevati prirodo in njene skrite sile, pr» vi razmišljal o najbolj pravični obliki države. Grški učenjaki so učili že par sto let pred Kristusom, kaj je monar» hi ja, kaj republika, kaj demokracija, kaj aristokracija in tiranstvo. Saj so te besede, ki jih izgovarja danes vsak kmet in delavec, skoro sami grški iz» razi iz tistih starodavnih časov, le da se tega malokdo zaveda. Če naš Kra» ševec ali Istran izreče besedo politika ali monarhija, mu niti od daleč ne pa» de na um, da izgovarja stare grške be» sede. Današnja kultura človeštva je nastala iz dveh velikih duševnih gi» banj : iz krščanstva in iz grške omike. Kdor hoče prodreti do korenin, mora proučiti starogrške mislece. To je vzrok, zakaj se v latinskih šolah še danes poučuje starogrški jezik. Ko so Grki radi svoje nesloge, radi neprestanih medsebojnih bojev zgu« bili državno samostojnost ter prišli leta 146. pred Kristusom pod oblast Rimljanov, je sicer grška dežela prišla popolnoma ob svojo politično veljavo, toda grška učenost, grška umetnost in omika so vladale slej ko prej v svetu. Rimski gospodarji so bili namreč do» bri vojaki, prebrisani politiki in prvo» vrstni pravniki, v modroslovju, umet» nosti in znanstvu so pa bili daleč za Grki. Tako so podjarmljeni Grki po» stali učitelji svojih gospodarjev. Tega so se rimski cesarji, posebno Trajan in Hadrijan, dobro zavedali ter grške pokrajine močno podpirali. V 2. sto» ietju po Kristusu je Grčija kot del rimskega carstva gospodarsko in kul» turno zelo cvetela. Pod tujim jarmom. Toda to zunanje blagostanje ni mo» glo nadomestiti izgubljene narodne prostosti. Od leta 146. pred Kristu» som, ko so Grki prišli pod oblast Rimljanov, do ustanovitve samostoj» ne grške države v letu 1830. sta prete» k li skoro dve tisočletji. Najtežje živ« ljenje so imeli Grki pod Turkom, ki je vladal nad vso deželo od leta 1460. V teh stoletjih so Grki zgubili narod» no zavest, ljudstvo je pod pritiskom davkov obubožalo, splošna izobrazba je močno padla. Zdelo se je, da se gr» ški narod nikoli več ne dvigne. Spo« min na slavno preteklost je v množi« cah ugasnil. Edino zavetišče, kjer se je še hranila iskrica grške omike, je bila Cerkev. Turki so pustili grškim kristjanom cerkveno organizacijo, ki je imela svoj glavni sedež v Carigra« du. V Carigradu je stoloval vrhovni poglavar pravoslavnih kristjanov gr» ški patriarh, katerega so turška oblastva že radi tega morala sposto» vati, ker je bil vsaj na papirju tudi glavar ruske pravoslavne cerkve. Če bi ga bila turška vlada preveč pritiska« la, bi se bili Rusi začeli vtikovati, če» sar Turki niso marali. Tako je grški patriarh precej neovirano organiziral po turški državi župnije, posvečeval škofe, ustanavljal cerkvene šole in se« menišča. Duhovniki so bili grškemu ljudstvu nesebični voditelji in vzgoje« vatel ji. Velik pomen so imeli v tej dobi tudi menihi. Grški samostani, poseb« no oni na gori Atosu, so bili ne samo središča verskega, temveč tudi znan« stvenega in slovstvenega življenja. V zgodovini grškega naroda so igra» li precejšnjo vlogo tudi tako zvani »klefti«. To so bili ljudje, ki so bežali raje v gore, nego da bi se podvrgli turškim oblastnikom. Tam so živeli svobodno življenje hajdukov, se dru» žili v oborožena krdela, si volili po» glavarje in se spuščali v ravnine na rop in boj. Grška dežela, ki je razkla» na v številna gorovja z divjimi so« teskami in gozdovi:, je nudila »klef« tom« izvrstna skrivališča. Turška dr» žava jim ni mogla nikoli do živega. Ko so se v začetku 19. stoletja bližali osvobodilni boji proti Turkom, so »klefti« posegali prav odločilno v vse oborožene upore. Klefti so bili za Gr« ke ravno tako velike važnosti kakor hajduki za Srbe in Bolgare. V bistvu so bile to enake organizacije. Toda klefti se niso skrivali samo v gorovju, temveč tudi na morju. Postali so nevarni morski roparji, h katerim so bežali dezerterji, kaznjenci in naj» različnejši nezadovoljneži. V dobi narodnih uporov so tudi pomorski klefti delali Turkom hude preglavice. Čisto drugačen pa je bil položaj vi« šje grške družbe. Spretni grški trgov« ci so se s časom polastili vse turške tr» govine in postali zelo bogati. Šolani mladi Grki so stopali v državne služ« be, se povzpeli do vodilnih in častnih mest, hodili celo kot poslaniki zasto» pat Turčijo v tuje države. Ker se jim je godilo dobro, so postali zavezniki turških oblastnikov. Na vplivnih vladnih mestih so pa vendar pomagali tu pa tam tudi svojim rojakom. Naj« večjo oblast so pa imeli na turško via» do grški bankirji. V zadnjih stoletjih, ko so bile sultanove blagajne vedno prazne, so dajali »fanarioti« (tako so imenovali grške velikaše) turškemu sultanu pogosto posojila na visoke obresti. Sultan je prišel tako v njih popolno denarno odvisnost. To so bili vzroki, da je višja grška družba ostala skozi stoletja zvesta zaveznica turških vlad. Šele ko je izbruhnila velika franco» ska revolucija (1789.) in so se začele širiti po Evropi ideje o demokraciji in svobodi, so se tudi fanarioti polagoma dramili iz narodne mlačnosti. Fran» coska revolucija pomeni skoro za vse narode v Evropi, za Nemce, Italijane in Slovane začetek narodnega prebuje» nja. Splošni duševni val je potegnil s seboj tudi fanariote. Leta 1814. so grški trgovci ustanovili v Odesi tajno organizacijo »Heteria«, ki se je razši« rila tudi v domovino in pripravljala tla revoluciji. Upori proti Turkom. Mnogo pobude so dobili Grki od Srbov, ki so se leta 1804. pod vod« stvom Karadžordža prvi uprli Tur» kom. Dolgoletni junaški boj srbskih upornikov je navduševal in podžigal grške razumnike k posnemanju. Ka« kor Srbi tako so tudi Grki obračali oči k Rusiji, pričakujoč od nje osvoboje» nja. Rusija se je smatrala namreč za zaščitnico balkanskih kristjanov in vodila ostro borbo proti Turkom, že« leč se polastiti Carigrada. Prvi upor Grkov je zbruhnil februarja 1821. pod vodstvom Aleksandra Ipsilantija, a brez uspeha. Turška vojska je vstaše premagala, Ipsilanti je moral bežati v Avstrijo, kjer so ga zaprli za 7 let v vojaško trdnjavo. Mnogo več sreče je imel upor, h kate» remu je mesec za tem pozval kristja» ne nadškof Germanos. Posebno uspeš» no so se držali Grki v pokrajini Mo» rea. Iz maščevanja so se Turki vrgli na nedolžne Grke v Carigradu, Drino« polju in na otoku Kios ter poklali okoli 20.000 mož, žena in otrok. To je grške upornike še bolj podžgalo. V krvavih borbah so vrgli Turke iz Mo« ree, sklicali izredno narodno skupšči« no ter proglasili 13. januarja 1822. ne» odvisno grško državo. Toda Turčija je bila še odporna, njena vojska zelo močna. Da ukroti revolucijo, je sultan začel zbirati vojaštvo iz različ« nih delov prostrane države. Med upornimi kristjani in turško vojsko so se vneli večletni krvavi boji. Vojna sreča se je zelo menjavala. Leta 1822. in 1823. so uporniki s pomočjo pomor* skih kleftov premagali turško vojno brodovje. Medtem se je začelo širiti zanima* nje za grške vstaše po vsej Evropi. Povsod so se snovali Grkom prijazni odbori, zbirali prispevki za upornike, v Italiji, na Angleškem in drugih de* želah so se javljali trumoma prosto* voljci in hiteli na grško bojišče. Naj* več zaslug za Grke si je stekel slavni angleški pesnik Byron (Bajron), ki je proslavljal v pesmih boje upornih kri* stjanov. Pod njegovim vplivom so se oglašali tudi drugi pesniki, tako da je nastalo pravo slovstvo, od katerega so imeli Grki velike politične koristi. Lord Bvron je vzel sam puško v roko in padel 1. 