Posamezne številke« Navadne Din 1*—% ob nedeljah Din 1*50.
•»TABOR* izhaja vsak dan. razvem . nedelj« in praznikom «1» 1$. uri ■ datumom naslednjega dne ter atane ' mesečno po pošti D 12*50, za inozemstvo D 20*50, dostavljen na dom D14*—, na Izkaznice D Snscratl po dogovora, Naroča »e pri upravi »TABORA* MARIBOR*. Jurčioeva ulica fciev. 4.
Ib
umrnitm
■■■m
sp*
4 m
Posamezne StavjBbet Navadne Din 1*—, ob. nedeljah Din 1*50.
UREDNIŠTVO »a^r lhri.
UPRAVA n oah«i« * Jurčič«! ■ «lioi H. 4, ptiUičjo, dano. Telo.V f«n iU,2t. * SHS^faočeta ‘ račun IUu, U.7S7.
N« mroSU. brca. dcaAl)« M Mi j •■fr«. s —•' Rol»pi4 <o a» «ua*io> (
55555
jajge?
Leto: IV.
Maribor, nedelja 27, maja 1923.
Številka: 118
j. I
tor. ,V. Kukovec:
Proč z ozkosrčnostjo-!
Če je velikosrbsko »Vreme«, kakor smo citali, te dni pisalo, da je za Srbijo veo čredna ena cesta v južni Srbiji nego sto« tine kilometrov železnice v Sloveniji, je is temi sicer odgovarjalo na zahteve avtonomistov y Sloveniji, ki se pritožujejo zaradi zapostavljanja Slovenije. Gotovo je tudi, da vsak kraj mora svoje zahtevo braniti, mi torej slovenske. Vendar se pa Kori citirani besedi o cestah v južni Srbiji ^ora pridjati pravi pomen. Ko so pred ® leti potovali ugledni poslanci iri dva Ministra v južno 'Srbijo zaradi nemirov albanski meji in’ po povratku poročali to stanju, je meni v najživejšem spominu 0stala pripovedka o lesenem vozu, ki fco *8. odposlano! videli globoko v notranjosti te pokrajine. Govorili so o primitiv-®6nn kmečkem1 vozu, ha kterem tiso našli ^benega dela iz železa, niti žreblja. In Ho okorno in s težavo je vozil ta voz, sploh ni bilo rti kake prave ceste. Sko-f° teto mislili pri tem' pripovedovanju na ■Robinzona. Irt vendar je to v rodovitnih krajih blizu morja. Ako pade z ozirom na ^ razmere 'beseda o večji važnosti navadne cest« y južni Srbiji za državo iri JSa-rod nego jo ima stotine kilometrov želez* mc v Sloveniji, moramo se pri taki besedi Samisliti. Vsd narodi sveta »o cenili mor* k*e poti zaradi blagoslova, ki ga prina-iajo -v) gospodarskem življenju, im so is® ^trudili tudi y notranjosti »a dobre komunikacije, ki: pomenijo kruh’ iii Mapredeli. Kdor Stvar tako vzame, bode tudi kot Slovenec priznal veliko važnost kultiviranja teh’ šele pred malo let} od Turkov osvobojenih iri pridobljenih' krajev 'naše 'težave. Smisel je ta, da 'bi se produktiv-narodnega gospodarstva dvigala Severno, če bj se primerno investiralo v ^Krajih. ,f.|-v.|IHi#
K
Kdaj b’omo fie povspeli do one višine, '“S rte bomo vpraševali, kdo dobi, ampak toislill' Ha jačanje države in’ nas vseh’, na j k® Pospešuje gospodarski napredek tu ali tam? To je mogoče le, če se čutimo kot e®narod. Pariz ne vpije, če Francija iri-ye‘stira; V Calaisu, Rim! ne zaradi Milana, Pa Slovenec' hoče po avtonomistični teoriji verjeti, rda ima on1 imeti’ 'svoj nos ®raven! Ha' vseli koHcih države. Malenkostni provinci j alizem Me more ustvarjati blagostanja in 'napredka. Toda Kdo Hrani SloveHftertf, 'da 'storijo za svoj napredek fcše napore, ktere hočejo? Irt vendar, kje 3e danes samopomoč, na kteri smo avoj ^a.s zidali podlago napredka? Trgovci feo Iv težkem položaju iri zlasti z ozirom na Madajočo denarno krizo ne najdejo dovolj podpore. V zadružništvu, ki je bilo Prej glavna opora malega Človeka, vidijo opasert zastoj. Dr. Korošec kurira ^neizravnoteženega« Radiča irt »krmaka« Spaha, kakor So ga zmerjali v Beogradu, v Slovenskih’ goricah pa kmet joka, ko ®°nuja liter vina po 12 kron, pa rte dobi kuPcai. Imamo stotine kilometrov železnid,
Krhanje med radikalci.
Del radikalov proti absolutizmu Pašiča.
Zagreb', 26. tria j a. »Jutranji list« locen' nasprotnik koalicije. Tudi vpraša* poroča iz Beograda.:	Minister agrarne nje notranjega ministra ni rešeno defi*
reforme g. Krsta Miletič je podal de- nitivno. Govori se, da bi Krsta Miletič misijo v, znamenje protesta zoper sklep zopet stopil v vlado, če bi bil dobil port-radikalnega kluba, da se izpremeni od- felj notranjega ministra; drugi pa $i ločitev verifikacijskega odbora glede de* predstavljajo na tem mestu dr. Laza mokratskih mandatov, v Črni gori irt v Markovima. Najmanj .verjetna je druga timoškem okrožju. Miletič je bil za to, verzija, ker je Markovič zelo nepriljub-da ee mandati enostavno razveljavijo, ljen.	1
Iz užaljenosti ni niti hotel prisostvovati Zdi «e, da je prišel v prikrito nemilost seji ministrskega sveta.	Sam g. Pašič. Radikalni klub namreč pl
V, zvezi z demisijo ministra Miletiča zadovoljen, da g. Pašič imenuje mini-se v radikalnih krogih mnogo govori o stre na lastno pest, namesto da bi pre-morebitni rekonstrukciji vlade. Tudi se- pustil zadnjo besedo radikalnemu klu-danji pravosodni minister dr. Laza Mar- bu. Govori se, da bodo člani kluba pred-kovič je pri delu radikalnega kluba sla- lagali Pašiču za vsak portfelj po 3 kari-bo zapisan, ker jo zagovarjal koalicijo didate, izmed katerih naj si g. Pašič iz-i demokrati; zato bi ne bilo nič riepriča- bere enega, ki ga želi imeti v vladi.
piki bVdo tudi prišli do' reS zadoatnega zboljšanja svojega položaja šele, ko narodno gospodarstvo dvigrie. Pomagali nam bo vsem’ promet z morjem! in! 55 no< tranjosti južne Srbije enako kakor go« spodarski napredek v; Sloveniji. Širofcii, pogledi na celoto države, globoko ljub®.
zen do ene same države!
•sr
kovanega, ako bi prihodnje dni podal o-stavko. Pravijo, da se zaenkrat drži samo še vsled avtoritete ministrskega predsednika Pašiča, dasi je slednji od-
Nadalje izve »Jutranji List«, da je Ljuba Jovanovič privolil v to, da se ga izvoli za predsednika Narodne j*kup-
ki
Pa rte pridejo do reševanja svoje veji
ke naloge, ker nismo našli tržišč za prodajo fraših1 pridelkov. Ali je avtonomija enotna država, malo nam' more vse to P°magati. čim manj člržavo, centralisti' no ali avtonomistično, občutimo, irt čini >«Č
Osnutek novega zakona o organizaciji vojske.
Beograd, 26, maja. Vojrfo in mor- nogah. Oproečert ne more biti nihče, tudi nariško ministrstvo je izdelalo osnutek državni in občinski uradniki ne. V go-novega zakona o organizaciji naše voj- tovih slučajih so more službena doba ske. Ta osnutek bo predložen sikupščini. skrajšati na 9 mesecev. Ta olajšava velja Izvemo sledeče zanimive podrobnosti:	za dijake, potem za edine sinove, za ta-
V o jaška obveznost se začne z 21. le- ke, ki morajo sami voditi gospodarstvo torti In ugasne s 50. letom1 starosti. V slu- in’ za one, ki imajo za dolo nesposobne
čaju mobilizacije irt med vojno lahko pritegne vojaška oblast v službovanje mladeniče m*d, 18.~jji 2P„ letom, po potrebi pa tudi sposobne moške med 50. irt 60. letom, slednje za vojaško službo v zaledju. Službovanje v kadru traja 18 mesece^ iy sicer p!ri vseh armadnih pa-
fctariše.
Nov zakon' ureja tudi službene prejemke din druge ■ pristoj bin^ čs.s|.uikqv. podčastnikov, moštva in drugih' uradnikov vojaške in civilne kat.i^rijd, ki ahižirajejo v vojski. Zakon naj bi »topil v. veljavo 0 1. januarjem 1934.
Neznosen položaj na Bolgarskem.
Beograd, 26. irtaja. »Politika« poroča iz Štipa: Včeraj je dospelo na naše ozemlje več beguncev Sz Bolgarije Vsi pripovedujejo o neverjetnem terorju, ki ga izvajajo v obmejnih krajih makedonski komitaši. Izjave g. Stambolljska-ga, oa bo iztrebil makfedartstvojušče, so fiflzire 'besede, ker je ozemlje okoli Kii-stendila, Potrica in Šumaja še vedno v
njil'f^' oblasti in p)iv nfKcVfclffiii t-«->JTju Prisotnosti državnih organov /žifldcvmerije) sploh’ lil .'»utltl,
tV'tnrtci so prosili jiaše ntiia^TI. P«*j jih’ tj: pošljejo n n aj na bolgar.-kd tla, ker pc ožaj v Bolgariji jii faniu Hcziio-B:-3. arujjak so mm'»ge rodbipe ;c'olo v sr»\f{'ai nevarnosti,
Boj francoske vlade proti komunistom.
Pariz, 25. maja. Mirt. Sve* jo oklenil d« Izroči vse gradivo, ki se nanaša na komunistično af.sro, državnemu prav* djii^tvu.
Puri Ti, 25. Maja. »Agetioe Hova<« poroča: Čim je bil zitan sklep, da se je
nil, da zadeva sklep državnega Sodišča celo Vlado, ki se je solidarno odločila za potlačcnje komunističnih hujskarlj. Ministri So bili takoj Sklicani irt bo Se raz-(to var j ali o položaju. Večina 8e je izrekla, da cela zadeva ne tangira politike
državno sodišče izreklo rfekompeteiitnim vlade, ki je vedno v obeh zbornicah bil* je pravosodni minister Colrat mi- odobravana. Poincare je vztrajal na de-nisterskega predsednika Poincarcja iri misijik ki je pa Millerand ponovno ui mu pomudil demisijo.f Ppi.acar6 je odvr- sprejel.
' I* ^-Pl—1
Kraljcvska dvojica potuje v Šumadijo. k	BORZAH
Beograd, 26. niaja. »Novosti« so iz- C u r i h, 26. maja. CSkleonl tečaji.) vedele, da bosta kralj in kraljica poto- Pariz 36.70, Beograd 5.85, Berlin 0.01, vala v Smradijo in odtam v vzhodno Prača 16.55, Italija 26.55, New-York Srbijo. Kralj je bil zadnjikrat v teli kra- 557V8. Dunaj 0.0078V8> žiffOSane krone jih med Vojno, kraljica pa jih sploh še ni 0.0078V«, Budimpešta 0.103/a, Varšava
sami delano, temboljše za nas, Urad- [ j
viddla.
Eksplozija bombe v varšavskem učilišču
Varšava, 25. maja. Sitnoči ob 10. ur! je v poslopju univerze fekspl-odirala bomba. Profesor Orsecki, ki je šel ravno čez stopnice, je bil na obeh nogah težko ranjen in so ga morali prenesti v bolnico. O storilcih ni sledu.
Varšava, 25. maja. Profesor Orsecki je podlegel poškodbam! Ker je to že tretja bomba, ki je bila položena1 od zločinske roke, je vlada razpisala 20 mil. mark nagrade za onega, ki bi podal oblastim navodila, kako dobiti zločince.
'i
0.005, Sofija 5.
■ Produktne borze 25. maja. Beograd: pšenica 450, koruza 260—270, seno 175. — Novi Sad: pšenica bačka 425—435, ječmen bački 280, oves 287.50, koruza bačka 255, moka »0« 655, »2« 600, »5« 560. — Za g r e b: V Ditt. po 10 kg postavno b'ačka odn. vojvodinska postaja: pŠertica 440—450, koruza rumena 260—270, bela 290—800, rž 360—365, jeČmert za pivovarne B25—335, za krmo 290—310, oves 290—300, moka pšenična »0« 675- 700, »2« 65(M)75, »4* 625—650, tendenca mirna.
