Gospodarske stvari. O obrezovanji trt. Prvo delo, katerega se bode vinogradnik lotil, ko bode v vinogradih sneg skopnel, bode pač obrezovanje trt. Najprej se lotimo obrezovanja trt, katere so biie v roki na suho cepljene, torej v trtnici izgojene, ter iz te v vinograd presajene. Potem se bodemo zmenili pa o obrezovanji trt, katere so bile na stalnem mestu visoko na zeleno cepljene, katere treba toraj zagrubati. Na suho v roki cepliene ter v trtnici izgojene trte kaže v vinogradu takole obrezovati. Takrat ko se jih zasaja, pusti naj se vsaki le jeden čisto kratki palček l & jednega o&esa. Ne pušča naj jim pa nikdo kar po tri, štiri očesa, kar se prav rado zgodi. Že celo naj jih pa ne sadž nihče kar nič obrezane, kar se žal tudi sem ter tje najde. V drugem letu rašče v vinogradu, obreži vsako trto le na jeden palček dveh očes, ne pa na več. Dva očesa zadostujeta, ker trtica tako iz tako zvanih spečih o?es v znozju palčka tudi še več pognankov zažene. Ko so pognanki že dobro ped dolgi postali, poveži dva ali k večem tri najmočnejše h kolu, vse druge odmandaj. V tretjem letu rašče v vinogradu obreži vsako trto na dva palčka, vsak naj ima po dve očesi. To brez spečih. Ako bi pa> kaka trta le eno mladiko na sebi imela, kar je tudi mogoče, potem obreži jo pa le na jeden palček, pa temu pusti tri, da tudi, ako je mladika prav močna, štiri očesa. Ko postanejo iz ofies pognali pognanki dobro ped dolgi, poveži najmočnejše Stiri h kolu. vse ostale pa odstrani, oraandaj. V četrtem letu rašče obreži vsako trto na en sam kratek napnenček (šparonček) petih, k veCem Sestih očes. Tega pa poveži naravnost kviško ob kolu, ne pa na kako stran sključeno. Tako obrezano ter povezeno trto imenujemo po vipavsko prevezavka. Namen prevezavke je dvojen. Prvič da se trto od tal dvigne, drugič da se jo v prvič za roditev obreže. Prerezavke imajo že vse roditi. Ko prerezavke dobro ped dolge pognanke zaženeio, poveži tri ali štiri najviše ter najmočnejše h kolu, nižje pa nad tretjim listom, rastečim nad najvišem zarodom, kar odSčeni, toraj okrajšaj. Ako pa nima kak nizko rasteč pognank nič zaroda, odmandaj ga kar proč. V petem letu obreži trte v prvič tako, kakor jih kaže potem leto za letom obrezovati. Toraj obreži jih kakor pravimo v prvič na stalno vsakoletno režno, pri kateri zadobi vsaka na vrhu iz najmočneiSe mladike napnenc (šparon) osmih do desetih očes, nižej nekoliko pod tem, pa palc treh očes. Palca ne puSčaj nikoli nad napnencem, ampak vedno pod tem. Trti ne puščaj tudi nikoli tako zvanega »p i j a n č k a« to je, pod palcem ne puščaj Se en čisto kratek palček le enega očesa. Čemu nek pijančke puSfiati, ko je trta z napnencem in palcem treh očes že čisto dovolj obložena, in ko je Se čisto nizka. Pijančke se napravlja opravičeno pri starih, v deblih že previsokih trtah, da se je z njih pomočjo v deblih skrajša, zniža, ne pa pri Se čisto mladih. V šestem letu odvrSi lanski napnenc popolnoma proč, iz treh mladik na palcu pa napravi nov palc le treb očes in nov napnenc <osem do deset očes. Tretjo mladiko pa odreži. Ib tako obrezuj potem trte leto za letom naprej, dokler zamorejo toliko obkladanje prenašati. Kadar opešajo, obreži jih na en sam palc štirih očes, in posebno jim pa dobro zagnoji. Dobro zagnojene trte obrezuj pa potem zopet naprej lelo za letom, na palc in napnenc, Na stalnem mestu visoko na zeleno cepljeno ter zagrubano trto obrezuj pa lakole: Pri zagrubaniu pusti vsaki grubanici, ako je «epičeva mladika močna, palc treh, k večem Stirih očes, nikoli pa kar cel napnenc, kar se tako rado dela. Ako pa je cepičeva mladika slabotna, pusti vsaki grubanici palček le dveh očes. V sledečem letu napravi prerezavke, in zopet v sledečem, obreži pa grubanice vprvič na stalno, to je na en palc treh, in jeden napnenc osem do deset očes. Ako se tako eepljenje trte obrezuje, kakor smo tukaj popisali, ni se bati, da bi prezgodaj rasti ter roditi nehale. Ravnotako se pa tudi ni bati, da bi trte pri taki obrezatvi premalo obložene bile, ter da bi zaradi tega znabiti rapaste postale. Višje kakor en meter naj pa nihče svojim trtam debel ne izgoji. Ako pa trta v preteku gotovega števila let v deblu to visokost preseže, onda pusti na deblu »pijančka«. V drugem letu po tem, ko si ga pustil, pa Sele trto nad njim odreži, iz mladik na pijančku pa napravi palc, napravi napnenc. Kar nedopustno bi bilo, ako bi se v novih vinogradih tako visoke trte imelo, kakoršne so bile v starih. >D N,«