1824. pri obrambi mesta Missolungi. Istega leta je umrl na gr* škem bojišču tudi italijanski plemič Santorre di Santarosa. Vse to je moč* no vplivalo na javno mnenje Evrope, ki je zahtevalo vedno glasen j e, naj velesile posežejo vmes in pomagajo Grkom. Pritisk je postal posebno si* len, ko je turški vojskovodja Ibrahim paša izkrcaval leta 1825. pomožno vojsko v Morei ter zavzel po hudih borbah 1826. .mesto Missolungi. Tedaj so se šele Anglija, Francija in Rusija zedinile in zahtevale od Turčije, naj da Grkom svobodo. V juliju 1827. so podpisale v Londonu pogodbo, ki je pa Turki niso hoteli priznati. Nato so velesile posegle v boj, uničile turško brodovje in v oktobru 1828. je Iran* cosko vojaštvo prisililo Ibrahim pašo, da je izpraznil Moreo. Šele 24. aprila 1830. se je sultan od* ločil, da je podpisal sklepe treh vele* sil in priznal Grčijo za neodvisno in samostojno državo. Ta dan obhajajo Grki praznik narodnega osvobojenja. Zanimivo je za nas, da je bil prvi poglavar grške države Ivan Capo* distria, mož, čigar družina izvira iz Kopra. Capodistria ima velike zasluge za grško neodvisnost in spada med gr* ške narodne junake. Od Capodistrie do Venizelosa. Stoletje, odkar obstoji samostojna država, je poteklo za Grčijo precej burno. Po umoru prvega državnega poglavarja Capodistrie so Grki dobili kralja iz nemške rodovine, ki so ga 1862. odstavili. Na prestol je prišla nova vladarska hiša, ki je bila tudi tujega rodu. Kralj Jurij je bil Danec. Tudi on je končal žalostno, zakaj leta 1913. so ga umorili na ulici v Solunu. Največji državnik v novejši grški zgodovini je sedanji sivi načelnik via* de Eleuteros Ven iz el os. V svetu uživa glas silno brihtnega in sposobnega moža, ki bi vodil lahko tudi velesilo. Malokdo ima toliko zaslug za Grčijo kakor Venizelos. Kakor pod Pašičem v Srbiji tako se je pod Venizelosom v Grčiji država neprestano večala. Pašič in Venizelos sta leta 1912. osno* vala pod rusko zaščito zvezo balkan* skih držav: Srbije, Črne gore, Bolgari* je in Grčije, ki je potolka Turke in jih skoro izgnala iz Evrope. V vojni, ki je izbruhnila koj nato 1913. z Bolgari, sta bila Pašič in Venizelos zopet za* veznika. Grki so dobili južno Make* donijo s Solunom in Epir. Ko je iz* bruhnila svetovna vojna, je nastal med Venizelosom in kraljem Konstan* tinom, naslednikom umorjenega Ju* rija, oster spor. Venizelos je zahteval, da stopi Grčija na stran Srbov in an* tante ter napove osrednjim silam vojno, Konstantin se je temu upiral in hotel ostati nevtralen. V marcu 1915. je Venizelosa odstavil in im eno* val Nemcem prijaznega Gunarisa za prvega ministra. Toda Venizelos se ni udal. Začel je odločno in vztrajno bor* bo proti kraljevi politiki in ni miro* val, dokler ni zmagal. V juniju 1917. je moral Konstantini pod pritiskom an* tante odstopiti in par dni za tem je stal Eleuteros Venizelos zopet na čelu vlade. Novi kralj Aleksander je na* povedal osrednjim silam vojno. Na mirovni konferenci v Parizu je Veni* zelos tako spretno branil grške zahte* ve, da je Grčija kljub majhnim žrt* vam, ki jih je prinesla v svetovni voj* ni, dobila zelo mnogo ozemlja. Zavez* niki so ji prisodili južno Albanijo, Traki jo in celo kos Male Azije z me* stom Smirno. To je bila izključno Ve* ! nizelosova zasluga. Kljub tem zunanjepolitičnim uspe* hom je število notranjih Venizeloso* vih nasprotnikov vedno bolj raslo. Pri volitvah v novembru 1920. so pri* staši izgnanega kralja Konstantina zmagali in v decembru se je odst a v* ljeni vladar vrnil v Atene. Venizelosa je nehvaležnost njegovih rojakov ta* ko užalila, da je zapustil domovino in se preselil na Angleško. Med tem ča* som so se Turki začeli upirati mirovni pogodbi, na kar so jim Grki 1921. na* povedali vojno. Konstantinovi mi* nistri so izkrcali vojaštvo v Mali Aziji. Toda vojni pohod je bil slabo pri* pravljen, grška vlada je Turke pod* cenjevala. Kemal paša je grško voj* sko strahovito natepel in jo vrgel iz Male Azije, nakar je odstavil še sul* tana in proglasil 1. novembra 1922. republiko. Maloazijske dežele, ki jih je Venizelos pridobil na mirovni kon* ferenti Grčiji, so bile za vedno izgub* ljene. Poraz je bil za grški ponos tako ponižujoč, da se je Konstantin odpo* vedal prestolu in šel septembra 1922. v tujino. S tem pa ni mogel več rešiti monarhije. Poražena vojska se je uprla, republikanski duh se je vedno bolj širil med množicami. Pri ljud* skem glasovanju 13. aprila 1924. so dobili republikanci velikansko večino in izgnali nato vladarsko hišo iz de* žele. Poslednji grški kralj je bil Kon* stantinov sin Jurij. To je bila popol* na zmaga Venizelosove politike. Stari državnik se kljub temu ni še mogel vrniti v domovino, kjer so se menja* vali vojaški upori in je en general iz* podrival drugega iz vlade. Šele ko je bila dežela popolnoma izčrpana in je velikanska večina grškega naroda vi* dela v Venizelosu svojega edinega re* šitelja, se je sivi državnik vrnil. V de* želi, ki se je po maloazijskih porazih skrčila na 120.000 štirjaških kilome* trov (nekaj več ko tretjina Italije) in na 5 milijonov prebivalcev, vlada Ve* nizelos že poldrugo leto. Njegov pro* gram je, da državo pomiri in gospo* darsko ozdravi, kar se mu je že v pre* cejšnji meri posrečilo. Pod njegovim vodstvom je Grčija dobila v inozem* stvu zopet ugled in vidno napreduje. V. J. Kriianovsk»: KRALJICA H ATA SU. Roman iz življenja starih Egipčanov. Ko so Pagirovi stopili v dvorano, je bila družba že zbrana. Hnumgoten je stal za stolico domače gospe ini se živahno z njo razgovarjal. Mena je .namršil obrvi. Toda zapeljivi usmev, s katerim mu je Roanta, vzra* doščena zaradi njegovega prihoda, podala roko, mu je vrnil dobro voljo. Medtem ko se je Mena vdajal svojim radostnim sa* njam, je Roanta vzela Nejto za roko in jo odvedla od Hartatefa. »Upam, da ne boš jezna, če te rešim družbe tvojega ženina,« jc rekla smeje se. »Hotela sem ti takoj izročiti to Keniamunovo rožo. Keniamun bi bil srečen, če bi jo zagledal v tvojih laseh.« »Poleg Hartatefovih draguljev bo to prav smešno,« je rekla z zaničljivim nasmehom Nej ta ter pripela cvetko poleg krasnega nakita. »Hotela sem te tudi opozoriti,« je nadaljevala Roanta, »da te seznanim s svojim bratom, ki je živel, kakor ti je znano, v Memfisu. Pred nekaj tedni se je vrnil v Tebe, toda ne zahaja nikamor. Vendar pa ni mogel odreči udeležbe na današnji slavnosti. Posadim ga poleg tebe. Ti si tako vesela in dovtipna! Pozabavaj nekoliko ubogega Romo!« »Dobro, dobro! Naredila bom, kar mi bo mogoče. Razen tega me odrešiš skrivnega Hartatefovega nadzo* rovanja,« je rekla Nejta. »Zakaj pa je tvoj brat tako otožen? Ali je morda bolan?« »Ne. Nesrečen je v svojem rodbinskem življenju! Njegova žena je vražja,« je rekla Roanta in vzdihnila. »Silno je ljubosumna, vedno ga sumniči in zasleduje. Če bi bila Noferura tukaj, bi si ga ne upala posaditi poleg najlepše tebanske deklice. Na srečo je ta zlobna ženska bolna in ne zahaja nikamor. Pa tiho. Tu je.« Nejta je okrenila glavo in srce ji je zastalo. V možu, ki jima je prihajal naproti in ki je bil oblečen v belo oblačilo, je deklica spoznala vzor svojih sanj — mladega žreca iz Hatorinega hrama. To je bil torej brat njene prijateljice in mož one Noferure, ki je imela tako zopern značaj. Nejta je komaj slišala Roantine besede, s katerimi ji je predstavila brata, in nekaj stav* kov, ki jih je izpregovoril Roma. Niti z besedo ni omenil njunega prvega srečanja. Naši SENOŽEČE. Popis naših trgov, ki ga je ta in òni z zanimanjem bral, gre h kraju. Danes se pomudimo še pri enem izmed naših trgov, ki je večini še prav malo znan. To so Senožeče na južnozahodni stra« ni Postojne ob veliki cesti, ki je nekoč vodila ves promet iz severnih krajev v Trst. Trg leži sredi rodovitne pl a« njavice, ki jo na severu zapirajo z bukvami obraščena Brda, na jugu vi« soka Vremščica, na zapadu pa raz« vpit e goličave burjastega Gaberka. Nekateri zgodovinarji pravijo, da je prišlo ime od Senonov, starih prebi« valcev ob Jadranu. Drugi pravijo, da pride ime Senožeče od obilnih seno« žeti. Za časa Rimljanov je stalo ondi baje mesto Anesica. V srednjem veku so imele tukaj gradove razne plemiške rodbine Walseejev, Frankopanov, Lambergov; nazadnje je prišel grad v last knezov iz rodbine Porzia. Kakor drugi naši kraji so tudi Seno« žeče že zgodaj okušale turški h and« žar; Še dandanes je v Dolenji vasi močan tabor. Kasneje so pa okoli trga pokali beneški in francoski topovi. Senožeče so bile že v starih časih se« dež grajščinskih sodnij. Iz starih bu« kev razberemo, da so še 1. 