Ptuj.
.gl	?	1908-1923.	V
O priliki zborovanja Ciril Metodove družbe leta 1908 v, Ptuju se je zgodil fia-i pad pa posetnike tega zborovanja na p-?’! prav bestijalep; rtačin. j;
Komaj smo prihajajoč! izstopili la' vlaka na ptujskem postajališču, ža je napadla nemčurska druhal z gnilimi jajci, črnilom irt gorjačami. Opljuvani,, pretepeni, obleke raztrgane irt od črnila’ itd. popolnoma onesnaženi, skusili smo pod orožniško zaščito Nemcev, si priboV riti pot do Narodnega doma, Ta pot j«! bila za vsakega življmsko opasna) is6 marsikdo je bil v smrtni nevarnosti1, keij' je orožništvo ščitilo razne Ornige, Stra^ šile, Blankejč, Šteudteje, firamkoje, Šau-i er je, Čalone, Sadnike, Pirihe, Haase, ®i« lafere, Fiirste, LeskoVšeke, Marčiče, Spnu žine, Mabalke, Sarije, Gspaltle, Perkota« Selinšeke, Kolence, Kazimire, Tc»gnic, Fersche, Lepoše, Glase, Tscheche, Orosle, Mravljake itd., da bi se jlK ne dotaknila slovenska roka-	:$J
Na naše ugovore, proteste, pritožba pri oblastih, v parlamentu, sodiščih! dobili smo le zafrkacije, češ: »Herreri^ reeht geht vor Knechtepflicbt«, to Sel pravi: oni zaščiteni od nemškega Habs* buržarta kot »Herrertvolk« so imeli krni titi našo svobodo, fiaše pravloa i ttli’ »Knechtevolk«, kakor so nad imeflovali^ morali smo biti tihi Irt! mirni, Se He pritoi žiti, ker naša dolžnost, po rijhovih nazorih, bila je »Kusch’, WlndiScher!«.
Posledica tega riripada rta riaše rto in požrtvovalno ženetvo, rial riaše aaxJ vedrie zborovalce, bila je obča razburjen nost med našim’ rtarodoni. Ko eo v Ljubki Ijani hoteli -Izraziti Svojo neVoljo potenj demonstrativnega obhoda narodnih dru-rj štev proti od vlade dopnščeriemrt iffl podi rijemo zaščltoi izvršenemu surovemu! padu — so takozvanl štajerski kattafSkiti (Belgijci) pod povelj st vomS poročnik*1 Mayer-jai na nas streljali irt padli Stat žrtvi Adamič dri Lunder!	t'	'	*!
Takrat so v parlamentu ffa Duriajrt nemški poHaffcl ostentatlVno odobravali nastop ptujskih reiicgatov 18 ljubljaffSke šoldateske.
Danes pa', ko so rtaši riacijonalistii Ie^ zahtevali, da sc Izprazni prostor, kjef Sai je vršil komerz, t. j. pijančevanje iti! hararigniranje navzočih' za zoputno izziv vanje v smislu nekdanjega »HerrenV rechta« *— darieB naj bodemo zopet ©I »Kriechtevolk« irt riaj mimo gledanio,. kako se riemčuraka golazen1 zopet vftpftnjaj* ria površje, da bi nas rta novo zaSužftlla, in to v naši osvobojeni domovini, v rtašf državi pod jugoslovenskim! vlad ar jeni,..
Tega sigurno He bode resni .TugoSto« vart, od kočarja do kralja, ne želel XS0 podpiral ter odobraval.	E.	P.
Dne 2. svečana tl. se je vršila Heni81t4 prireditev v Celju, ki je izzvala Odpor1, vseh Harodnih ljudi V Sloveniji, poSebftO vsled rtačina postopanja vlade riapram našemrt riarodflemu življu.
V vseh bližnjih'važnejših središčlK Sol; se javila kulturna, politični 'iri' zrtanstvena udruženja, ki so stvarno grajala za* grešeno pot narodne vlade.	*
Tako tudi v Ptuju. Podali Sirto takrat-« nemn g. pokr. riam. Hribarju spomenico; ki jo tu reproduciramo da se javnost prepriča, kako smo slikali prav sedanjost — ig iz takratnega stališča bodočnost.
\ Spomenica 10 j
^OoOTlodu, nokraji^ejoSu ‘
.• \	■	•,vV'*V»>’- <t Ljubljana,
Kot Svojodolmcmu manjšinskemu de-(Lasjou (V'ant j& znano, da se je bojeval v Ptuju najbolj brezobziren boj od Strani (nemškutarakih elementov papnaml slovenskemu narodnemu življu, ker jo tukaj vodil kampanjo yodja nemškutar stva y iShaveniji.	‘:fr	;ii! i’*'.'
N«ravtfo je inkaj prišlo do Majhuj-,lih izbruhov stovraštvd, napram Slovencem, 'M. pr. leta 1908, ko je po ptujskih ulicah tekla slovenska kri.	,
. Po prevratu se je počela počasna asimilacija raznarodelih življev ter s tem vračanje izgubljenih sinov k prvotni materi Sloveni j L	,
' POt evolucije nemškntarstva v jugoslovanstvo smo smatrali za edino vrcd-,no naše kulture in naše civilizacije ter smo načelno nasprotniki brahijalne sile napram mnogletnemu tlačitelju.
To pot evolucije pa prekinja v zadnji dobi vlada 'S Svojo proti narodno politiko.
Naši narodni nasprotniki so vsled te politike dobili novo hrbtenico — z nova urejujejo že zrahljane vrste odpadnikov ter ustvarjajo sklenjeno sovražno falango proti nam.
V lastni narodni državi moramo preiti hrti v intenziven narodnostni boj proti narodnemu sovražniku in proti lastni vladi, ki ga ščiti, da branimo severno Jn« jo naše ujedi njene države.
Mi obsojamo to protinarodrio in proti-državno postopanje naše vlade.
S prav malimi izjemami je ostal nemški mentalitet ncizprcmenjen, kot je bil pred prevratom.
•V interesu nacije in države zahtevamo, da se vodi v naših’ obmejnih, narodno Se vedno ogroženih krajih jugoslovanska nacijonalna politika ter se zabrani 'tujim življem iredentističen pokret, ki se začasno skriva v nemškutarskih družabnih prireditvah’.
Pristni Nemci radbmaloštevilrtosti pri teh prireditvah sploh ne morejo priti v poštev.
V »lučaju, da bi vlada Vztrajala na bvoji dosedanji politiki, absolutno odkla njamo -odgovornost za vse posledice.*
To spomenico so dne 18. februarja tl. desavuirali gg. NSS v Ptu ju s tem, da «o v »Jutranjih Novostih« napadli ptujske demokrate ter predbacivali dr. T, Gosaku, nač. org. JDS, da je to Sporce-grioo lansiral v javnost iz strankarskih ozirov, da napravi za volitve reklamo
Ti gg. so preklicali to obdolžitev, ker fco se uverili, da »o vodili imenovanega «ospoda le narodni in stvarni motivi pri Sestavi spomenice. Te Izjave pa baje uredništvo »Jutr. Novosti« ni hotelo objaviti, kar sicer tu 'ni važno.
Nadalje je občni zbor Muzejskega dru-Stva odobril postopanje tajnika g. dr, Mlakerja, ki je spomenico sopodpisal, a ga je odbor desavuiral.
Koncem koncev se je'izkazalo, da je Spomenica po svoji vsebini odgovarjala volji ptujske slovenske publike,
Ker smo mi izrazito afirmirali držav-Jbo stališče in ni nikakega povoda, da bi
>T K B O E«d
Pisani trak.
t [Angleški napisal A. C o n a n D o y 1 e. §?/ Poslovenil Karel Pr.
.*• 2e osem let proučujem metode svojega prijatelja Sherlocka Holmesa in zabeležil eern si v tem' roku nad sedemdeset čudež Slih pripetljajev. Ko tako iztikam po tvojih zapiskih, Se namerim na marsika ‘ko žalostno, na mnogotero smešno, na precej nenavadnih zgodbic; a nobene ne najdem, ki bi bila čisto vsakdanja. Saj se je ukvarjal s svojim poslom bolj iz lju bežni do umetnosti kot iz pohlepa po do bičku; odločno .mi je branil, se vtikati v fefcvari, ki so bile nenavadne ali celo fau ■ tastične.	■	>,#!
A vse zapletene in namotane dogodlv * čine, ki mi silijo v spomin, prekaša po zanimivosti dogodek, ki se tiče dobro zna ne surreyske rodbine Roylcttov iz Stoke Morana.
Pravkar omenjena stvar 'se je pripeti la v tistih prvih dneh najinega drugo vanja, ko sva s Holmesom še kot sanica 'stanovala v Pekovski ulici. Nemara b: jo bil že prej objavil, da mi ni bilo molčati po Svoji tedanji obljubi; šele preteklega , meseca mi je dala odvezo predčasna Smrt gospe, ki sem ji bil obetal, da o do godku ne črhnem besede. Sicer pa je ma
•	Ione pray, da pride prava resnica na dan
pač mbralo od-vlade smatrati naše opozorit ve za resne JiS uvaževanja vredne.
To se pa ni zgodilo. Raviio vsled tega pa so nadaljevali paši nar. nasprotniki v Celju započeto ofenzivo kmalu po objavi naše Spomenice, dno 19. mlaja iti. pa znova v; Ptuju. 11^’,
Dočimso tik po prevratu skrivali glave pod utišom našega vsesplošnega odu-ševljenja — So si upali dne 19. maja tl. pod zaščito vlade že popolnoma politično sovražno na dan.
Prvič po prevratu 'so vabili k prireditvi »Martriergesangvereina« s popolnoma nemškimi vabili. Pisali so Pettau In avstrijsko ime ulice.	V j.&;•!»#»: 
Ptuja za nje 'ni!!!? _' j;
To je bil vidni znak, da So padli od njihove strani vsi obziri na dejstvo, da žive v narodni jugoslovenski državi.
Zvabili So skupaj predstavnike nemške nacijohalne misli od raznih strani ter sc je lansirala vest (ki menda ni resnična), da pridejo tudi vsi nemški poslanci.
Prireditev 'Sama je bila pristopna le nemškim nacij on alčem, nemškutarjem in’ elementom, ki jih skušajo razrmroditi.
To, kar smo trdili v spomenici in še trdimo, je res: znova urejujejo zrahljane vrste odpadnikov itd.
Znanim nekoruptnim' narodnjakom niso hoteli dovoliti vstopa. Tajnika okr. zastopa g. -Ljud. Sagadina jo nemški blagajnik zavrnil in šele policija je napravilo red.	•"
Ko je prišla 'majhna skupina menda treh Slovencev v vežo pred dvorano, so padle od nemške strani psovke. Tako je šlo naprej; v slovensko publiko pred zabaviščem je padel kamen.
Kaj je bolj naravno, kot da je že prejšnja grozovita napetost rastla od trenutka do trenutka?!
Občudovali smo spretnost g. vlad. 'Sv. Vodopivca, ki je vzdržal red kljub vibriranju živcev razdraženih.
Ko so se pa ob’ zapuščanju lokalov znova slišale kaznjive psovke iz vrst odhajajočih, je od neznane strani in neznane roke za dobil posl. Schauer rano na glavi.
Ni 4dK,naJP, da bi bil kamen’ zagnan od slovenske roke. Na kolodvoru je bil kaznovan za besedo »lumpi« nek nestrpnež, ki so ni hotel zavedati, da se slov. ljudi he sme zmerjati na slovenskih tleh.
Prireditev je kazala:
1. provokatorično nem škonaci jotialrto lice,
2. očiti namen tirati raznarodovalno politiko naprej ter v to svrho ločiti privabljene nevedne naše ljudi od razumni kov,
S. strahovati naš potom naših javnih organov.
Ponavljamo sentenco spomenice, da ne odobravamo brahijalne sile. Če je pa kdo izmed prizadetih hotel nam kaj pred-bacivnti, opozarjamo na dvoje:
1. Vi sami nam vedno povdarjate, da je naša kultura od .Vas.
2. Ste Vi skozi stoletja, (opozarjamo sanio na leto 1908 v Ptuju!) počenjali to
po vsej pravici namreč sodim, da so raztrobili o smrti doktorja Grime»bya Roy-lotta take vesti, ki slika jo stvar še groz-neje, kot je bila v resnici.
Bilo je začetkom aprila leta 1883., ko odprem nekega jutra zaspane oči in ugledam1 ob postelji Sherlocka Holmesa, še povsem opravljenega. Po navadi je lezel kasno iz postelje in’ ker je kazala ura na polici šele četrt ria osem, sem ga pogledal nekako presenečeno in bržkone tudi malo očitajoče; saj smo sc precej natančno držal »vojih šeg in navad.
»Prav žal mi je, da Vas moram buditi, Watson‘, se je opravičeval, »ali taka je pač danes najina usoda. Ker so vrgli gospo Hudsonovo iz postelje, se je znesla nad menoj, kakor se zhašam zdaj nad Vami.«
»Kaj pa je takega! Ali gori!«
»Ne, stranka je prišla. Zdi se mi, da 0e je oglasila mlada gospodična, ki je precej vzburkana in’ ki bi na vsak način rada z mano govorila. V sprejemnici me čaka. No, če se klatijo ob tako rani uri mlado gospodične po prestolnici in mečejo zani-karne zaspance iz postelje, potem sodim, da bi mi rade nekaj prav nujnega razodele. Čc ugotovim, da je stvar zanimiva, šem’ overjen, da Vam ustrežem, če Vam ponudim priliko, jo kar skraja zasledovati. Mislil sem §i, da Vaša vsekakor ugo
rX77-—r--n-'	,	I	lil
na naš, kar se je Sedaj enkrat, Če še jo po nesreči res zgodilo, na sami dvojici Vaših ljudi s to razliko, da je v danem) slučaju podan silobran za razžaljive napade renegatske klike.
Mirnim1 pristnim’ Nemcem’, ld bi nastopali taktno napram nar. družbi, bi priprosto družabno prireditev v primernem okviru vsakdo privoščil.
Vsi, ki smo podpisali omenjeno spomenico, ponavljamo zaključne besede taiste: »V, slučaju, da bi vlada vstrajala na svoji dosedanji politiki, absolutno od* klanjamo odgovornost za vse posledice. Naro.dnim nasprotnikom’ dajemo nasvete, da opuste ofenzivo in vzbujanje ideje »Drarfg nach Ošteti«; ki jo zakrivajo pod okriljem svojih organizacij, vlado rotimo, da zabrani vse eventuelne slične poskuse na naših vročih’ tleh, ki jih hočemo čuvati in braniti — ev. proti njeni volji
—	našim krogom in slovenskim1 ljudem sploh' kličemo pa v spomin’ »Svoji k svojim!« — To bo najboljše zdravilo!«
,Miribor,27^tnaja;1923.
Uradniška beda in nje posledice.
Maribor, 4. maja.
Uradniška beda v naši državi postaja že svetovni škandal, kajti o njej je pričelo pisati .v zadnjem času tudi že inozemsko časopisje. Nek italijanski homuristi-čni list je prinesel tc dni skupino skeletov, pod katerimi je stal napis: »Jugoslovenski državni nameščenci«. Tudi v nemških listih, torej v listih one države, katero smatramo za gospodarsko najbolj razorano, smo že videli podobne slike in če hoče kdo v Italiji posebno krepko o-zrtačiti svojo denarno sušo, pravi: »Suh sem’ kakor jugoslovenski državni uslužbenec!« Beda naših državnih nameščencev je torej že postala pregovor. Toda ne glede na trpljenje našega državnega u-službenstva, postaja naša uradniška beda nevarna tudi že splošno naši upravi ih državi sami. Kriza se bliža višku! Ostavka profesorjev, podana te dni, je le prvi simptom bolezni, ki se polašča na' šega mladega državnega organizma. Profesorji, torej tisti možje, katerim' je po ver jena vzgoja bčdoČili pokbljenj naše inteligence, so bili vsled hede prisiljeni po seči po zadnjem obupnem sredstvu — po ostavki. Izpustiti so morali katedre, zapustiti učečo se mladino in oditi v negotovost, da si pomagajo tako, kakor bo pač mogoče. Kakšen utis napravlja tona dejstvo! Saj mora beda profesorjev in sploh uradništva ubiti v srednješolski in visokošolski mladini vsako veselje do učenja. Čemu naj si muči glave, čemu uaj trže 8, 10 ali celo 12 in’ več let hlače po šolskih klopeh! Zato ha bo potem po vseh teh letih napora in) samozatajevanja — stradala!
Drug žalosten iit dalekosežerf rezultat uradniške bede je — apatija. Državno uslužbenstvo je bilo v vseh časih in’ vseh državah gonilna sila javnega življenja in udejstvovanja. Posebno učitelji in profesorji »o bili vedno .prvi prosvetni, kulturni in narodni javni delavci. Bili
£o tišti slo j, B Je' vzdržeVal tudi 'druge * razmahu. Darfes vsega tega ni. Državno uslužbenstvo je vsled bede, v katero so ga pahnili politični gromovniki, izgubilo vse sile, izgubilo je energijo, voljo ih selje do dela in udejstvovanja. One-sik.1 ki so kljub vsemu vendar še ostale, mora posvečati skrbi, kako dobiti tu ah | tam s postranskim delom par dinarjev vsakdanji kruh, kajti državna plača hib za vsakdanji kruh ne zadostuje, kaj ^a. za obleko, ki je postala nedosegljiv 'ksus. Zato vidimo, da z naraščajočo befc dan za dnem peša tudi prosvetno, nar0“‘ no in’ znastveno življenje. Vsa naša kak turna, prosvetna, znanstvena, narodna) podobna društva dan' za dnem bolj rajo, propadajo. Lačnih ljudi ni več goče navdušiti za kako javno delo. Zaina* so vsi napori onih sedaj že skrajno re^1 kih idealistov, ki sc z grozo ozirajo v b** dočnost in bodre, vzpodbujajo, silijo. Ni® ne pomaga. Drug za drugim) pešajo tud*; še oni. Tudi če se danes razmere temeljit0) Spremene, bodo posledice v tem! oziru.;0,1 stale še dolgo, dolgo.
Beda pa upliva tudi Ma drugačen! čin, ki je vse mnogo bolj nevarert. To 3° demioralizacija! Dan' za dnem1 čitamio ^ našem časopisju o korupciji, o defravda* cijah, malverzacijah, sleparijah, goljufi* jah itd. Kolibo prej poštenih’, delavnih-uglednih oseb’ končuje pred1 Sodiščem,)'* ječi! Oni sami niso toliko krivi, krivo-’®0' razmere, kriv je sistem’, ki tira tudirmajd trdnejšega človeka v obup; v ohupu-P* človek ne premišlja mnogo, ampak se;P®'1 prime rešilne vrvi, ki jo dosegljiva. P** tem ni ti ne misli na to, da ga ta vrv lab' ko potegne še globlje v prepad., UMiret®! od lakote je hudo, še težje pa je umirati, od lakote. Če 'bi imeli mrtvi paragrafi pamet in’ sočutje, potem bi morali: pastk po onih, ki so vstvarilt razmere, ki silijd bedne do zločinov. Pri tem pa moranj upoštevati še to, da pride le majhen del takih sluča jev na dan; da ostarfe velik*1 večina prikrita očesu postave. Vse ttf P*j tudi gospodarsko slabi našo državo, ovij ra njeno konsolidacijo in’ prosperrralri* ter ustvarja tudi v političnem1 ozirtr obh*j ženo ozračje, ki vedno bolj ovira vi ozdravljevalrto delo. Naša inteligenca, 'l bi morala biti tudi v političnem ozi vzgled in’ voditeljica naroda, postaja ma politična ali nemoralna, ali pa aj& tična. Sama pada iz ene v drugo Strank0'! pridružuje- se oni stranki, ki je 'slučaju0 na vladi, ali pa gre, čeprav proti propd* Čanju — iz bede in gneva — med rušil0* države. Političrfo delo med ljudstvom^*' prepušča sleparjem ift šarlatanom, ki'^''1 rahljajo žalostne splošne razmere v švoD^ osebno in strankarsko korist in1 mest’** da bi zdramili, še bolj zastrupljajo, mc®t° da bi zidali, še bolj podirajo.
Beda inteligence, posebno pa drža'v5*' ga uslužbcustva, postaja dan' za dne^ bolj rak-rana vsega našega življenja. & zdraviti to rano bi morala biti prva'^' glavna skrb' naših državnikov. Kdor tej® ne uvideva ali ne priznava, je slep ali V* je lopov, ki se hoče s sedanjim’ okoristiti. Iz Beograda prihajajo v gotovih presledkih, toda nekako redno tol*'
dim', če Vas pozovem1 irf opozorim na priliko, ki se Vam' nudi.«
»Dragi prijatelj, za nobeno ceno bi je ne hotel zamuditi.«
Zame Mi bilo lepše zabave, kakor motriti Holmesa, kadar je obavljal posle svojega poklica, in občudovati njegove bistre zaključke, ki so si sledili tako brzo, kakor bi mu jih kdo narekoval; in’ navzlic temu so bili vselej tako logično za mišljeni, da je razpletal in razmetaval najbolj zavozlane zagonetke, ki so mu jih nadnjali. Hitro sem se oblekel in čez ne koliko minut sem' bil pripravljen, da Slo dim svojemu prijatelju v sprejemnico. — Pri oknu je sedela mlada gospodična, ki ji je zastirala lice gosta koprena. Ko sva vstopila je vstala.
»Dobro jutro,« jo je Holmes prijazno pozdravil. »Ime mi je Sherlock Holmes. To mi je verni prijatelj in drug, doktor Watson, pred katerim lahko prav tako odkrito govoriva, kakor bi bila sama. Ha, veseli me, da je bila gospa Hudsonova tako prijazna irt rtam! je zakurila. Prosim, prisedite h kaminu; čašo vroče kave Vam naročim, saj vidim, da se vsa tresete.«
»Oh, »aj ni mraz kriv, da drgečem,« je tiho dejjila. žena in sedla h kaminu.
»Kdo pa drugi?«
»Strah, gospod Holme®. Groza!« Ko je govorila, je .vzdignila tančico; opazila I
sva, da je bila res štrašnp vzbnrkan^'*1’ smilila 'se nama je, lice se ji je kremžd0 irt je bilo čisto sivo; s prestrašenimi očrt11 se j? ozirala kakor preganjena zverca. obrazu in’ po postavi bi ji prisodil čloV®* kakih trideset let, toda v njene lase se vplele prerane bele nitke irt njene B°* teze so bile trudne in pojme skrbi. $b?r-lock Holmes' jo je ošinil s tistim svoj*1® bistrim’ pogledom, ki mu je takoj vse ** zodel.
»Nič se rte bojte,« jo je miril in še Pil nekoliko niže irt jo pobožal po r ^ »Stvar bomo takoj uredili, čisto dvomim’. Kakor vidim, ste se pripeli*1,11 ■ jutranjim vlakom.«	[,
»Kaj me poznate?«	.
»Ne, toda iz leve rokavice Vani kuk® listek zn, povratno vožnjo.Bržkones^e®a, rana odšli od doma, a vozili ste se dok? na dvokolesnem lovskem' vozu P° s'a cestah, preden ste prišli do postaje.«
Gospodična se je prestrašeno zKf®1 in’ začudeno strmela v mojega tovariša.
»Nobenega čudeža ni v tem. draga spodična,« se je nasmehnil. »Levi r° ’’	'
Vašega jopiča je poškropljen z bla rta sedmih mestih, in madeži niso še s Le dvokolesnik človeka tako zamaze . to le tedaj, če sedite kočijažu na
strani.«	.t■>i	iVi-.sr r-ri;»	,.	..	v
.(Dalje pribJ. j
tr R«vV
^ilne vesti, polne lepili; obljuS iti ra’vrIo fr zadnjem! času se zopet zatrjuje, da pri-
■nf Bra^n>ško vprašanje kmalu na vrsto. ™°da že način’ Sam1, kako hočejo rešiti to Vprašanje, dokazuje, da rešitev no ho •razmere trajno izboljšala. Ublažila bo m<>rda bedo momentano, toda is Sveta je 116 bo spravila, kajti' s samim povišanjem] 5lač se ne bo doseglo ničesair. Treba bi “Ho poseči po drugih, mnogo bolj uspeš-sredstvih — po pobijanju draiginje. "°kler bo draginja naraščala kakor b’o ’ ®°tela, toliko časa bo vse višanje plač iluzorno. Večjim plačam’ se ho postavila ^sproti takoj večja draginja — in uspeh ubit, država bo s tem' povišala samo ^je izdatke, razravnotežila še bolj bud-
ry	v ' * r '4 ■ ' S.*-"-	/■	;
Sef, 9 teHI ntfila! Še 'Bolj našo valuto, pomagala pa ne bo nič, čisto cnič. Ali pa bodo gg. radikali, klerikalci, spaHovci, ra-dičevoi itd. segli po edino uspešnem sred-fetviu, po ertergionemi pobijanju draginje, če treba' tudi z brutalno silo? Ne! Tega ne bodo storili, ker hi se potem zamerili onim, od katerih žive. Ravno to pa nam dokazuje, da leži rešitev vsega našega problema v tem, da ljudstvo vsaj enkrat napne vse svoje, čeprav od stradanja o-slabele sile, da pomete z vsemi, ki danes upravljajo našo državo. Tu leži rešitev! Dalje ne bomo govorili. Kdor zna logično misliti, naj od tu dalje misli sam in naj se ravna po rezultatu svojega premišljevanja. Zadeti mora pravo. •	!	;
Politično obzorje.