1752. »na Graštelu« sežgali zadnjo coprnico. »Krvava rihta« je pa svoje delo za« ključila najbrže okoli 1. 1779., ker je bil tedaj dejan ob glavo neki 19 leten fant, ki je oropal pri »krvavem poto« ku« neko Vi pavko za 30 cekinov. Tudi senožeška fara sega nazaj v častitljivo preteklost 13., če ne celo 12. stoletja. Spadala je pod tržaško ško« fi jo do 1. 1831. Farna cerkev sv. Jer« ncja je bila dozidana okoli 1. 1613. Slike v njej sta narisala najbrže do« mača umetnika Irkizh (Jerkič) in Zhe« ferin (Čeferin). Mramornati oltarji so prav lepi. Hudi požar, ki je skoro vse Senožeče 1. 1684. vpepelil, se je cer« kve menda ognil. Hujše je pa bila cer« kev obiskana 1. 1882., kti je nad trgom silovito treskalo ter je strela udarila v stolp in je od ondi skočila v cerkev trgi med šolsko mladino, ki je bila ravno zbrana pri šolarski maši. Pa pustimo brskanje po starodavni preteklosti, saj o njej govori le še golo zidovje Starega gradu, ki sta ga dva posestni« ka kupila, razkrila in opeko prodala, in poglejmo, kako se kaj nove Seno« žeče razvijajo. Trg je imel v časih, ko še ni bilo železnic med severom in jugom, svoj pomen kot nekaka postaja vsega pro« meta. To je izza časa železnic zginilo. J rgovine ali obrti v trgu ni. Danes so le še kake 3 trgovine in štiri krčme. Nekoč je bilo tu glavno sejmišče za sol, po katero so prihajali celo iz dalj« ne Štajerske. Nekaj časa so tržani precej zaslužili s pivovarno. Senože« ško pivo »Adrija« so poznali celo v Indiji in na Kitajskem. Pivovarna že od 1. 1926. stoji. Svoječasno so bile Senožeče tudi upravni sedež za ves okraj, ker je bila tam sodnija in dav« karija. Senožečam, vseh je okoli 840 v 190 hišah, se danes b avi j o s polje« delstvom, živinorejo in prodajo drv. V zadružni mlekarni so L 1928. prede« lali do 1000 litrov mleka na dan. lani pa le polovico. V Ameriko jih je šlo 30. Prebivalci so zdrave podnanoške korenike; rodi se jih povprečno po 30 na leto, umrje jih pa le po kakih 22. Vidi se, da je kraj zdrav. Zato so se zadnja leta začeli zanj zanimati šte« vi.lni letoviščarji. S temi si bo trg zo« pet nekoliko opomogel, sicer pa bo še vedno za Senožečana gozd in polje vir življenja in domačega zdravja. Velika gospodarska podjetja v Italiji. Banca Commerciale Italiana (Comit). Ta banka je naj večja zasebna ita« lijanska banka, ki je po svojem pro« metu in vplivu na italijansko gospo« darstvo še važnejša kot Banca d’Ita« lia, to je kot državna banka, ki izdaja papirnati denar. Comit ima glavni sedež v Milanu. Lasten delniški kapital znaša 700 mi« lijonov lir, rezerve pa ima 560 milijo« nov. Delnice se glasijo na 500 lir, na borzi pa je treba plačati zanje 1400 lir. Letno daje vsaka delnica 65 lir dohodka (dividende). Imenovana banka ima v Italiji sko« raj 200 lastnih podružnic, v samem Milanu 10, v Napoli pa 6. Podružnica se nahaja v vsakem važnejšem itali« janskem mestu. Kjer pa ni podružni« ce, je gotovo druga banka, ki je od« visna od Comit. Med drugimi je od« visen od te banke tudi naj večji trza« ški denarni zavod Banca Commercia« le Triestina, pri kateri ima Comit nadzorstvo in v rokah tudi večino delnic. Vpliv banke Comit na italijansko gospodarstvo se ne kaže le v velikem številu podružnic in hranilnih vlog (skoraj 1000 milijonov), temveč tudi v tem, da je Comit udeležena skoraj pri vseh italijanskih velikih industrij« skih podjetjih. Mnoga podjetja so od Comit popolnoma odvisna, ker ima banka pri njih vsaj 51% delnic. Od Comit za visi n. pr. tvornica avtom o« bilov »Fiat«, mnoga električna podjet« ja, papirnice, sladkorne tvornice in najrazličnejša druga podjetja, ki ima« jo večkrat svoje občne zbore kar v prostorih banke. V naših krajih je od Comit odvisna paroplovna družba »Cosulich« v Trstu, več ali manj pa tudi ostala podjetja, ki so s Čosu« lichevó družbo v zvezi. Comit pa nima vpliva le v Italiji, temveč tudi v inozemstvu. Vatikan se pri svojih denarnih poslih, to je pri nakazovanju in sprejemanju denar« ja, poslužuje skoraj izključno te banke, ki ima lastne podružnice v ze« lo mnogih državah. Tudi v inozcm« stvu obstoje denarni zavodi, ki so pod nadzorstvom Comit. Take banke so: Banque francaise et italienne povr 1’ Amérique du Sud, ki ima podružni« ce v vseh važnejših mestih Južne A« merike. Na Francoskem deluje po« sebna banka Comit s podružnicami v Franciji in v francoskih prekmorskih deželah. Na Poljskem deluje Bank Handlowy, na Češkem Union«banka, Napovedali so, da je obed na mizi, in gostje so s napotili v slavnostno dvorano, kjer se je Mena take priključil oni, ki jo je smatral za svojo nevesto. Ne d jo vprašal za dovoljenje, je sedel poleg nje in z ne prijetnim začudenjem zapazil, da je Hnumgotcn sede na stolico ob Roantini drugi strani. Keniamun je sedel nasproti Ne j ti in začudeno opa zoval njeno zamišljeno in zmedeno obličje. Ni vede kako se mora deklica silno premagovati, da bi bil (nirna, in da je bila za vse ravnodušna, zakaj njeno duši je docela obvladalo ljubosumno sovraštvo do Noferure »Gotovo je imela kak neprijeten nastop s tem zlodjem Hartatefom,« je pomislil. , F° ie. bil hrum vesele gostije na višku, je Roanti rstala, dvignila čašo in izpregovorila: , "Dragi gostje in prijatelji, poslužujem se te prilike „ I ,varr\ oznanim^ dogodek, ki mi napolnjuje srce z ve S? zakljucu je_ dobo žalosti, ki je že dve leti ob možu vf-t0 i °1 Jz^zala sem vse časti svojemi senm^‘ 1C ,Sp aXalck °sirisu, in zdaj sem sklenila, di voljenega soproga.«* ^ Znamenjem vam P°kažem iz Vstala je ini snela venec z glave. Mena se je že pri pravljal skloniti glavo s prijaznim nasmehom in prijeti čašo v roke. Roanta pa se je nenadoma odvrnila od njega in položila cvetje na Hnumgotenovo glavo. Ta je tudi vstal in jo prijel za roko. »To je mož,« je pristavila, »ki ga ljubim in ki vam ga predstavljam kot svojega bodočega soproga. V nje« govem in svojem imenu vas poživljam, dragi gostje, da pridete čez tri tedne semkaj slavit najino poroko.« Začudenje in molk sta za hip sledila tem besedam. Vsi so pričakovali docela drugo ime, dasi je bil Hnum« goten dosti bolj priljubljen nego njegov poraženi tek« m ec Mena. Zato je ta vest na vse ugodno delovala in kmalu so se od vseh strani oglašale čestitke. Nejta in Keniamun sta zlobno opazovala začudeno Meno v o obličje. Mena je obsedel z odprtimi usti in iz« buljenimi očmi in ni hotel verjeti lastnim ušesom. »Glupi, nesramni podlež, danes sem ti vrnil žalitev, ki si mi jo pripravil na dan Nejtine zaroke!