Nemška propaganda.
v Nemci srečujejo vsakega tujca § vpra- J nositi bremena, ki jih je naložila Nemčiji ®anjem: si za nas ali za Francijo? Odo- j izgubljena vojna. Francoski socialisti pa ,£ravaš porursko akcijo, ali si ogorčen z, ne protestirajo preti dogodkom, ki jih ®ami vred? Ali hočeš, da ostane versaill- ima njihova domovina iz nemških repama pogodba, ali pa si za revizijo? Ne i racij, marveč le oponirajo vladi, ker jim FPraiiujejo glasno. Vprašujejo njih po- j tako kažejo strankarski interesi. Izgleda-ki iščejo na tujem obrazu odgovor, j lo bi, da bi se socialisti obeh držav naj-večji je pritisk na Nemčijo, tem1, lažje sporazumeli, dočim so drugi mne-floblji je njen odpor. Mostovi spor&zu- j n j a, da se bodo sporazumeli kapitalisti, se podirajo, duhovi se oddaljujejo v, kadar jim bo kazalo. Mislimo pa, da bi tajnosti. Težko je biti nevtralen. Moraš tudi francoski socialisti ne mogli iti z
£e odločiti, hočejo Nemci.
Široko napredna in smotreno urejena
gobo preko vsega, kar je zagrešila Nemčija proti Franciji; ne mogli bi dati nem
S
propaganda, o kateri smo na tem mestu. škemu ljudstvu generalno odvezo, kor bi tovorili že ponovno, skrbi za to, da se to: s tem ojačili samo nemške kapitaliste in Ugašanje sliši vsak dan glasneje celo v j militariste, ki bi ne odlašali dolgo z novim J^avah, ki niso neposredno interesirane. j poskusom evropske vojne. Saj socialisti *a Švedskem in v drugih skandinavskih I niso bili v stanu preprečiti vojno leta '^eželah so listi polni polemike, tičočih se j 1914, ko so bile njihove sile veliko bolj ®°ra med Nemčijo in Francijo. Ljudje ; vezane kot so danes.
Propaganda nemških" socialistov prikazuje stvar tako, kakor da je zaspala vest sveta, pa nihče ne vidi, koliko trpi liemški narod pod francoskimi udarci.
.j tačenjajo ločiti po tem: katero tezo N^varjaš, nemško ali francosko. Tudi v Viliji so mnenja zelo deljena, dasi no-aemu Angležu ne prido na misel, da bi
pe;
jjr? zaradi tega »puntal« proti konzerva- če je imela Evropa kaj več vesti kot jo Jvni vladi, ki se noče pobbtati z Nemčijo. > je (kazale
v lam,	/j	iioiuvoju.: jo (kazalo takozvano javno mnenje, tedaj
«Usija (namreč sedanja oficdelria) je vsa, je ta vest zaspala že leta 1914., ko so se ^ Kermanofilskem1 taboru in še nedavno' narodi s tako slepim’ navdušenjem1 vrgli 2®. 3® zgodilo, da so sovjeti odposlali v J v vrtinec svetovne vojne. Sedaj ne gre ‘ •orurje žito — dasi še niso dospeli v Ru- j več za vest, temveč za to, da se ohranijo
pozitivni rezultati te vojne, da se vzdrži novo evropsko stanje in prepreči nevarnost skorajšnje, vojne^ ki, nujno sledi, ako poči obroč, kateri v sedanji nevarni dobi veže zasovražene narode: t. j. avtoriteta mirovnih pogodb. ( Kdor misli, da bi se danes narodi sporazumeli hitreje in lep še, .kot so se mofcrli sporazumeti pod pritiskom zmage iji poraza na pariški mirovni-konferenci, ta je fantast, ki mu He odrekamo idealizma, ki pa ne more biti odgovoren1 za velike dogodke, ker je preveč kratkoviden in eriostranski. Sporazum je težaven v veliko manjšem' razmerju sil in V čisto 'neznatnih vprašanjih, na pr. v kakem' društvu, tem težji je pač v vprašanjih, kjer imajo celi narodi vkorcninje-ne predsodke, ki jih ne iztrgajo še tako modri politiki.
Pred nemško propagando je treba biti zelo previden’. Ne 'sme se zgoditi, da bi 'naš človek promatral kaik problem s sta lišča tujih interesov. Nemški! narod nam rie daje garancije, da bo odslej pravičnejši riapram našim' potrebam'. Zaenkrat je za nas glavno: živeti z vsemi v miru, obenem! pa braniti to, kar smo si pridobili. Ni treba iti s Francozi čez drri in strri, priznati pa moramo, da nam’ daje Fran-•cija več garancije za naše' interese nego Nemčija. Polovičarska nevtralnost je pri nas nemogoča, ker Smo pregloboko in*e resirani na mirovnih' pogodbah, ni pa potrebno in’ tudi ne umestno, da bi nemškemu narodu odrekali pravice, ki mu nesporno gredo. Glavno je tedaj: ščititi oprezno in’ smotreno lastne interese, zakaj časi go še vedpo negotovi,
S3® zadnji vagoni V pomoč gladujočint. V srednji Evropi je položaj dovolj znan. “alijanako stališče poznamo iz odgovora k® zadnjo nemško noto, treba pa je poudariti, da ima Nitti več pristašev kot avtor znane germanofilske knjige »Evropa isenza pace«, nego jih je imel (kot politik. V Ameriki so desinteresirani, sicer &a se-nemška propaganda trudi na vso •Koč, da ‘bi preverila kar največ Ameri-^ancev o krivicah, ki 'se gode Nemcem'. Sploh so v Ameriki širdka tla za propagando. Zaenkrat sc Amerikanec vsemu ^ttftr/snfeje z — dolarji v žepu. Nemška |.?r°Paggnda deluje tudi na vzhodu. Svoj o na tem! mestu zabeležili delova-. Nemških agentov v Indiji, na Kitaj-irt Japonskem’. Vse to se je iznova potrdilo in’ se nadaljnje smotreno po do-r° zasnovanem' načrtu.
- ^emška propaganda se oglaša tudi iz "Mh'listov. Mnogokrat nehote. Znano je, naše časopisje ozko navezano na ftemške dnforrrtačrie vire. Naši (socialisti so a Pr. mnenja, da koristijo boju proti ^lekapitalu, če pomagajo Nemcem! vpiti ^pepsreaicijortarreo, kapitalistično Fran ^ijo«. To njihovo stališče pa kaže le to, kako ozke duševne vezi vežejo Viaš sociali-z nemško kulturo in nemškim! ■socializmom’. Kajti če v Franciji vladajo bari-**> rentierji in meščanisfki mogočniki, ne *hieofo pozabiti, da je tudi Nemčija pod ^Plivom Stirinesa in drugih velikanov ter ^3 ato ji na čelu ttemake vlade izrazit *huržuj« Cuno. Stemoumevno jo, da se ^mški socialisti zavzemajo za proti-•fr&ncoiskb akcijo meščanskih' strank irt Velekapitala, sajlmorajo tudi proletarci
mm
j®6 je nadaljevala razprava o odloženih .to spornih mandatih. Govorilo tee je o
Politične vesti.
(5**od
dveh
. Mar.
Iz narodne skupščine. V Seji 25. tfif. Se je nadaljevala razprava o spornih
mandatih. Črnogorski radikal Toma 0-raovac je ostro napadal orriogoske federaliste, privoščil pa Sl je tudi muslimane ter zahteval, da se radicevcemi da rok, da pridejo v skupščino, v drugem slučaju pa da se postopa proti njim »kakor treba«. Demokrat Sti pi£ je na-glašal jvotrebo, da se takoj odloči usoda mandatov HRSS. Za njim' je govoril demokrat Gjoka Popovič, ki je prav dobro označil osebnost »velikega« radi-
ijf^datu dr. Ribarja in o Radiijevskih [^^datih'. Ljuha Davldovič j« v svojem! t °vorru izjavil napram1 radikalcem: »Jaz
>.jjm Ogovarjal z Radičem, da pride v | pograd, vj pa razgovarjate ž njim, da i ^ide v Beograd. Vii razgovarjate kot
z Harodom’, mi pa ne prizriamo
d/L treh’ ttarpdov.« Govorila sta i -rata dr, Radosavljevič ;rt dr, Vo
se
afiakovj^, ^ Na-t^^old anski geji: k,aln^ga prvaka, isroiaotfle** - niuigtra
Velizarja JanCoviča; y Srbiji je velik
hegemonist, v Dubrovniku večji Jugoslovan nego Strossonayer, v Skoplju pa velik bugaraš. Jankovi^ se je zagovarjal iin! valil krivdo na — 'demokrate. Na pomoč mu je priskočil notranji minister ičič. Danes se verifikacijska debata nadaljuje. Kot prvi govornik nastopi poslanec Svetozar Pri biče vi č-
Radikalske ponudbe demokratom. Dne 25. trn. je predsednik radikalnega (kluba dr. Gjuričic posetil Davidoviča iri formalno ponudil demokratskemu klubu mesto drugega podpredsednika narodne skupščine. Davidovi^ je vzel ponudbo na znanje in bo poročal klubu. Z ozirom na razpoloženje v demokratskem klubu je gotovo, da ho ponudbo odbil.
* Razgovori v Zagrebu. Beograjska »Tribuna« poroča, da pride jutri v nedeljo v Zagreb dr. Spaho in bo z Radičem in Korošcem razpravljal o položaju ;n o stališču napram1 radikalom. Po izjavah nekih Radičevcev se prično takoj po Duhovem zopetna pogajanja z vlado. Delegati bloka bedo Korošec, Spaho in dr. Maček. Ako vlada ne pristane na njihove predloge, bodo imeli početkom junija novo konferenco, na kateri bodo sklepali o korakih, katere bodo podvzeli proti radikalom’.
Alarmantne vesti o revolucij! v Bolgariji, ki smo jih dobili iri objavili tudi mi, so po Vsej verjetnosti izvite iz trte. V Bolgariji se nadaljuje oster boj med vlado iri opozicijo. Spopadi med četami Stambolijskega iri makedonskimi komitaši se mestoma razvijajo v pravo bitko. Vesti o revoluciji razširjajo bržkone opozicionalci in komunisti. Prvi zaradi tega, ker se nahajajo v obupnem položaju, kakor so se nahajali nekoč pristaši Stambolijskega za časa Radoslavn-va, ko je Bolgarija postala Bemški vojni pomagač; drugi pa so v strahu pred zakonom proti komunistom, ki — kakor znano — uresničuje njihove goreče želje, česar pa se komunisti najbolj — boje.
* Medparlamentarna trgovinska kon ferenca zboruje v Pragi pod predsedstvom Češkoslovakšcga zunanjega ministra dr. Beneša. Konference se udeležu jejo tudi delegatje našo države. Devet naj st držav, med njimi celo Japonska, je poslalo zastopnike svojih parlamentov, da so porazgovore, kaiko bi bilo mogoče zakonodajnim potom odstraniti glavne ovire, ki otežkočajo sedanji mednarodni promet. Na konferenci se bo razpravljalo o valutnem problemu, potem o ureditvi potnišl&ga prometa, o tranzitu, o internacionalizaciji vodnih potov itd Delegate je sprejel v sredo prezident dr. Masaryk, ki jih je pozdravil in želel njihovemu aktnelriemu delu obilo uspeha. Prezidenta sta pozdravila član romunskega parlamenta Constantin Bursari in japonski delegat vioomte J. Nišiodži v japonskem jeziku.
* Češke manjšine obupujejo v — češkoslovaški države. Nemci na Češkem vpijejo dan’ za dnem o krivicah, ki se jim baje godijo s strani češkoslovaške vlade. Nemci so zatirani, tlačeni irt’ tako naprej. Vse to je le histeričen krik ljudi, ki so bili vajeni gospodovati nad drugimi, sedaj pa se morajo zadovoljiti s poniževalno enakopravnostjo. Dejstvo jc, da. češka vlada spoštuje vse pravice nemške manjšine iri gre včasih tako daleč, da s tem škoduje češkim interesom’, Razlika je namreč ta, da so Čehi vsepovsod za državo, Nemci pa, so kljub vsem pravicam’, ki jih uživajo na račurt Čehov, zagrizeni nasprotniki republike, »Češke Slovo« z dne 22. trn. prinaša na uvodnem: mestu zriačilen dopis iz Ma riariskih Lažni, čigar naslov nam že sam pove dovolj: »Nami svoboda ni zboljšala položaja, ampak ga je poslabšala.« V Marianskych Laznic-h se je vršil shod Narodne Jednote Severočesike. Na tem shodu so delavski odposlanci iz Falano-va, Cheba in Karlovych Vari podali u-prav vnebovpijočih dokazov, kako brezobziren in brutalen boj se bije, da bi se češkemu delavstu v teh okrajih onemogočil nadaljuj obstoj, s čimer bi bile seveda iztrebljene tudi češke manjšine. Nemški delodajalci sistematično odklanjajo sprejem čeških delavcev v službo. Češki delavci so že celo leto brez dela, obupani, fce-fdrada/ni iri nezadovoljni. Kolikor mogoče, vztrajajo na svojih mestih. Po kruti boi’bi pa morajo podleči in se umakniti. To pa nemški podjetniki .hočejo Vzli c temu, da se ravno v navedenih okrajih' potroši največ denarja za j^lBoro b*e®i>osetai»i, jo Ibaš češko d$-
iavstvo pastorek,- ki ma republikanski
ura$i režejo najtanjše iri'najmanjše kose kruha. Značilno je, pravi »Češke Slo-* vo«, da morajo obupavati nad svobodo ravno oni, ki so največ storili za njo in! ki so tudi najbolj za državo. Na shodu jo bila sprejeta resolucija, ki zahteva od vlade obrambo in zaščito onih državljanov, ki bivajo kot Čehi med nemškim' prebivalstvom, a nimajo zaradi svojo narodne zavesti niti ekzistenčne gotovo-i' sti.	'
* Grški ultimat v Lausariiii. Grški de*1 legat Aleksandris je izročil 24. triu francoskemu delegatu generalu Pelle grške zahteve v zadevi reparacij. Grška nqta ima značaj ultimata. Ako do sobote ne bo odgovora v smislu grških želj, zapusti „ grška delegaci ja LauSartrio .
*Kriza fašizma. Iz južne Italije, kjer je bil fašistovski pokret zelo moČari, prihajajo vesti, da v tamkajšnjih fašistov-skih organizacijah' poka. Ni še pretekla; polnih fi mesecev, kar so fašisti na vlad}, pa se že pojavljajo znamenja, da je disciplina omajana irt da nastajajo med voditelji osebnl)hoji. Tem’ bojem’, na katerih seveda trpe tujli organizacije, dajejo največ povoda samoljnbrtost, kori-stolovstvo, zavist, proteikcija irt druge človeške slabosti, ki tako rade gnezdijo poleg navdušenja, temperamenta in borbenosti mladih ljudi. Fašistovski poveljnik Padovatrti v Neapolju bi se bil moral ukloniti pred nacionalističnim’ poslancem1 Grecom, katerega je zagovarjal' Mussolini, hoteč si S tem1 ohraniti Mario-; naliste, ki so se združili s fašistf. Pado-vani pa je napravil iz tega veliko oseb-i no iri politično afero, ki’ je navsezadnje zajela tudi organizacije, pa fco je v hipu! zamajala na videz trdna it avb a južrjo-italijari. fašizma. Padovartli je S pomočjo svojih prijateljev 3n somišljenikov dosegel, da je izstopilo Iz fašistoVsifciH' organizacij zelo’ minoaro člarioV, 'ki jih' bor1 do Mussolinii-evci težko pogrešali. Mussolini js poslal V Neapolj generala De’ Boon. Položaj pre'sojajoi resrio. — Na| drugi strani pa izstopaj iz fašistoVskiM; organizacij tovarniško delavstvo, ker Vj Rimu heradi slišijo o prejšnjih obljubah’ glede temeljite socialne reforme.
* O novi angleški vladi, ki sicer še Kfi sestavljena, katere obrisi pa so že jasni1 in čije smer označuje ime in politična preteklost novega premierja Baldwiria: ter nadaljne ministrovanje zunanjega; ministra Ourzona, prinašajo francoski! listi ugodne komentarje. V splošnem) ja* opaziti, da so Francozi zadovoljni s Bald-winovim imenovanjem in da vidijo ^ njem jamstvo za ožje zavezništvo med-Francijo irt Veliko Britanijo. »Temps« piše, da bo Baldwin vso storil, da bo njegova vlada nadaljevala politiko Bo* nar Lawa, čigar osebni prijatelj irt Somišljenik je on vedno bil. Gotovo je, da je antanta med Francijo iri Anglijo znova potrjena irt ojačena. V istem! duhu s« glasita brzojavki, kateri sta si izmenjal# Baldwin in Poincare. Nova angleška v!a* da tedaj ne pomeni nove smeri v dosedanji politiki Velike Britanije.	’i
* Internacionala 2 Irt 2 %, Na sociali«* stičnem! kongresu, ki se je vršil čez birt-koštne praznike v Hamburgu, je biloJ sklenjeno, da se združita dosedanji ittte*« nacionali 2 in 2j/, s čimer je bil storjetf prvi resnejši korak proti razcepljenju! delavskih razredno-političnih vrlt. Novai internacionala je odklonila enotno* froi®* to s komunisti. Na kongresu je bilo slišati ostro besede zoper boljševiško vladin v Rusiji. Zanimivo je, da so Nenaci ia-rabili socialistični kongres za svojo proti francosko propagando. Skoraj v»f nemški govorniki so se dotikali ruhrske-ga vprašanja in se v svojih’ izvajanji^ dr/ali stališča, ki ga zavzemJajo nemškj« buržujske in kapitalistične stranke si Stinnesom’ na čelu. Se zanimivejše je pen stopanje s češkoslovaško narodno-sociali* stično stranko. Njenih zastopnikov niso* pustili h glavni seji, na kateri je bil-voljen’ eksekutivni odbor nove interna-1 cionale. Ogorčeni nad tem postopanjerrf so češki socialisti konferenco zapustili. Y( odbor so bili Izvoljeni zastopniki češke socialno-demOkratske stranke. Narodnimi socialistom1 očitajo njihove ozke .zveze z meščanskimi strankami. Glavni vzrok: nerazpoloženja proti njim pa je njihova frankofilsika orientacija. Gotovo je namreč, da je nova internacionala orientirana v germanofilsko smer irt bo tedaj cksponentka nemške svetovno-politične ideologije. Za psihologijo socialističnih voditeljev, je značilno, da je pa ha&fr
mu
•'f;
»
mm;^
   -<s
fotrškerri shodu Hajholj rovaril proti ‘češkoslovaškim; socialistom njihov lastni uskok dr. VrbenSky, ki se je zvezal v to fcvrbo celo z Madžari in Nemci. Dr. Vr-heneky je očital, da so Klofačevi social i-teti silili v vlado in sodelovali pri zakonu za državno zaščito. Nepobitno dejstvo pa [je, 'da je bil sam dr. Vrbet)sky minister in agilni člari te stranke in da je tudi v Strankinem1 odboru glasoval za zakon o državni zaščiti.	1. ■> •	- v "
Prenos kosti Ivana Endlicherja v domovino.
V	torek, dne 29. t. m. bodo izkopali v, 'Gradcu kosti Ivana Endlicherja, ki je kot glasnik in boritejj za jugoslovansko idejo dije 5. septembra 1915. izdihnil v graških zaporih svojo veliko dušo.
Ivan Endliclier se je rodil v Ljubljani 'dne 9. julija 1891. Kmalu se je izselil na Suša;k, kjer je obiskoval tamošnjo gimnazijo. V svojih prvih dijaških letih se je že živo zanimal za kulturne in politične razmere Slovanov, osobito smotreno pa je zasledoval življenje Jugoslovanov. Težka bol je ležala na njegovi duši, ko je videl, da so Slovenci in Hrvati le sužnji tujih gospodarjev. Zato je vedno o-piral svoje oči na kraljevino Srbijo, dobro se zavedajoč, da mora priti rešitev je od sinov junaškega srbskega naroda. -Ker je te svoje ideje razširjal tudi med tamošnjimi dijaki, so mu oblasti prepovedale nadaltjno bivanje na Sušaku. Leta 1913. je bil za dobo 5 lot izgnan iz Šumaka. Od tu se je Ivan Endliclier napota v Ljubljano, ki je postala središče njegovega udejstvovanja, a obenem tudi predzadnja postaja njegovega življenja. y Ljubljani je Ivan Endliclier kmalu na-;5ef mnogo somišljenikov, ki so -skupaj. ustan.oyjl prvo jugoslovansko- srednješolsko organizacijo- Voditelja celega gibanja sta bila idealna mladeniča Ivan Endiicher in Avgust Jenko. Organizacija jugoslovanskega dijaštva je s svojim delovanjem stremila po kulturnem in političnem ujcdiinjenju vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov. Kaj .je v oni mračni dobi pomenilo širiti take ideje, bo slehernemu jasno. Toda Ivan Endliclier je bil rPrepričan, — njegova slovanska duša gnu je to narekovala, — da dela prav in izato ni omagal. Pri svojem delu pa je Jhnel tudi. obilo uspeha. Ko je bila ljubljanska organizacija postavljena na trdna jtla, je bilo treba snovati podružnice po jh7«eh srednješolskih mestih. Tudi tu je tbg Ivan Endiicher prvi delavec. Pri tem jddu pa ga je krepko podpiral Jatiže No-brak. Oba sta osebno potovala od kraja po kralja, sklicevala dijaške sestanke, Sirila srbsko propagando in vzbujala jmržnjo proti avstro-ogrski monarhiji. — listno delo pa sta krepko podpirala di-Jjaški reviji »Preporod« in pozneje »Glas puiga«. Triumf svojega dela je Ivan En-Idlicher opazoval meseca marca 1. 1914-teovodom dijaškega štrajka' ob 500-letnici Vstoličenja zadnjega slovenskega vojvo-vie na Gosposvetskem polju. Ob tejpri-Hiki je dijaštvo izdalo tudi posebno bro-jšuro »Klic od Gospe Svete«, ki jo je spisal dijaljj; Adolf Ponikvar. Temu dogodku
^>8 je lamalu sledil Sarajevski atentat in ato izbruh svetovne vojne. Za naše ide-jaSfema pol.no diljaštvo so prišli temni ča-|s3. _ Ugasnila jim je zlata svoboda in v jsodnitjslkih zaporih so sanjali o lepši in Jvehčastnejši zarji. Tudi Ivan Endiicher te bil med prvimi, ki je mora! svetlobo »dneva zamenjati s temno ječo. 30 bor-jcev za jugoslovansko idojo je z njim fared romalo v ljubljanske zapore. Po 'Saeč mesecev trajajoči preiskavi se je me-Iseca decembra 1914. pričela pred Ijub-fenskrm izjemnim sodiščem glavna raz-lpraiva. 28 strani dolga obdolžnica je ^fikala obdolžence kot državi nevarne
Isabske emisanje.
»
j Ivan Endiicher in Janže Novak sta bi-Ja^tudi obtožena radi veleizdaje. Tudi pred sodiščem vnetim mladeničem ni kjpadel pogum, kajti dobro so se zavedali?*' da ideae zahtevajo žrteV. Ivan Enclli-cfler in Janže,Novak sta bila obsojena m j mesecev strogega zapora, ostali pa so dobili zapor od 1 do 6 mesecev. Državni pravdnih dr. Ncuberger pa s to ,dbsodbo ni bil zadovoljen. Radi npro-B&tve Iv. Endlicherja iri Janžeta Novaka od obtožbe veleizdaje je vložil ničnostno pritožbo in s tem je bila usoda l^ar-EtKiM^	...	Morat-je.
zajrustiti Ljubljano In odveden je bil v graške zapore, kjer je dolgo vrsto mesecev pričakoval razsodbe višjega sodišča. Toda v ječi je pričel bolehati, nakopal si je v onih temnih ječah jetiko, kateri je podlegel 5. septembra 1915., ravno en dan pred glavno razpravo. Tako je umrl apostol jugoslovanske ideje kot mučenik. Pretrgana je bila nit njegovega mladega življenja, goreč ljubavi do svoje mile domovine in dragega mu naroda, poln idej m upov v lepšo bodočnost, je legel v prerani grob.
Osem let že počiva njegovo truplo v tuji zemlji. Toda le še nekaj dni in njegovi zemski ostanki bodo prepeljani v svobodno državo, katere ustanovitve žal ni dočakal. Dne 29. t. m. bodo njegove kosti izkopa-ne iri sledila bo prva triumfalna pot v domovino. Upamo, da bodo tudi Mariborčani izkazali čast njemu, ki je žrtvoval svoje življenje za svobodo nas vseh. — Omladina, stopi na plan.
Dopisi.