« je pomislil Keniamun ter izmenjal z deklico pogled utešenega so« vraštva. Toda Mena ni pokazal tiste hladnokrvnosti in olike, ki bi ga bila utegnila napol odtegniti zasmehljivim po« gledom in strupenim opazkam. Ko se je zavedel od na Ogrskem Italijansko«ogrska ban« ka, v Romuniji romunska Comit, po« sebne Comit delujejo v Zedinjenih državah, v Egiptu, v Bolgariji in dru« god. Vse te banke so odvisne od Co« mit v Milanu. Comit ima tudi nadzor« stvo nad poljskim tobačnim monopo« lom, ki služi kot jamstvo za posojilo (500 milijonov lir), katero je dobila Poljska pred par leti od Comit. Tudi v Jugoslaviji deluje Comit, in sicer v tesni zvezi s Hrvatsko banko (Banque Croate, Zagreb). V Italiji kakor tudi po vsem osta« lem svetu stremi gospodarstvo k zdru« ževanju v večje jednote, v velika, močna podjetja. Šibka podjetja so ob« sojena na smrt, ker, ne morejo proiz« vajati tako poceni, da bi mogla kon« kurirati s cenami velikih podjetij. Pe« trolej in bencin sta danes na svetu le v treh rokah; ta tri podjetja razpola« gaj o z vsem petrolejem na svetu. Mo-goče je, da se bodo tudi ta tri podjet« ja združila v eno, ki bo imelo tako monopol. Isto velja na drugih poljih in tudi na denarnem trgu, to je pri bankah. Že danes ima Comit v Ita« liji vodilno mesto. Še vodilnejše pa bo imela, če se bo gospodarstvo tako razvijalo, kot se je začelo. V Comit se bo zlila še marsikatera banka v dr« žavi. Finančni strokovnjaki pravijo, da je to prav in potrebno. zboljšale. Proračun je v ravnovesju, ker izkazuje 428 milijonov več do« hodkov kakor izdatkov. Izšel je tudi zakon o tako zvanih banskih svetih. Vsaka izmed 9 bano« vin dobi poseben zbor, čigar člane imenuje notranji minister. Banski sveti nadomestujejo prejšnje oblast« ne skupščine ali deželne zbore. Objave. Tečaj za vinogradnike. Pri goriški kmetijski šoli se bodo od 2. apri« la dalje vršili tečaji za cepljenje trt s silje« njem. K vsakemu tečaju bo pripuščenih le 25 gojencev. Kdor se želi vpisati v tečaj, ki .ic brezplačen, naj se vpiše v Gorici ali pri po« družnici v Ajdovščini. Obvestilo o sprejemu bo prejel na dom. Obvezno zavarovanje proti nezgodam pri kmečkem delu. Do 1. januarja 1930. je pripadala goriška po« krajina pod beneško zavarovalno okrožje. Prošnje za priznanje zavarovalnine v slučaju nezgod pri kmečkem delu je bilo treba napra« viti na: Cassa Mutua Infortuni agricoli — »San Marco« di Mestre, Venezia. Od 1. januarja pa spada goriška pokrajina pod tržaško zavaro« vaino okrožje. Zato je treba za naprej vlagati prošnje za priznanje zavarovalnine na ta«Ie naslov: Cassa Mutua Giuliana Infortuni agri« coli, Trieste, Via del Coroneo N.o 21. Tržaška zavarovalnica bo reševala tudi vse prošnje, ki so bile vložene na beneško zava« rovalnico po 1. januarju 1930. Podružnica tržaške zavarovalnice je tudi v Gorici, Corso Vittorio Emanuele III., št. 15, in daje prizadetim vsa potrebna pojasnila. Darovi. Za Sirotišče sv. Družine: P. n. Marija Čok 10 L, Neimenovani 10 L. Preplačila za knjigo »Sejavec« 15 L. — Srčna hvala! Pozdravi z morja. Na krovu »Alsiner, 17. marca. Zdravi plovemo proti Južni Ameriki in vam pošiljamo tople pozdrave. — Krmac Vlado, Benedet’č Lina iz Vipolž; Miklavčič Vladimir iz Kožbane; Bučinel Regina iz Medane, Kor« šič Stanko iz Cerovega; Brozina Ivanka in hčerkica Micika iz Rupe pri Ilirski Bistrici; Ličen Marija in Bizjak Maks iz Rihemberka; Kodelja Josip iz Solkana; Podgornik Adda iz Okno v svet. Nova nemška vlada. Med nemškimi vladnimi strankami so bila že več časa precejšnja neso« glasja, ki so jih pa radi zunanjega sve« ta kolikor mogoče prikrivali. Dokler ni bil Youngov načrt o vojni odškod« nini pod streho, poslanci niso morali vreči vlade. Spor je nastal radi dav« kov. Zastopniki industrije so zahte« vali, da se nekateri davki, ki pritiskajo podjetnike, znižajo, 'čemur so se social« ni demokrati uprli. Večina vladnih strank je zahtevala nadalje, da se za« kon o zavarovanju brezposelnih po« pravi, češ da dobivajo brezposelno podporo tudi taki, ki je ne zaslužijo. Ker so zavarovalni zavodi prišli v ro« ke socialnih demokratov, jih ti izrab« ljajo v strankarske namene, država pa trosi za to težke milijone. Načelnik vlade socialni demokrat Hermann Miiller se je pa v imenu stranke uprl vsaki spremembi zakona o brezposel« nih in vsakemu nižanju davkov na in« dustrijo. Ker se z ostalimi ministri ni mogel zediniti, je 27. marca odstopil. Predsednik republike maršal Hinden« burg je ostavko sprejel in naročil par« lamentarnemu načelniku katoliškega centruma drju Henriku Bruningu. naj sestavi novo vlado. Briining je imel srečo, zakaj v par dneh je predložil Hindenburgu že nove ministre. Razen predsedništva vlade ima centrum še tri ministrstva: notranje zadeve je sprejel dr. Josip Wirth, železnice Gue« rard, ministrstvo dela pa dr. Steger« wald. Bruningovo vlado podpira tudi Nemška ljudska stranka pokojnega Stresemanna, ki je dobila zunanje zadeve in narodno gospodarstvo. Zu« nanji minister je ostal dr. Curtius. V vladi je nadalje stranka demokratov in bavarska ljudska (katoliška) stran« ka. Zanimivo je, da se je pridružil vladi tudi del nemških nacionalistov, ki so se odcepili od Hugenberga. Od« cepljeni nacionalisti so dobili ministra za prehrano Schieleja. Z inovo vlado so prišli nemški ka« toličani zopet na krmilo republike in vzeli usodo Nemčije v svoje roke. Briining je nov človek, star komaj 44 let, ki se mu nudi prilika, da pokaže svoje politične sposobnosti. Nov proračun. Jugoslovanski finančni minister dr. Stanko Šverljuga je predložil nov dr« žavni proračun za leto 1930.—1931. Iz« datki znašajo 13.347 milijonov dinar« jev, od katerih gre 2523 milijonov za vojsko in mornarico. Stroški so se v novem proračunu povišali skoro za eno milijardo ali 1000 milijonov di« narjev. Finančni minister pravi, da so poviški bili potrebni in pa tudi mogo« či, ker so se gospodarske razmere strmenja, je vstal, odložil svojo čašo iti s tako silo od« maknil stolico, da je odletela na sredo dvorane. Nato je obrnil vsem hrbet in odšel ves zelen od jeze. Poveljnik telesne straže je hotel za njim, toda Ro« anta ga je prijela za roko in rekla tako glasno, da bi jo Mena mogel slišati: »Prosim te, Hnumgoten, pusti ga. Naj sam raz« mišlja o trdem nauku, ki sem mu ga dala. Ti pa si, upam, dovolj srečen, da se ti ni treba maščevati nad tem ničvrednežem.« Tem besedam je sledil splošen smeh. Hnumgoten je veselo zasedel svoje mesto in slavnost se je še bolj razmahnila. VI. Princ Sargon. Na bregu Nila je stal na nekem mestu, kjer so se nehale stavbe Amonovega templja, na umetnem gričku majhen dvorec, ki so ga obdajali obsežni vrtovi. Ne glede na razmeroma majhno stavbo, je bilo to bi« vališče opremljeno z vsem ražkošjem one dobe. Dva visoka jadrnika z medenima sulicama na vrhu sta go« vorila mimoidočim, da stanuje tu visok dostojanstvenik. Velika terasa, ki je zavzemala večji del k Nilu obrnje« nega pročelja, je bila zvezana z reko s kamenitimi stopnicami. Terasa je bila ograjena z dragocenimi cve« Ricami, ki so tvorile senčnate in dišeče skupine. Na krasnem ležišču je leno počival štiriindvajset« leten moškii. Poleg njega je na beli kameniti mizici z medenimi nožicami stal vrč vina, čaša in košek s sadjem. Dva sužnja sta hladila svojega gospoda z ve« likimi listnatimi pahljačami. Bil je to lep moški, srednje postave. Njegovo suho, podolgasto obličje je bilo bolj belo kakor obličje egip« čanskih urojencev. Ostro začrtane ustne s povešenimi koti so izdajale smelost in drznost. V velikih, proni« cavih očeh z gostimi in črnimi obrvmi se je včasih za« bliskal zaničljiv izraz, ki je kazil splošno skladnost tega prijetnega obličja. Bil je oblečen v široko haljo iz feni« čanskega blaga, ki je bilo obšito z zlatom. Ta mož je bil Sargon, hititski princ, ki so ga kot dečka ujeli za Tutmesa I., ko se je ta mudil na svojih bojnih pohodih ob bregovih Evfrata. Kralj, njegov oče, je padel v bitki, toda nekateri člani kraljevske rodbine so prišli v zmagovalne roke. Z njimi je bil ujet tudi Sargon, ki mu je