Zrkovce. Prošlo nedeljo je priredila naša požarna bramba pri županu Selu veselico, ki je v vsakem oziru dobro^ u spela. Posebno je skrbela za dobro raz-položonje izborna Selova kapljica. Prireditelji so povečali zabavo tudi s sodiščem in zaporom. Kdor se je na ta ali oni način pregrešil in so bile za to priče, ga je »državni pravdnik« prijavil »sodi šču«, ki ca je ali oprostilo ali pa spravilo v »luknjo«. 'V*, »luknjo« so radi raznih pregreškov prišli tudi nekateri gospodje iz Maribora, nek bančni ravnatelj, ker je kljub avtomobilu prišel prepozno, nel; višji kmetijski strokovnjak, ki je baje zakrivil letošnji pozni mraz, nek profesor. ker je pozabil doma svoj doktorski klobuk itd. Zloglasni učitelj Z. je sedel samo petkrat, petkrat pa ga je visoki »senat« z ozirom na njegovo žejo oprostil.
Iz obmejnega Št. lija. Predrzno, kaj, da kdo razu n v »Slov. Gosp.« in »Stražo; tudi še v kak drugi list odtod kaj napi še. Saj je naša »dolina šentflorjanska« rojstna fara davnega hujskača naše pokrajine Zebota in sem se jaz brez njegovega dovoljenja tu naselil. Kupil sem posestvo iz izkupička v zasužnjeni domovini prodano posestvo, a stokrat že so ponovili v svojih listih, da sem ga kupil za milijone, ki sem jih dobil v Beogradu kjer sem Slovence prodal Srbom. Ko sem leta 1919 sklical tu nekaj ljudi, ki so hoteli čuti tudi drugo plat zvona., je prišel Žehot in Dahujskal ljudi, da ustanavljam nemško stranko, združujem Nemce in nemčurje proti njim. Nahujskano ljud stvo je padlo po meni s palicami in pljuvanjem. Tudi v »Straži« so 1. 1920 pisali naj me izženo iz države, češ, da snujem ob severni meji državi nevarno organi zacijo nemške drhali. Človek res ne ve več, ali je srbofil ali nemeur. V »Straži« in »Slov. Gosp.« danes tudi to nisem več, ampak že Italijan, ker se baje itaiijan sko derem na Šentiljčane. V SI. Gosp.* od dne 17. tim, pravijo tudi, da sem povabil sem' gor »razbojniške Orjunce« in jih gostil. Pesnica pa je, da sem se v gostilni soseda Matjašiča ob povratku domu ustavil in’ našel tam družbo dotlej mi neznanih Mariborčanov z znaki So kola in Orjune. Prišli so v Št. Tl j z ne koga izleta in se vračali z vlakom Maribor. Pri sosedni mizi -sem opazil ljudi, ki so bili na nas pozorni. Eden iz med njih se je začel vmešavati z govo rom in petjem. Očividno je bilo, da hoče izzvati spor. Ker se jim ni posrečijo, so pričeli izzivalno nemško peti. Pri moji mizi so odločno protestirali in krčmar sam je pomagal spraviti izzivače veri Mariborčani so z vlakom odšli, ostal sem s sinom sam v gostilni. Tedaj so se iz zivači vrnili in navalili name z zasnie kovanjem in izzivanjem. Spoznal sem, da bi radi si me privoščili. Napadli so me češ, da živim od njihove milosti, da sem se pri njih zbogatil in' da bi jim moral biti hvaležen, če me trpijo na svoji zellj-Iji. Ogorčen sem jih zavrnil, da ne ra bim njihove milosti, da sem ria svoji zemlji, da mi, niso posestva podarili. Če ga pa hočejo imeti, naj pridejo in posiku sijo si ga. vzeti. Sadove klerikalno huj skarije sem1 videl zrele pred seboj. Kes' je tudi, da me je ideja Orjune navdušila in' da sem se s svojini sinom’ vred vpisal. Nisem' ip ne bom »razbojnik«, v ce lem1 življenju še nišeni zagrnil še nič kazfijivegn. Klerikalni napadi/so izbrani P£odaaiIi 4uš, ki aise-as j&anu {kn*dflc4-
rati kaj dobrega, blagega, človeško družbo koristnega; izbruh ljudi, ki so pripravljeni upropastiti narod iri državo. Kar smatrate za razbojništvo, sle ustvaTrli sami. S svojimi izbruhi strasti ne boste udušili ognja, ki je vžgan v srcih stotisočev širom naše mogočne države, ki so pripravljeni vsak čas dati življenje za naše in edinstvo države. Pišete, da se bom še kesal svojega koraka. Storili ste menda že vse, kar zmorejo vaše podle duše. Edino še eno morete, s čimur groze vaša deca moji in s čimur mi grozite v anonimnih pismih; lahko mi še zažgete hišo iri lahko me ubijete. [Prepričali pa se boste, da se ne dam kač tako pobiti, četudi Žebot pripravlja armado za medsebojno klanje. To je oni junak, ki je ves čas vojne pisal; korajžno, fantje, koljite se za sveto domovino Avstrijo, sam pa je lepo doma ostal. Jaz pa pravim: ljudje božji, ne koljite Se za zapeljivca Zebota! Mislite s svojo glavo!
Ivan Mermolja.
Iz Pale. Zadnja »Straža« me je napadla na grd način, češ da sem gostil pri sebi Orjunaše in da agitiram med selniškimi fanti za Grjuno. Na to odgovarjam kratko: Sem načelno pristaš Orjune. Pri meni pa niso bili Orjunaši, ampak rudarji iz Trbovelj in je le fantazija »Stra-žinega« dopisnika njihovo rudarsko uniformo zamenjala za orjunsko. Agitirati pa žal ne utegnem. Z ozirom na gnusno pisavo »Straže« šem odpovedal ta list, katerega naročnik sem bil doslej. — Tomo Stibler.
Celjske vesti.
Pukovska slava celjskega pešpolka.
Celjski 39. pešpolk bede slavil svojo slavo v pondeljek, dne 2S. trn. kot spomin' na dan zavzetja mesteca Črna od oddelkov celjskega pešpolka o priliki koroške o-fenzive leta 1919. Na slavo so vabijo bivši celjski dobrovoljci in člani poika — častniki, podčastniki in rezervni borci. Bogoslužje se bo vršilo ob pol 9. uri v e-vangelijski cerkvi, rezanje kolača in b!a-godarenje pa na Glaziji ob pol 10. uri. Ob 15. uri bodo viteške igre in vojaška zabava ob sodelovanju vojaške godbe no Glaziji.
Prevoz juderiburšklh žrtev skozi Celje.
Da tudi mesto Celje proslavi o priliki prevoza judenburških žrtev skozi Slovenijo na dostojen način spomin na padle narodne mučenike, se je na poziv g. žu pana, dr. Krašovca konstituiral odbor vseh celjskih narodnih in kulturnih društev. ki vodijo potrebne predpriprave.
Mezdno gibanje krojaških pomočnikov v Celju je končalo pretekli torek, dne 22. tla. s 20?š poviškom plače. Temu primerno povišajo tudi krojaški mojstri svojo zahtevke napram občinstvu.
Objave.
g Hotel Halbvidl. Danes v nedeljo jutranji in večerni koncert.	1937
Kavarna Žigart. V soboto in nedeljo pri lepem vremenu vrtni koncert. Cene se ne povišajo.	1035
§ Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico vabi vse svoje društvene člane k rednemu občnemu zbVrti, ki se vrši v nedeljo dne 27. maja 1923 ob 10. uri predpoldne v Gbtzovi dvorani, 'Aleksandrova oesta. Dnevni red; 1. Poročilo o dejanju odbora v društvenem letu 1922. 2. Odobren je računskega poročila za leto 1922. 3, Volitev odbornikov. 4. Volitev treh pregledalcev računov. 5. Določitev članarine, za leto 1923. fi. Sklepanje o predloženih predlogih. Predlogi Se morajo priglasiti pri odboru tri dni pred zborovanjem. 7. Sedanji položaj TiiŠcih posestnikov. 8. Poročilo o novem stanovanjskem zakonu in »Pravilniku« tfr o izpremembah' »Pravilnika«. 9. Slučajnosti. — Odbor.
$ Veliko ljudsko tombolo z lepimi dobitki priredi požarna bramba na Pobrežju pri Mariboru v nedeljo, dne 8. julija na Sp. Pobrežju, rta posestvu g. Kirbiša. Čisti dobiček je namenjen za nabavo avtomobila za brizgalno. Razen' tombole bo še raznovrstni bogati spored.
rsirsiTHirs
lili
Obiskujte
mestni muze j
t Cankarjevi ulici. Odprt vsako nedaljo od 10.—12. ure. Vstopnina 1 dinar.
Nadaljevanje IX. redne; seje občinskega sveta? mariborskega.
Pogostitev Čehov. — Lokali za borzo d®* la. — Personalne zadeve. — Tegetthoff®* va rojstna hiša. — Oddaja' del. — Mestu*1 mesnica. — Stavbene in druge zadeve.1
Maribor, 25. maja. jf
Župan' Grčar je otvoril sejo ob P, dvajseti uri in poročal uvodoma, da 8#' se zastopniki Češkoslovaške-jugosloveU*' sko ligo iz Bratislave na svojem pot0’’ vanju v Ljubljano ustavili v Maribor^ samo kake -tričetrt ure ter ostali v !*'•• stavracijskih prostorih na kolodvoru-;
V	smislu sklepa občinskega odbora 80 se gosti pogostili v restavraciji.
Državna borza dela prosi, kakor .1® bilo že v zadnji seji omenjeno, za nove primerne lokale. Taki lokali bi bili pro* stori v Maličevi hiši na Slomškovem trgu, katere ima sedaj v najemu g. S'M mida. Najemnik je pripravljen odstopih'' prostore, zahteva pa od občine garanci* jo, da se mu izplača 15.000 D odkupnine* Proti temu zavzame občinski svetnik £• dr. Sernec odločno stališče, češ, državn* borza dela je v našem mestu, kjer 3.® mnogo brezposelnih, velike važnosti, ni* kakor pa ne gre, da bi občina san kok jonirala izrabljanje najemniške zaščite* Razvila se je nato debata, v kateri bilo osvojeno stališče dr. Leskovarja, n®f stopi občina v direktna pogajaujačz last« nikom hiše.
Vpokojeni višji oficijal Hans Witzlef< ki živi v Gradcu in dobiva od mestu® občine pokojnino, prosi še za draginjsk® doklade. Ker je magistrat doznal, da s® bavi om%njeni v Gradcu tudi s trgovino, se prepusti cela zadeva pravnemu o ds®' ku v svrho ugotovitve, kakšne dohodi® mu donaša njegovo podjetje.
Mestno knjigovodstvo prosi za. ur# ditev prejemkov nameščencev Mestne#9 električnega podjetja. Tudi ta predlo* se odstopi pravnemu odseku.
Tvrdka Franz prosi za podaljšani® gradbenega roka vogalne hiše Sloveif ska in Gosposka ulica (Tegetthoffovi rojstna hiša). Stara hiša je danes tvrdke Tavčar. V svrho ureditve medsebojnih lastninskih odnoSajev obe* tvrdk se rok podaljša.	VI
Mesto majorja GriSolda, ki se izšel* iz Maribora, se imenuje kapetan Ival Sarubek kot zastopnik najemnikov v-fita* tmvanjski sosvet.
Mestna dimnikarska dola se c d daj® dimnikarju Ratzeku pr>:i letnemu paV' š.i lu 4000 D, kleparska dela pa tvrdki Karba.	,,
Magdalenskemu MeSISeiriu aTepševSe ftv-rnu društvu se ria tozadevno prošni® drvoli enkratna podpora v znesku dinarjev.
Vodstvo magdalMhke dekliško^ 'J jo*' ska šole prosi za 'napeljavo elektziČb® razvsetljavc. Ker je Mestno elektriŠk® podjetje preračunalo Stroške le ria ^ Din. 46 para, se prošnji ugodi.
Zveza za tujski promet v Sloveniji P izdala v francoskem jeziku pisano iif suro o Sloveniji ter prosi, naj bi> oboi#® podprla to podjetje z nakupom' več ječ® števila teh brošur. Sklepe S3 nakupiti 3® brošur po 40 Din.
Ravnateljstvo državne reaike pro#1’ da bi občina poravnala deficit, ki g* imela, ravnateljska pisarna in' ki sr®8* 1600 D. Dasiravno bi to bila dolžit® države, je občinski svet po daljši d epi' ustregel tej prošnji.
Nato je prišlo na vrsto vprašft®?’ kako preskrbeti mesto s cenejšim' som'. Govorilo je več občinskih svd®1 kov, nakar je bil sprejet sklep, da 80 stanovi mestna mesnica in sicer za krat samo za dobo enega, meseca. PH te bi se ne oziralo toliko rta dobičkanos* nost, 'kolikor na to, da bi ta mes®’c^ regulirala mesne ceric in sicer na ta ^ čin', da bi oddajala meso po nižjih c® riali kot ga prodajajo zasebni mesar.!1-Pri tem’ se bo tudi pokazalo, ali so jni® sarji res taki revčki, kakor cesto toziJ • Obč. svet. Bahun je mnenja, da so mri 10 ve trditve pretirane in da bi meso lfV1 bilo znatno ceneje. G. Bahun zame mariborskim: mesarjem, da pokup‘30^ živino na domačem trgu in izvoMJ0;^ inozemstvo, za domači koriiautril pa IS0 -žejo poSeUrfega iffteTeSa, kar Se da pati že po tem, VIj mnogi mesar.ii zapr svoje mesnice že ob 8. uri zjutraj.
številni srostilaičarjt So ylo&iIi pffizi-^Pmti globam, ki jifi je Hal ožila ob-®bm» ter niso pobirali po predpisih pobočnega davkia. Občinski svet je večino *eh prizivov zavrnil, le nekaterim je glo-nekoliko- znižal.
... ?r°£nji gospe Terezije Zupanc, da Se ^ dovoli zgradba enonadstropne vile v Cvetlični ulici, se je ugodilo pod pogo-da bo zidovje dovolj močno, za ev«nt. poznejčo "nadzidavo enega nad-ktfropjn.
% 23, uri’ jje J>ila javna seja zaključe-
Dnevna kronika.
"■“O ptujfikfh ffngodklli je prinesel r£o-^sadski »Deutsches Volksblatt« zavito in ■”®ijivo poročilo. Preiskava bo lažnivost J®Di§kega poročila dognala. Najdrznej-®^laž je, da j« rta po sl. Schauerja priletel *^ien od Orjune. Orjuna je bila pred ^odom baš na popolnoma nasprotni braniltnego je Schauer ranjen. Toliko sa-za danes. V odgovor na nemške huj-saške članke priobčujemo danes članek naslovom »Ptuj«. Naj se zbudi v narodnih' ljudi spomin na leto 1908. ^tirali b! lahko, kako so takrat nemški ■usti zagovarjali nemška razbojništva in *asniehovgJi Slovence. Pa to pustimo, saj je še v živem spominu. Ne enemu jjfenicu in-nemčurju ni takrat državna ob-la®t skrivila lasu. Danes pa čujemo, da je ^ariborski veliki podžupan, radikal dr. **8ifer, zaukazal ptujske Orjunaše ka-®novati<Tnem nič tebi nič s 14-dnevnim po-®?ijelciirt zaporom. Čakamo razvoja in ne ®^®mo za enkrat padaljnega komentari: Zločinsko delo klerikalcev. Do ^ajnosti nemoralno m zločinsko pisa-3* »Straže« in »Slovenskega Gosp o d a r-teh dveh tlajostudnejših listov v Ev-r~W, rodi^vsak dan bo‘Ij žalostne posledi-?*• FVišfrsmo že tako daleč, da ti ljudje, morali biti nafiv-Kji učitelji morale, in spoštovanja svetih stvari, iz-”£Viejo vi politične namene celo bogo-|~^nstyra V Slovenski Bistrici so po Odhodu,. orjunašev klerikalci in nemčurji okna na Prnterjevi trgovini in o-kip Matere Božje, potem m so “ »Straži« in V »Slovenskem’ gospodarju« da .<?o to napravili orjunaši. Pri jSažjem potu pod Kalvarijo so sami na-fešč omesnažiili svete podobe, samo za-*0, da so potem v istih listih to pripisali !bnjtma§em. »Straža« in »Slovenski Go-ftpddfeir« rabita materija! za hujskanje Moti naprednima strankam, posebno pa tasoti organizaciji jugoslovenskih nacijo-'•alisiov, »n ker jim ga ti ne dajo, ga pri-foatvrtjo sami. Ubogo, zapeljano sloven-^‘iju&stvo verjame potem zločinskim »Straže« in »Gospodarja« in niti r®shiti, da so sami pristaši teh listov v^Unili božje in svete podobe zato. da ^r^Dteim ta greh naprtili svojim politič-nasprotnikom. Kaj bi reklo to do-i~*2'.v©mo ljudstvo, če hi izvedelo resni-7°^ Toda to ljudstvo čita samo klerikal-in zato za resnico nikoli ne izve. Pa vidi in ve vse to tega mora obiti I®*®* ob spoznavanju, česa vsega so [2j**ožni ti zločinoi in s kakšnimi zločin-sredstvi se bore proti poštenim f^em. ki so slučajno drugega politične-niSšljenja. Zato ni čudno, če klerikalci Lfe^fVa*°’ ^or se Poslužuje zločinskih ; Sredstev, ta vedno uspeva, le poštenjak 'WTopa<3a. in vse to se godi pod zaščito ,«Unov»iištva, saij je glavni urednik »Stra-,ze* « »Gospodarja« sam duhovnik. Kaj »areče k ,vsemu temu višua cerkvena ob-PSt? AH res tudi ona odobrava ta zlo-Ipnstvst? Če bi ti moralni propaleži verigi. v Boga, potem hi morali skoprneti °« strahu pred njegovo kaznijo, toda oni 'jnes verujejo, oni lažejo zločinsko tudi tedaj,^® oznanjajo božjo besedo. Žalostno ^ ie, da pri nas ni nobene oblasti, ki *wNlvse to preprečila.
Praznlške orgije po okolici. Zadnja gva praznika so imeli trezni in pametni jetniki priliko opazovati v naši okolici Poraznih zakotnih gostilnah prave or-pijanost in razuzdanosti. Skoro r^*od se je pilo čez mero, pelo, igralo _ Plesalo. V nekaterih gostilnah je bila satna mladina. Mlečnozobi mlade ].TC‘Be,deli z nedoraslimi dekleti pred
*	/j03 ter se brez sramu objemali in v®Woh nedostojno obnašali. Gostilni-so se temu seveda smejali in se ra-' »Sini. ^narjev, ki so leteli v njihove že-fnra pamet pa mora tako početje
Si se morala zanimati »Straža« in »Slovenski -gospodar«; toda mesto da bi ljudi poučevala in vzgajala, jih hujskata in kvarita in sta ravno ta dva lista v .veliki meri odgovorna za pešanje javne morale na deželi. Dobro in priporočljivo pa bi bilo, če bi tudi oblast od časa do časa pogledala v nekatere okoliške gostilne in skušala brzdati razuzdanost. Pokličejo naj se na odgovor gostilničarji in če navadne kazni ne bi zadostovale, naj se jim kratkomalo odvzame koncesija.
— Pobijanje draginje. Prijatelj z dežele nam piše: Radikalno-klerikalna vlada je zopet podražila tobak in vžigalice. Tobak je sicer luksus in se lahko živi tudi brez njega, vžigalice pa rabi vsak berač. Živeli Korošec, Žebot in vsi ostali prijatelji bednega ljudstva.
— Železniška nesreča v Vuscnici. Prejeli smo sledeče: Nesreča se ni zgodila v postaji Vuzenica, ampak pri neki čuvajnici v bližini postaje Vuhred-Maren-berg. Sodarski pomočnik Raaliznojnik Anton je šel proti prepovedi ob prosri in, kakor se je do sedaj dognalo, tudi vinjen. Toraj ni železnica zahtevala žrtev, ampak dotični je postal žrtev alkohola in je zakrivil sam nesrečo, ker je hodil ob progi, kar je strogo prepovedano. Nesreča se je zgodila v torek 24. tm. okoli ‘21.25 in je ponesrečenec ležal celo noč oh progi. Šele drugi dan so ga našli nezavestnega.
— Nesreča. V petek je zadela krasna petletna kobila posestnika Franca Ulbi-na v Dolgošab ob nož slamoreznice in se tajko močno poškodovala, da je izkrvavela. Lastnik trpi — čeprav jo jf> odkupil mariborski konjski mesar Copetti, krog 40.000 Iv škode.
— Reven dljak-gkademik. kateri študira v inozemstvu in se pripravlja za drugi rigoroz. nima sredstev, da bi si nabavil potrebnih knjig, zato vljudno prosi dobra srca, da se sra usmilijo in mu pomagajo! Zelo bode hvaležen in vsaka najmanjša vsota bo dobro došla. Vpošlje naj se na upravo »Tabora« in sicer do 15. julija.
— Slavonska banka d. d. Zagreb-, ekspozitura Jesenice pričela je s poslovanjem dne 11. maja tl.
— t Generalni ravnatelj Gustav Pirc. Zabeležili smo vest, da generalnega ravnatelja Kmetijske? družbe g. Gustava Pirca že delj časa pogrešajo. Domnevanje, da je storil samomor, se je sedaj uresničilo. Včeraj so našli njegovo truplo v Bohinjskem jezeru, nedaleč od Pirčeve vile. Pokojnik je bil eden najboljših gospodarskih strokovnjakov, kir smo jih imeli Slovenci. Dolga leta jo stal na čelu Kmetijske družbe in si je pridobil nevenljivib zaslug za napm-lek kmetijstva na bivšem Kranjskem. Stren-karsko-politični boji. ki so se zanesli v to odlično gospodarsko institucijo, katera bi bila morala združevati naše celotne gospodarsko sile, so se spremenili v osebno gonjo proti nreneralnemu ravnatelju Pircu. Klerikalni listi so ga po Svoji stari »krščanski« navadi napadali dan za dnem. kar je nevrastenične<rn g, Pirca bolj skelelo, kakor sketj druge, ki gredo mirno skozi papirnato ofenzivo »katoliških« obrekovalcev. Obupal je in se v trenutni duševni zmedenosti vrgel v jezero, ob’ katerem je stala njegova vila in kjer si je v prejšnjih 'etili iskal počitka po napornem delu. Ni bil človek brez slabosti, vendar pa si je zaslužil boljšo usodo. Ostani mu trajen spomin!	,
— Četrti konerres narodnega Jenskega saveza se vrši meseca septembra v Sarajevu.
— Občni zbor »Udruženia davč. uradnikov« cele kraljevine se je vršil v pon-deljck dne 21. maja tl. v mestni posvetovalnici v Zagrebu. Občni zbor je vodil predsednik udrnženja Vojislav Katu-hac — inšpektor v generalni direkciji neposrednih davkov v Beogradu. Slovenska sekcija je bila zastopana potom 12 delegatov. Posebno častna je bila udeležba uradnikov davč. okraj, oblastva v Celju. Predsednik udruženja je kritiziral načrt, zakola o neposrednih davkih, ki je v glavnem predelan iz ogrskega zakona nepravičen in zelo težko izved-l.iiv. Eazmotrivala so se razna, vprašanja stanovskega značaja — zlasti služb pragmatike ter zboljšanje gmotnega po loža ja davčnega uradni št va. — Izmed sloveUsko sekcije so bili izvoljeni v u-pravhl odbor »Ud-ruženja« Joža Bekš, višji davč. upravitelj v Ljubljani Itt Miroslav Pirkmaier, davč. upravitelj v
Kam bomo prišli
00 slo to tako dalje? Za *o vprašanje I Slovenski Biatrici. # nadzorstveni odbor
pa Jakob' Blažon, višji davč, upravitelj v Celju. — Končno je bila sklenjena sledeča resolucija: 1. Novi projekt naj ho izdelan po modernem sistemu obdavčenja po dohodku, ker daje ta uaovi najvišje garancijo za hitro, uspešno hi pravilno odmero, v drugem slučaju davč. uradništvo ne bi moglo prevzeti odgovornosti za neuspeh, posebno — ako bi se reforma izvedla po prejšnjem sistemu. Zahteva sc, da se novi p roj At zakona izdela ob prisotnosti vsaj enega predstavnika udruženja iz poelinih sekcij. Ob enem naj se izdela tudi zakon o organizaciji davč. oblasti cele kraljevi? ne — kjer bo davč. osobjo grupirano pod eno direkejo samo za davč. posle. ~
2- Z ozirom na odgovorno težko,in dale-kosežno službo se zahteva za sp roje m v davč. službo najmapje velika matura z specijalnim strokofnim tečajem, ki naj traja eno leto. V najkrajšem času so naj odstranijo oni davč. uslužbenci, ki so bili sprejeti po prevratu z manj kot IV. razr. gimnazije. Odločno se zahteva, da se davč, uraduištvu z novim uradniškim zakonom v polni meri zasigura eksistenca. V slučaju, da ne bi vlada vse točke, navedene v resoluciji, spolnila -- odklanja obč. zbor vsako odgovornost za na-daljne korake, ki jih bo davč. uradništvo podvzelo za uresničenje upravičenih zahtev. Upravi so naroča, da prelssijeco resolucijo takoj dostavi g. finan. ministru in Narodni skupščini. Prihodnje leto se vrši obč. zbor v Ljubljani.