bilo teda j deset let. (Dalje.) Sela; Gerbec Franc iz Kanala; Strgar Anton iz j Marija Kovačič, Modrejce; Justina Maver, Kal Srennjega pri Kanalu; Pija Fabris iz Sv. Križa \ nad Kanalom; Matilda Prinčič, Kozana; Roza pri T ;,tu, Likar Anton in Ana iz Cola nad j Krivec, Sv. Lucija; Žeravec Ignac, Šempas; Vipavo; Valentič Renat in Karmela od Svetega | Karol Jakončič, Kozana; Angel Humar, Kal Antona pri Kopru ; Pavletič Ivan in Zadev j nad Kanalom; Paškulin Josip, Štandrež; Tuta Just iz Umaga v Istri; Vodopija Rudolf iz | Josip, Gorica; Batistič Zora, Solkan; Karmela Buzeta. j Zavrtanik, Solkan; Bitežnik Adrijana, Solkan; I Valentinčič Ernesta, Plave; Frančiška Mavrič, Na krovu parnika »Duilio«. j Vrtače; Bevčar Franc, Prilesje; Černič Viktor, Tisoče in tisoče pozdravov pošiljamo star» Bilje; Brumat Izidor, Fara; Černe Anton, Pr* šem, bratom, sestram in našim otročičkom : I vačina; Pegan Alojz, Potoče. Kaj nam pišejo jz Gor. Grant pri Nemškem rutu. — (K a * ko je pri nas.) — 730 metrov vi* soko živimo, a vendar ljubimo svoje strmine in jih radi v potu obraza ob< delujemo. Kositi moramo s »krupeži« na čevljih, če ne zdrsnemo v globino. Polje nam daje malo žetve, ker nas ima burja prerada. Zato se bavimo bolj z živinorejo. V pol ure od* daljeni mlekarni izdelujemo prav do* bro maslo. Naša planina je že tako obraščena z grmovjem, da ni več mo* goče pasti. Kal s Koritnica. — (Naše z a d e* v e.) — Zdaj ko imamo na občini novo zastopstvo, moramo zopet potrkati zaradi naših cest. Cesto v Kolovrat smo hoteli že 1. 1928. popraviti na ob* činske stroške, a še do danes nismo tega storili. Obstranski zid pod Ka* lom; bo tudi treba popraviti. Novaki. — (Nagle in nepre* videne smrti...) — V cerkvi in Po družinah molimo že nekaj časa, da bi nas Gospod rešil hude šibe, ki nas je začela tepsti. V farne bukve so za* beležili že štiri nagle smrti v letošnjem letu. Mož je šel po večerji spat, zjutraj so ga našli mrtvega. Čvrst 22 letni mia* denič je šel po dračje, a domov se ni več vrnil, ker ga je popadla padavica. Za njim je nagloma umrla soseda, ki je šla s škafom po vodo in je tam izdihnila. 24. t. m. se je napotil meše* tar Jože Peternelj v Cerkno na se* men j. Ko je opoldne v gostilni jedel, se je nenadoma zgrudil in umrl. Log pod Mangartom. — (N e s r e * č e.) — 22. marca se je peljal 76*letni Andrej Černuta iz Spodnjega Loga v Bovec po opravkih. Nazaj grede je Pod loškim klancem izstopil, da bi šel nekaj časa peš. Na nesrečo pa je pri* vozil po klancu neki bovški rudar na kolesu. Černuta se je hotel kolesu iz* 9§niti, a se je tako nespretno, da ga Je zadelo. Padel je vznak na cesto in si Pretresel možgane. K zavesti ni več Prišel in je osmi dan nato umrl. 2 njim smo izgubili enega najboljših loških mož. — Na poštni voz, ki ga Je pripeljal domov, ga je pomagal spraviti 24*letni bovški rudar Milan Piusi, ki je bival večinoma pri oče* tu in bratu v Logu. Kdo bi si mislil, da bo ta mladenič prej odšel v več* nost nego ponesrečeni starček. 28. inarca zvečer ga je v rabeljskem rud* niku zasulo. Ker ni prišla hitra po* moč, so ga izkopali že mrtvega. V ne* del j o popoldne sta bila oba ob istem z dežele? času pokopana, prvi v Logu, drugi v Rablju. — V rudniku je zasulo tudi loškega rudarja Ivana Mavrerja, ki pa so ga še rešili, tako da ne trpi ve* like škode. Res, srečo ima. Že tri* krat je bil v rudniku v smrtni ne var* nos ti, a ji je še vselej srečno ušel. Koritnica. — 27. marca je umrl po* sestnik Ivan Podoreh. Pokojni je bil zelo marljiv gospodar in splošno pri« ljubljen mož. Učakal je lepo starost 85 let. Pokoj njegovi duši! KMETSKA POSOJILNICA PRI SV. LUCIJI ima uradne ure ob TOR* KIH in ob NEDELJAH od 7.—10. ure zjutraj. iz idrijskega kotla in okolice. Novi grobovi. — Dne 24. m. m. je po dolgem trpljenju umrl na pljuč* ni bolezni črnovrški milični stotnik g. Pellegrini Robert. Pokojnika so po slovesnih pogrebnih obredih v Idriji na njegovo željo prepeljali domov na Reko. —i Dne 25. m. m. je umrla 40* letna Marija Kosmač, žena užit. uprav, in sestra znanega glasbenika Zorkota Prelovca. — V nedeljo 23. m. m. je umrl v Ljubljani 33 letni Mirko Lapaj* ne, sin pok. trgovca Val. Lapajneta. Vsem umrlim večni pokoj! Občni zbor. — V nedeljo 30. m. m. je bil pri Didiču letni občni zbor Občnega konsumnega društva. Iz po* ročila1 uprave je razvidno, da je bilo v poslovnem letu 1929. dva milijona in 778.814 lir denarnega prometa (kup* Ijeno in prodano blago). Članov je vpisanih 480, ki imajo vloženih dele* žev za L 46.205. Društvo ima tri pro* dajalne v Idriji in eno v Sp. Idriji. Delo. — Dela pri gradbi novih vo* jašnic so že v polnem teku. Sedaj je zaposlenih do 90 delavcev. Gore nad Idrijo. — Sneg je z naših hribov zginil in če ne bo deževalo, bomo začeli s poljskimi deli. Bridko pa bomo pogrešali sedaj številnih mla^j dih moči, ki so šle v svet za kruhom. V Idrskem n. pr. je večina fantov ocff šla z doma; skrbi nas, kdo bo obdela*, val zeml jo in kosil po naših strmina/k Res, težka je borba za kruh domai t, 4 in ženske bolezni v Florenci > 4 sprejema » 4 od 10. -12. in 15. -16. ure > 4 GORICA, f ^ ulica Corso Vittorio Emanuele III. številka 50. ^ ^ Posebnost:zdravljenjezultravijoletniml žarki. ^ Zofo ozdraviti š ki ambulatorij -ipi TRST - - Yia delie Sette Fontane 6. Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno! ~~ Odprto od 9,—13. in od 15,—19. Ob nedeljah od 10,—12. M1TME3È FBHIŠTIO re zajabmCemo PO NAJKIŽJIH CENAE tìchitB v tomi G. BIECHE! TRST — Via dell’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi. Veliki popustil JI buon mercato" TRST — VIA ARCATA 16 — TRST. Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo« dernih flanelastih in suknenih hlač v razno* vrstnih barvah. Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa* meznih hlač in jopičev. Govorimo slovenski. Zelo znižane cene. KABINET ROENTGEN® Primarij Dr. DE FIORI AUG. BORICA, Corso Vitt. Ercan. lil. št. UHI od 9. — 12. in od 2. — 4. Naiuečja delavnica up in zlatnine u Trstu. Kupuje krone po najuišjih cenah. L. P G V H TRST — Piazza Garibaldi štev. 2, I. nadstropje. Avtorizirana civilna inženirska pisarna dr. ing. Gaberščik Oskar, TOLMIN, izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsakovrstne projekte; napravlja načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; meri in parcelira zemljiščš; izdeluje zemljiške skice za kupno-prodajne pogodbe; razne cenitve za privilegirana posojila itd. Velika priložnost 1 ! I Velika zaloga volnenine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter se prodaja po L 16.50. Zaloga popelina za srajce po L 3.95. Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50. Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. Jajčna kožica, najfinejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Tibet«, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikast, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1.50. Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90. Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred» meti so prvovrstni, prodajamo jih po tovar» niških cenah, MARIJA ACCERBONI — TRST Zaloga manufakture, tkanin in blaga. Via Genova št. 21, pri nas pride v poštev Zader, Koper, Tržič in tako dalje. V četrti razred spadajo občine z manj ko 10.001 prebivalcev. V ta raz? red spada velikanska večina naših občin. Višina tarife. Od 1. aprila dalje bo veljala na* stopna tarifa v lirah: Obdavčeni Razred, kamor spadajo občine: predmet I. II. j III. | IV. 1. vino (od hi.) 60. - 45.— 35.- .: 2«,- 2. fina vina v steklenicah (od steklenice) a) peneča sc, 1.70 | 1.30 j 1 — .80 b) druga. 1. j - .70 i -.60 -.50 3. alkohol, žganje, likeriji do 25 stopinj (od hi) 1 00. 45. - 35.— 28,- od 26 do 50 stopinj (od hi) j 110. 79, i 64,- 48.— od 51 do 75 stopinj (od hi) 163.— 119.- : 96- 74, nad 75 stopinj (od hi) 2.20 158. 128,— 98.— 4. alkokol, žganje, likeriji v steklenicah (od ene steklenice) 220 1.55 1.30 1. 5. pivo (od hi) 65,- 45,- 30. 30.- 6. mineralne navadne vode (od hi) 30,- 20. - 20. - 20.— mineralne lini etn c vode (od hi) 20 - 10.— 10,- 10, 7. sodavice (od lil) 20,- 10,- 10,- 10,- Meso : a) na glavo živine 8. vol in mlade govedine 150. - 100, 80.- 70,- 9. krave in biki 82,- 55, - 45- 35,- l0. teleta nad enim letom 75.- 50.- 45.- 40,- 11 pod enim letom 60. - 45,- 40.- 30.— 12- konji, mule, in osli 30- 25,- 15,- 13. prašiči do 30 kg.; 15— 10- 8,- 6,- 14. nad 30 kg. ; 15. ovce, koze, koškimi, mr-kači. 55. - 40,- 35, 30,- 3. 2 - 1.75 1.50 16 jagnjeta in kozlički; 120.- .90 .80 -.70 b) tarifa od žive teže (100 kg) teleta, 64. - 48,- 44,- 40,- druga govedina, 42.- 33,- 30,- 24,- prašiči, 60,- 44.- 40. - 36.— ovčje meso, 48.- 36- 32. - 24.- konjsko meso, 15- 12.- 9,- 6,- c) tarifa od svežega zaklanega mesa: teletina, 80.- 60.- 55, 50.- druga govedina, 70,- 55,- 50,- 40,- svinjina, 75.- 55,- 50.- 45. - ovčje meso, konjsko meso, 60 — 45.— •10. — 30, - 25.- 20,- 1 15- 10.- d) tarifa osoljenega, nasušenega 120.- 80.- 70. - j 55,- ali okajenega mesa (100 kg) e) raztopljena mast. 75,- 50 — 40. - 30,- 17. plin za kuhanje in raz-svet'javo. 0.03 0.03 0.02 0.02 18. eletrika, l 0.025 0.025 0.012 0.012 19 stavbeno največ 8 °/o °d vrednosti gradiva. gradivo. Tarifa se izračuna na podlagi ku a 1 J dovršenem delu. UOVO LATINO IN SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPOR,p Agenzia Gorizia, Corso Vitt. Em. 5. Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove: 9. aprila 1930. s parobrodom M E N D O Z A. V Rio Janeiro in Santos L. 1800, v Montevideo in Buenos Aires L 1850; 19. aprila 1930. s parobrodom FLORIDA. V Rio Janeiro in Santos L. 2100, v Montevideo in Buenos Aires L 2150. Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni. Montevideo 18 in Bue* nos Aires 19 dni. Prava domača hrana in postrežba! POMBITE PRILIKO! S. LEVI, Trieste, m S. Lazzaro 9. PAR PRIMEROV: madapolam »Sole« po L 1.80 m, platno »Madonna« po L 2.20 m, »jajčna kožica« (pelle uovo), fino po L 2.50 m, domače platno, vis. 80 cm po L 2.80 m, dovlas, vis. 80 cm po L 3.— m, »schirting Sposa« naj finejši za balo po L 3.30 m, platno, laneno, vis. 100 cm, po L 5.50 m, platno »famiglia«, vis. 150 cm po L 4.20 m, dovlas, vis. 150 cm po L 4.50 m, dovlas težak, vis. 150 cm po L 5.20 m, pravo češko platno, vis. 150 cm od L 10 naprej, brisače, platnene, na meter po 2.70, 2.90, 3.40 in 3.90, brisače od 1.90 naprej, prilika: volena musola v vseh barvah po L 8.80, popclin za srajce v vseh vzorcih po L 3.80, panama za srajce od L 2.90 naprej, svila za obleke po L 2.50, ribs, svilen, v vseh barvah po L. 7.50, ! nogavice moške, ženske in za otroke po kom j kurenčnih cenah. PAZITE NA ŠTEVILKO 1 POZOR PRED NAKUPOM! Raznovrstna darila za vsako priliko, popol« ne kuhinjske, namizne in sobne opreme za skrbne neveste, gostilne in restavracije iz pr« vih domačih in inozemskih tovarn dobite po najugodnejših konkurenčnih cenah pri dobro založeni tvrdki z lastnim skladiščem Ivan Kerže, Trst, Piazza S. Giovanni 1. Obiščite nas, da se prepričate o ugodnosti, ki se Vam nudi iz prve roke. Za obuvalo rabite SAMO iz- delek SIDOL COMPANY TEST — Via S. Zaccaria štev. 4 Telefon N.ro 72-73. Dott. GiliS. [OMEL, specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne i n ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop. Sorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) KMETOVALCI ! Če hočete, da Vam bo živinoreja dosti vrgla, naročite posnemalnik! DIABOLO. Posnemalnike Diabolo izdeluje A. B. Pump-separator v Stockholmu na Švedskem, ki je največja tovarna na svetu za izdelovanje posnemalnikov. Ti so radi svojega prvovrstnega materijala, sestave, trajanja in lahke rabe od kmetov priznani za NAJBOLJŠE. Večletno jamstvo tovarne. Plačljiv je tudi v manjših obokih. Iščemo krajevne zastopnike. Zahtevajte brezplačne cenike! Agenzia Generale per scrematrici Diabolo, Bolzano. Za vsa pojasnila pišite nadzorstyu: Vittorio Jonson - GORICA, Vii ContaMllB 1-11, (Casella Z5). Pripombe k tarifi. Predvsem moramo opozoriti, da so pijače obdačene tudi še s posebno dr* žavno doklado. Tarifa za državno doklado od pijač je nastopna: a) za vino (hi): lir 25 (prvi in drugi razred) in lir 20 (tretji in četrti), tako da znaša celotna davščina od vina n. pr. v Gorici 70, v Trstu pa 85 lir; b) za fino vino v steklenicah: lir 0.50 na steklenico za vse razrede; c) za alkohol, žganje in likerje do 25 stopinj v sodčkih: za hi lir 25 (1. in 2. razred) in lir 20 (3. in 4. razred); od 26 do 50 stopinj: lir 50 in lir 40; od 51 do 75 stopinj : 75 in 60 lir; nad 75 sto* pinj: 100 in 80 lir; d) za alkohol, žganje in likerje v steklenicah: 1 liro na steklenico za vse razrede; e) za pivo: od hi 15 lir (1. in 2. raz* red) in 10 lir (3. in 4. razred); f) za kis, jabolčnik in druge pk jače, ki se pridelujejo iz sadja, znaša užitnina 60% užitnine na vino; mošt in sveže grozdje, ki je določeno za vino sta obdačena z 90% in 65% užit* nine na vino. Grozdje, določeno za neposredno uživanje (konsum), ni podvrženo užit* nini, ako se odda v količinah do 10 kg konsumentom ali pa razprodajalcem na drobno. Petij ot je obdačen s polo* vico vinske užitnine. Državna doklada za kis, jabolč* nik, mošt in petij ot znaša 60%, 90%, oziroma 50% državne doklade na vino. Tako zvane zaprte občine prvega razreda smejo povišati užitnino od mesa in stavbinskega gradiva za 50%, zaprte občine drugega in tretjega raz* reda pa za 30% odstotkov. Te pravice se je poslužil Trst. Pri tem omenja* mo, da sta Trst in Gorica obdačila tu* di slanino. Kdaj se užitnina ne plača? Vino, petijot in druge vinske pijače niso obdačene, če jih dobijo poljedel* ski delavci in koloni poleg drugega zaslužka. Použiti jih pa morajo tam, kjer delajo. To velja, tudi če je bila ta navada v zasebnih ali v skupnih (kolektivnih) pogodbah odpravljena. Užitnini tudi ni podvrženo vino, ki ga rabi vinorejec (producent) zase in za svojo družino, naj je pridelal vino v lastnih ali v tujih vinogradih. Prosto davščine je tudi gradivo za zgradbe, ki naj ne trajajo več ko eno leto, ali za tovarne (delavnice), za ko* Ionska poslopja, za melioracije kme* tijskih posestev in za mala popravila. Y stanovanjih, ki jih mora izvršiti na* jemnik. Ir=lš^==il Dr. O. GREGORIO as« notranje bolezni sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3. - 4. ure. 1/ BORICI Viale XXIV Magg. (prej via MMM' Tre Re) štev. 9. v pritličju. ; m ' mm . s ■ m m ■IH «essati: vam ondi veliko noe velikansko izbero zadnjih novosti v vseh oddelkih, ki so na novo opremljeni, po najnizjih cenah Corso 9. E- III št IB TRST Corso 9. E. 111 št 16 : ' '-v-',./ ' v V' ■: ' Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 239: Kdaj bodo dobili pode« želski poštni uslužbenci bivše monarhije poz kojnino? — Odgovor: Ker zadeva tako zvanc« ga pokojninskega sklada (Pensionsfonda) na Dunaju ni še urejena, tudi pokojnine niso še rešene. Treba počakati na končno razdelitev imenovanega sklada. Vprašanje št. 240: Kako se cepijo orehi in kdaj? — Odgovor: Cepimo jih v precep (v glavo). Večji uspeh imamo, če jih cepimo maja meseca v speče oko; pri tem pa moramo snèti oko s prst širokim kolobarjem in ga ravnotako nadeti na podlago. Pazite skrbno na snažnost ! Vprašanje št. 241: Kakšno sredstvo mi sve« tujete, da ne bodo kokoši ena drugo skubilt in žrle perja? — Odgovor: Take so le kokoši, ki se malo gibljejo in ki ne dobe v hrani do« volj rudninskih snovi, predvsem apna. Če imaš kokoši zaprte, obesi v staji peso ali vrzoto (ohrovt), da jo bodo kljuvale in morale pri tem skakati od tal. V hrano pomešaj tu pa tam mesnih odpadkov (mesne moke), živalske kr« vi, zmletih kosti ali dodajaj redno klajncga apna (na 10 kokoši primešaj otrobom žličko klajncga apna). Zrnje (koruzo) raztresi koko« Šim med pesek. Vprašanje št. 242: Ali morajo tudi mali tr« govci plačati kavcijo (500 lir)? — Odgovor: Napravite prošnjo na občino, da Vas oprosti! Če prošnjo odbijejo, morate plačati, Vprašanje št. 243: Lansko leto sem vsejal več lavorjevih zrn, a ni nobeno izkalilo. Kako pridem do drevesa? — Odgovor: Mogoče so bila zrna presuha ali prestara in so zato zgubi« la kalivost. Poskusite zopet letos. Vsadite ta« koj, ko so zrnca na drevesu dozorela. Mogoče pa bo najbolje, da dobite sedaj lavorjcvo drevesce in ga vsadite. Vprašanje št. 244: Katere vrste detelje naj vsejem za krmljenje prašičev? — Odgovor: Prašiči žrejo vsako deteljo, najljubša jim ic pa in največ zaleže kranjska (prašičja — rdeča — dvoletna) detelja. V trgovinah jo imenu« jejo »trifoglio«. Vprašanje št. 245: Ali mora vsak živinorejec napraviti gnojnik do konca t. L? -— Odgovor: Gnojnik mora napraviti vsak živinorejec, si« cer dobi kazen do 500 lir. Najbolj pa se kaznuje živinorejec sam, zakaj kdor slabo hrani gnoj, zgubi mnogo redilnih snovi, pred« vsem mnogo dušika, ki izgine v zrak. Vprašanje št. 246: Na mojem zemljišču so postavili električne drogove, ne da bi me vpra« šali. Imam li pravico do odškodnine? — Odi govor: Pravico imate. Obrnite se na podjetje, ki je drogove postavilo, v skrajnem slučaju pa na občino in sodnijo. Nagrade od bikov mora še odobriti ministrstvo. Vprašanje št. 247: Prašičja mast postaja žaltava. Kaj je temu vzrok in kako naj si po« magam? — Odgovor: Mast je sestavljena iz različnih olj, ki se spremenijo, če ima zrak do njih prost dostop. V bistvu se izvrši tu isto, kot če porujavi železo. Če hočete onemogočiti žaltavost, mora biti slanina dobro osoljena (na amerikanski slanini so kupi soli) in shranjena v tesnem prostoru; raztopljena mast mora pa biti pokrita s pergamentnim papirjem ali z drugim nepredirnim predmetom. Vprašanje št. 248: Čemu zbirajo stare znam« ke in zakaj so nekatere tako drage? — Odgo« vor: Ljudje, ki se pečajo z zbiranjem različ« nih znamk, se imenujejo filatelisti. Vsak sku« ša imeti kolikor mogoče popolno zbirko. Ker je pa na svetu na milijone filatelistov, je po« vpraševanje po nekaterih znamkah zelo veliko in zato so tudi zelo drage. Ena najdražjih je Vsi morajo vedeti, da so čevlji tmte Fopcessin jtiojjfcmljši Io. najcenejši. TMT, aia tflPHIH 5, [5». Molil. Govorimo slovenski. NOI LEIH DOBA 1 P«! Če se hočete dobro in poceni obleči, morate kupovati le pri tvrdki „al Calmiere." Tkanine in že ukrojeno blago v lastni KROJAČNICI. PONTE DELLA FA6BRA vogal VIA CARDUCCI. Tam Biajsletes najbogatejšo izbero že narejenih oblek za može mladeniče in otroke; največjo zalogo moškega in ženskega sukna; zadnje novosti; popolnoma zajamčen in po vseh pravilih vrezan kroj, bodisi da je že pripravljen ali ga je šele treba vrezati. py® Cene prav zmerne! TRGOIHIM ČEHUEII Trampuš SL. SCokelj, Gorica, via RastelBo 30. Vam nudi za praznike bogato izbero čevljev vsake vrste. Za ženske in deco v rjavih in svetlih barvah primernih za poletno dobo, za moške visoke in nizke, črne in rjave po naj novejših krojih. Vse lično izdelano in iz dobrega usnja. Domači izdelek iz lastne delavnice. Trpežno blago! Nizke cene! F. FURLAN - Ajdovščina priporoča svojim odjemalcem in ugl. občinstvu iz okolice, da si pred nakupom raznega blaga za velikonočne praznike, ogleda njegovo veliko izbero raznih športnih srajc od najfinejših do najcenejše vrste, moških in ženskih nogavic, ovratnic, maje, dežnikov itd. ...... . m. — Blago solidno. Cene znižane. danes neka znamka, ki je bila izdana pred vojno v nemški vzhodni Afriki. Znamka ima namreč tiskovni pogrešek in takih znamk je bilo izdanih vsega le šest kosov. En izvod sta« ne danes več tisoč dolarjev. — Znamke zbi« rajo tudi za misijone]. Nekatero znamke pro« dajajo misijonarji filatelistom, druge pa ra; bijo za tapeciranje krožnikov in druge po« sode. Vprašanje št. 249: Kaj je okultizem? — Odgovor: Okultizem je veda, ki se peča s proučavanjem takih pojavov, ki še niso raz; tolmačeni na podlagi dosedaj znanih naravnih zakonov. Takih pojavov je vedno manj. Vprašanje št. 250: Ali ima sv. maša kaj vrednosti v dušnem pastirstvu, če ji prisostvu; ješ po radiju? — Odgovor: Cerkveni zapove« di »Bodi ob nedeljah in zapovedanih prazni« kih s spodobno pobožnostjo pri sv. maši«, ne moremo zadostiti, če prisostvujemo sv. maši po radiju, ker se ne nahajamo na posvečenem kraju, kjer se bere sv. maša, in ker ne more« mo slediti mašniku pri sv. daritvi. Kdor se ne more udeležiti sv. maše osebno, ima pa pri Bogu zasluženje, če ji prisostvuje po radiju; isto tako kot oni, ki je navzoč v duhu. Tako imajo po nekod v naših gorah lepo navado, da zvonijo pri glavnih delih sv. maše z zvonom v zvoniku. S tem opozarjajo varuhe, bolnike in pastirje, ki ne morejo k sv. maši, na potek sv. daritve in jih vabijo, naj prisostvujejo vsaj v duhu. Cerkveni zapovedi pa ti ne zadostijo. Radio je važno kulturno sredstvo. Zato bo go« tovo dobrodošel tudi v dušnem pastirstvu. Že danes služi radio dobro v misijonih, kjer go« vore potom njega apostolski nadpastirji svo« jim misijonarjem in vernikom; radio uporab« Ijajo tudi razni cerkveni govorniki, da lahko govorijo celi deželi ali državi. Tako lahko po« slušajo božjo besedo tudi bolniki itd. Važnosti radia se katoličani tudi dobro zavedajo, zato so ustanovili na Španskem, Francoskem, Ho« landskem in drugod lastne oddajne postaje. Ljubljansko radijsko postajo ima v najemu katoliška Prosvetna Zveza. Vprašanje št. 251: Ali mora biti lovski ču= vaj zavarovan? — Odgovor: Mora biti, ker drugače ne dobi licence. Vprašanje št. 252: Ali je bil že objavljen seznam javnih vod za goriško pokrajino? — Odgovor: Do sedaj še ne. Vprašanje št. 253: Ali sme kdo izvrševati malo obrt brez licence? — Odgovor: Kdor de« la za občinstvo, mora imeti obrtnico. Vprašanje št. 254: Ali dobijo lahko vojaki ob času težkih poljskih del dopust? —• Odgo= vor: Da! Treba je napraviti prošnjo na pc« veljništvo polka. Vprašanje št. 255: Ali smem skopati na last« nem dvorišču jamo za apno zraven sosedovega svinjaka, ki je obrnjen na drugo stran? — Odgovor: Lahko skopljete, toda v razdalji, ki odgovarja krajevni navadi. Vprašanje št. 256: Več kot sto let se že rabi neka pešpot, ki vodi črez sosedovo posest na mojo njivo. Ali smem peljati po ti pešpoti s samokolnico gnoj na svojo njivo? Sosed pra« vi, da potrebujem njegovo dovoljenje. — Od« govor: Ako je dotična pot samo pešpot in je niste nikdar uporabljali za vožnjo, ne smete brez lastnikovega dovoljenja voziti gnoja v njivo. S tem bi se namreč razširil obseg služ« nosti, česar zakon ne dovoljuje. Vprašanje št. 257: Ali morejo pri tožbi radi razžaljenja časti biti za pričo žena ali otroci? Odgovor: Ne morejo, ker so od pričevanja izključeni vsi najbližji sorodniki (žena, mož, starši, otroci, strici, nečaki, bratje in sestre). Josip Horsezoni* Oorica^ Piazza C živ o utr štev. 9. Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in „PFAFF“, dvokoles originalnih K BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov. Mehanična, delavnica: GORICA — Piazza Cavour štev. 5 iSPSIStP Bencin „LAMP0“ Bencin „LAMP0“ Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff". Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju. Telefon Corso Garibaldi 35. ■ wča Borna 16. _* Zobni zdravnik dir. Robert tilaoaty sprejema od 9. do 13. ih od 16. do 19. ure v TRSTU via S. Lazzaro št. 23-II. Ob sredah in sobotah orstinira v POSTOJNI | ZDRAVNIK g 1 dr. firesic Adalberto, § I ! starejši sin, sprejema vedno v svojem ninbulfiloviju v GORICI, na Travniku (Piazza Vittoria) št. 14/1. nad lekarno Cristofoletti. e N N A TOLMIN k Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt, Izvežban na klinikah na Dunaju In v Monakovem (na Bavarskem) sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), neve v tednu (via DantelO), jl k V fiorici druge d »B^B6BBSgaB^iegB8i8ia8iSeQi?g6iSSglBBgBOgBB | Twrdka Teod. Hribar - Gerlea | Q CORSO G. VERDI št. 32 §g $§§ priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in gg m veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse v, |tc potrebno za njihovo popolno opremo. M f§ BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE, g 8g»siaM^8MiBeaaa8aeMB#OBissBBis«iB# a a F Alfa-Iavalta miliS ■ . - - Kakršnekoli nadomestne dele za lastne posnemalnike, pinje i. t. d. Vam lahko vedno nudi družba ALFA LAVALA Prstna kupite posnemalnik ali pinjn, mislite tudi na to! Družba ALFA LA VAL - Milan, via Farmeli 5 Nadzornik za Julijsko Krajino: CORRADO BAN - GORICA - VIA CAPR1N 25. (nasproti sev. postaji.) Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir.Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34, Valuta — tuji denar. Dne 2. aprila si dal ali dobil za: 1 dolar 19.05 1 angl. funt 92.80 100 dinarjev 33.07 100 šilingov (avstr.) 269,— 100 čeških kron 56.56 100 nemških mark 455.60 100 švic. frankov 369.40 100 franc, frankov 74.70 100 belga 266.25 Beneške obveznice 74.80; obveznice »Consolidato« 81. Loterijske številke dne 29. marca Bari 34 71 1930. 32 88 79 Florenca 64 81 84 24 32 Milan 67 54 45 7 14 Neapelj 74 19 40 39 1 Palermo 81 46 42 80 35 Rim 38 65 53 88 61 Turin 86 42 43 18 28 Benetke 60 30 52 16 84 Semnji v prihodnjem tednu. Ponedeljek 7. aprila: Kanfanar. Torek 8. aprila: Podgrad, Oprtal j, Bale. Četrtek 10. aprila : Gorica, Ajdov» šckia, Breginj, št. Peter, Škofije. Sobota 12. aprila: Sežana. Čibejeva lebarna,.Minem", TRST, PIAZZA S. FRANCESCO, blizu nove sodnijske palače, izdeluje: BIOGLOBIN, krvni liker za slabokrvne žen» ske in otroke; ČISTILNI SOK ZA KRI, z jodom, najboljše pomladansko čistilnb sredstvo za kri; ČISTILNI ČAJ ZA KRI, čistilne kroglice za kri; MENTHOSALYL, preizkušeno sredstvo proti revmatizmu, bolečinam v križu in plečih; POLYENERGOL, krepčilno sredstvo proti oslabljenju živcev, pešanju, glavobolu in slabokrvnosti; EUCAPTOL proti izpadanju las; KAMILČNI IZVLEČEK, ki podeli lasem zla» to»rumeno barvo; CREMA »MINERVA« za olepšanje kože in obraza, ni mastna; FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino. Če naročite več blaga skupaj, po» ; Sijemo poštnine prosto. ZDRAVNIK dr. L. SIMONITI,| bivši asistent za notranje bolezni, i sprejema vsak dan u CxOI'idl, ! PUZZI! VITTORIA (na Travniku) (nasproti gostilne „Fiegl“.) od 9. - 12. In 3. - 4. Ob sredah po četrti ari na lastnem domu g Biljani v Brdih Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici, Riva Piazzutta štev. 18. Šivilja sprejema naročila. Delo zajamčeno. Obleke od 8 L dalje. Trgovina via Ginnasti» . ca štev. 29., Trst. Pohištvo nudi širom naše dežele znana | industrija pohištva Stefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera oprave iz- trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike! 126 Žnideršičevih panjev prodam. Cena po dogovoru. Naslov je pri upravi. Mlad resen in simpatičen gospod s 100.000 lirami dote išče za v zakon gospodično ali vdovo z doto. Stara mora biti od 20 do 35 let. Ponudbe z zadnjo fotografijo pošljite pod geslom »Felicità — Sreča« na Pubblicità Ge» ho vin — Trst. Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj» ster v Gorici, via Morelli 15. Enodružinsko hišo s kuhinjo, večjo in malo sobo, z vrtom in s krasnim razgledom prodam. Guardiella Tralignano št. 1728 (Trst). Pouk v krojenju, šivanju, vezenju in izd e» lovanju cvetlic se bo pričel 5. aprila. Trst, Donda, Lavatoio 5. Pekovskega vajenca sprejme pekarna Per; tot — Nabrežina. Prednost imajo oni, ki so se že nekaj učili. Vse pogrebne predmete: vsakovrstne rekve, vence, sveče itd. dobite vedno 20 od» stotkov ceneje kot drugod pri Josipu Saksidi, Dornberg štev. 3, skladišče štev. 4. Iščem posojilo od 20 do 25.000 lir na prvo vknjižbo posestva, cenjenega na 62 tisoč lir, pod ugodnimi pogoji. —■ Za pojasni» la se oglasite pri Karlu Slamiču, gostilničarju v Črničah. Zlatnino in srebrnino, st5tro- kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 1.3 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu). Vinsko posodo: 3 sode, 2 plavnika, stiskalnico, 2 voza in krasno spalno sobo, vse v najboljšem stanju in po prav nizki ceni pro» dam. —• Pojasnila daje Karel Slamič, gostil» ničar v Črničah. Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7. Gostilna, njivo, travniki, gozd se proda tudi posamezno. Naslov pri trž. podupravi. Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Castellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85. Prilika: proda se šivalni stroj znamke »Mundlos«, 2 omari, skoro novi, 2 nočni oma» rici, dvoje vzmeti, miza, 3 stolice in postelja. Gorica — Raštel 36. Župni urad išče dobrega organista, ki bi bil obenem tajnik zadruge. Več pri uprav» ništvu. Najboljše in črno yino, žganje, iz« borne likerje, marsalo in vermut dobite po ugodnih cenah in tudi v manjših količinah v Gorici, via Ascoli 31, blizu Piazza de Amicis (na Komu). Nasi. Dav. Bolaffio. Trgovina z mešanim blagom v Ljubljani, na živahni uvozni cesti, se takoj ugodno pro» da. — Ponudbe: Ivan Kralj, trgovec. Ljubija» na, Stari trg 30. Proda se *di da v najem Žnideršičeva hiša v Matenji vasi, z vsem gospodarskim poslop» jem, pripravna za vsako kupčijo in gostilno. Poleg hiše sta dva lepa, velika vrtova in eden manjši. Pojasnila daje Fr. Deklev'a, Slavina, p. Prestranek. Večje posestvo z enonadstropno hišo in obširnim poslopjem, vse trdno zgrajeno, za vsako rabo in 10 ha polja in travnikov blizu železnice se proda. Pojasnila daje Posojilnica za II. Bistriški okraj, Torrenova di Bisterza. Prodam kmečko hišico z 10.000 m2 zemlje v Tržiču (Monfalcone). Pišite upravi pod geslom »Hišica«. Pristen med proda po nizki ceni Sorta, Branica, p. Štanjel. Izučen čebelar išče dela. Naslov je pri upravi. Proda 86 posestvo Josipa Fona iz Trnove» ga pri Kobaridu štev. 37, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, dvorišča, vrta, njiv, travnikov in gozdov; vse v najlepšem stanju. Njiv je 1 ha 26 a, travnikov 7 ha 72 a, gozda 20 a in vrta 252 m5. Voda je v hiši. Za ceno in pogoje se obrnite na lastnika. ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi naše drage, ko» maj 14 let stare hčerke in sestre KATICE izrekamo srčno zahvalo preč. gosp. dekanu Kunšiču, č. g. kaplanu Zornu za poslednjo to» lažbo; gosp. dr.j.u Sticchi»>u za pomoč v bo» lezni; gdč. učiteljici Močnikovi za darovani venec ; mladenkam in fantom iz Planine in tu» di vsem onim, ki so spremljali našo nepozab» no Katico na zadnji poti. — Bog plačaj vsem! Planina pri Cerknem, 30. lil. 1930. Neža Bevk, mati. — Brat in sestre. » L’ U N I O N « Zavarovalna družba, ustanovljena 1. 1828. v Parizu, išče podzastopnike za Kras, Istro in reško pokrajino. Pogoji so zelo ugodni. Po» nudbe pošljite na glavno zastopstvo v Trstu, via Trenta Ottobre 17.