— Strašna požarna nesreča v Val povn v Slavoniji se je zgodila ponoči 18. tm. na posestvu Sime Japšiciča. Požar je izbruhnil, ko je vse spalo; posestnik se je zbudil šele, ko je bila v ognju že cela streha. On je hitel, da reši živino, žena pa jo pograbila oba mala otroka. Baš ko je stopala preko praga, se je zrušila streha. Mala štiriletna hčerka je ostala v plamenih, mati ur sinček pa sta dobila take opekline, da sta že drugi dan v bol niči umrla. Poslopje je do temelja zgorelo. Nesrečni Japšičic je v eni noči izgubil rodbino in imetje.
— Volkov! v Dalmaciji so sc pričeli zopet pojavljati v večjem številu. Napadajo tudi ljudi; zlasti pa prizadevajo ogromno škodo pri živini. Splitski ča sopi si poročajo o grozotah, ki jih trpi prebivalstvo. Vlada je naročila orožnikom in finančnim stražnikom, da zatirajo zveri.
— Bear razbojnik!! iz bolnice. V noči od četrtka na petek je iz zagrebške bol nice pobegnil jievarni vlomilec in razbojnik Ahmed Cvorak. rojen leta 1897 čižniču v Bosni, ki je v zadnjih mesecih izvršil več vlomov v Zagrebu, pa je bil kot jetičen oddan v bolnico. V noči je nakrat šel na hodnik, zagrozil pazniku z revolverjem in' pobegnil čez dvorišče. Policija je takoj šla za njim’ na lov ln’ ga končno ulovila. Kdo mu je dal revolver, noče izdati.
— Sinova zažgala truplo očeta. V Tupanaru pri Tuzli v Bosni je 70-letni starec Cvdjo Tomič pred mesecem? dni umrl. Zapustil je ženo in oženjene sinove s polno hišo deee. Naenkrat pa se je raznesla vest, da se stari Cvijo vrača kot duh nazaj in se prikazuje svojcem. Sinova sta se odločila, da se očeta enkrat za vselej rešita. Te dni sta zbrala prijatelje in oboroženi s krampi in’ motikami so šli nat pokopališče, izkopali očetovo truplo in’ sra sežgali na grmadi.
— Ameriški milijarder za Avstrijo. Pierpont Morgan je obvestil generalno komisijo za avstrijsko posojilo, da je njegova hiša pripravljena, stvofiti sindikat za podipis 25 milijonov dolarjev kot tranoo za avstrijsko posojilo v znesku 130 miliiionov dolarjev. Morga/n je prepričan, da je posoiilo varno in korak naprej na poti izboljšanja svetovnega gospodarstva.
— Prvo mednarodno razstavo poštnih znamk priredi češkoslovaško udružanje filatelistov v Brinu med 5. in 15. .avg. tl.
— Zouet en bolgarski minister aretiran'- Iz Sofije poročajo, da je bil po na-redbi vlade aretiran in' interniran v Beli Slatini bivši vojn' minister v Stam-bolijskovem kabinetu Tomov.
Maša morska oba! od 600km je brez obrambe! Snujmo
,Jadransko Stražo*!
Mariborske vesti. ;
VlBnbor. 26. msg* J931,. / m Sprejem judenburških žrtev. G. župan nanj pošilja Sledečo notico: Občini« skl svet mestne občine mariborske je ▼, svoji seji dne 11. tm. sklenil oficijejnn M udeležiti in dati inicijativo za čim rele« častnejši sprejem slovenskih žrtev, pad« lih v letn 1918 na podlagi prekega soda T Judenburgu. Z ozirom na ta sklep PP-zivam vsa mariborska društva, da se tega sprejema ndeleže. — Izkop žrtev se vrši nepreklicno dne 29. tm. zvečer v Judenburgu in se odpeljejo rakve isti dan preko Lcobna in Gradca v Maribor. Točefl prihod vlaka se bo javnosti javil. V«a društva, ki se hočejo sprejema ofieijelno udeležiti in k čim slovesnejšemu sprejemu pripomoči, naj določijo po enega zastopnika, ki naj ga odpošljejo v ponde-ljek dne 28. tm. ob 5. uri popoldne v magistralno dvorano na tozadevno posvete^ vanje. Tako se vabijo tjakaj tudi zastopniki tiska. Posebnih vabil se ne bo pošiljalo. Župan V. Grčar, 1. r.
m Osebne vesti. Za policijskega, pristava v 9. činovnom razredu je imenovan1 policijski oficijal Ivan Senica pri tukajšnjem policijskem komisarijatu. — Se-kundarij dr. Dominik Dekleva je ime* novan za asistenta- kirurgičnega oddelka splošne bolnice v Mariboru. Upravitelj maribotske bolnice Bajko Zwirn je imenovan za upravnega višjega nadzornika in upravitelja 7. činov, razreda* m Mariborski policijski stražniki «9 trn v peti »Straži«. Že ponovno jih j» na nesramen način napadla in zahtevala, naj se odpuste iz službe ter'zamenjajo-• »štajerskimi« orožniki. Ne bomo razlagali, kako bi bilo v tem slučaju, če se pa hoče »Straža« sama poučiti, naj se pri okrajnem glavarstvu ali pri policiji zanima za afero, katero je imel z orožniki poštni poduradnik g. Dekleva rad! incidenta na Koroški cesti.
m Glasbena Matica. Naše občinstvo ni menda še nobenega koncerta tako nestrpno pričakovalo, kakor ravno tokratni nastop Glasbene Matice. Vzrokov, je pravzaprav več. Matica je otrok Jugoslavije, ki se je rodil na razvalinah' stare Avstrije in1 grobu nomškonacijo-naltiega Marhurga. Kar je kedaj popevalo v šoli ali v kakem društvu, vse to je po prevratu v narodni navdušenosti stopilo v vrste pevskega društva v Mariboru. Nastopili «o potem v raznih Večjih krajih, celo na meji cone A. v 2rel-cu, pol ure pred Celovcem’ se je razlegalo ubrano, krasno petje mariborske Matice. Prva navdušenost pa često ni predolge trajnosti, hitro vsplameni ko slama iti naglo zopet vgasne. Tudi Matica ni mogla mimo teh pojavov. Od prvih njenih' 122 pevcev je danes le še kakih 20 vi zboru. Celo njen ustanovitelj in' prvipe-vovodja je odstopil. Po zadnjem konceptu. v spomladi leta 1922, je zbor šel na počitnice, iz katerih se ni vrnil. Res je, da je nekaj idealnih pevcev v jesenifco-pet prihitelo k pevskim vajam, a pravega navdušenja ni bilo videti nikjer; — Obisk je bil nereden’ 5li brez vsake discipline, ženski zbor pa je sploh izostal. Skratika zbor je hiral na pušici in poznavalci društvenega življenja so že v tiaj-bližjem roku videli prihajati njegrivo smrtno uro, V tem času je odložil njfe-gov ustanovitelj g. Oskar Dev taktirsko palčico in se nepreklicno odpovedal vodstvu pevskega zbora. In tako je bil pevski zbor Glasbene Matice, če je v teni času sploh še ime pevskega zbora zaslužil, naenkrat brez voditelja, ki blr po svojih možnostih vstopil v Devove stopinje in se enako njemu žrtvoval tfa društveni blagor. G. sod. sv. Dev kot najboljši poznavalec razmer nam' je pokazal na sr. Topiča in zbor mu je za ta nasvet še danes iz srca hvaležen'. Kakor v začetku g. Oskar Dev, zdaj tudi Topič z vso vnemo, ognjem, vztrajnostjo, zatajevanjem in brezplačno vodi novi pevski zbor Glasbene Matice. Novi zbor pravim, ker se je sedanji zbor zrek ruti ral skoraj iz samih novih udov, posebno kar se tiče ženskega odseka, iu šteje danes devetdeset izvršujočih članov. Ženski zbor ima dan as nič manj kot 35 sopraniStinj, med njimi jako lepe in prijetno doneče visoke glasove. Tudi gč. Mezgečeva je med njimi. Močan iri lep je tudi alt. Pri koncertu dne 2. junija bodo danfie ffied
.drugfrtž pelo Mf 3 ;grWafi« žensEe zEore, *Med' temi je brea vsakega dvoma naj-
'težjaf pesem1 celoga koncerta Greeanirio->Sal »Vi čaščt ljesa«, po našem! nekako »V gozdni tišini«, To ie čisto moderna, 8a-. 'hjaval ruska pesem', ki fetavl na pevke •najvišjo zahteve. Pesom' sta iz ruščine prestavila gg. Pleskovič irfi dr. Kotnik1. Med mešanimi zliori s© morata med ttaj-. lepše prištevati Adamičeva »Moravska car od na« im1 Motkranjčevl »Rukovet«. Stoječ na stališču »za vsakega nekaj«, Se bodo pele razne polnoakordne _ pesmi kakor Hubadove: »Ne maram tebe«, »Je drouštno poleti«, »Jaz mam konjička Belega«, Maroltova »Kosa«, Vilhar: »Zvezda«, Gerbič: »Lahko noč«, Dev: »Še ena«, Prohaska: »Moravska narodna«, Koiijo-vic: »Pod pendžcre«, 'Adamič:. »Slovanska tešem«, »Ljubica«, »Moravska narodna«, Michel: »Atila iti ribič«, itd. Med najlepše pesmi so sme šteti Adamičeva »Ljubica«. Ta pesem 'se do sedaj še ni proizvajala nikjer. Vzrok je namreč ta, da v njej pojejo dvojni prvi tenorji, iri to v tako visokih’ legah, da jo le malo 'pevskih društev, Ki bi se je brez težav lahko lotila irt jo v vsej njeni krasoti ponudila s.vojinf poslušalcem* Kolikor je znano, g. Adamič do danes še sam ni 'slišal svoje »Moravske narodne« in tudi »Ljubice« ne. Njegovo skladbo »Slovarf-feka pesem« morajo to leto na željo »Zveže. pevskih1 društev« pet! vsi Slovenski tebori. Mariborčanom’se nudi že 2. junija prijetna prilika, da jo Slišijo pri koncer-‘trt kot prvo točko v sporedu. Program jo povečini 'slovenski, vsebuje pa tudi fcrasno č£ško, hrvatsKo Iri 'srbsko pe feem1. Delovanje Matice 'je skoz iri! skoz kulturno in’ nesebično. Od svojega kon-'certa' H. pr. odda 90 odstotkov celokupni Matici za vzdrževanje šolskega zavoda Ni tora} pretirano, če apeliramo lia narodnost in' požrtvovalnost mariborskega Občinstva, da jo materijelno podpira pri hjerieirt koncertu iri ga obišče v najlep-Kem! številu. Programi z natančno vse-Ifirib posameznih pesmic se dobijo \
: predprodaji V trgovini Zlate Brištiik, pred korPcertom, pa tudi v dvorani. Da Se iw)gn'emo raznim' vprašanjem’, riai bo 'že.tukaj povedano, Via veljajo za dijake Iste ugodnost! kot pri vsakem1 drugem (koncertu,-	Janko	Arnuš.
.•L. a# O zgodovini slovenske umetnosti je [predaval sinoči v veliki kazinski dvorani kopzervator g. dr. Fr. Stele iz: Ljub liane.. Predavanje je priredilo tukajšnje .»Zgodovinsko društvo«, ki namerava proslaviti 201etnico svojega obstoja u se rijo predavanj o naši domači zgodovini •Uit umetnosti. Predavanje g. dr. Steleta je bilo zelo zanimivo iri poučno. Celoten’, sistematično urejeni pregled umetnost pega življenja na (slovenskih tleh smo dobili šele v zadnjih letih. Historična u-teeifcrioštria razstava, ki je bila lansko leto v Ljubljani, je prvikrat zbrala »raztresene ude« inf nam nudila vpogled razvoj slovenske umetnosti minulih stoletij. Tudi predavanje g, dr. Steleta se
*	je gibalo v tej smeri. Hotel je pokazati da tono Slovenci res imeli umetnost. S pomočjo skioptičnega aparata nam je
vr s n o it«
^.■.nnnrr ■ ,	  —
ga;. Nakazali §6 HEu plačo 900 Din', na le
’> Marlfion 27/maja 1923«,
-v-.j	»,
predavatalj predočil, kako so je na na šiih tleh1 odražalo umetnostno življenje »apadno Evropo od zgodnje gotike do naj novejšega časa. Predavatelj je posvetil Svojo predavanje cerkveni umet mosti, katera je bila v prejšnjih stoletjih y, Majožjem1 stiku z ljudstvom in v kateri >fee tudi vidijo vplivi (sodobnih evropskih ((rtruj. Način’ predavanja je bil morda za 'del poslušalcev preveč strokoven’, v splošnem pa je predavanje nudilo obilo užitka jn’ tudi novih vzpodbud h zanimanju za nafo narodno preteklost. Obisk je bil zadovoljiv. Želimo, da bi »Zgodovinsko tdruštvo« nadaljevalo š predavanji, ker ,bo B* ta načirt najlepše proslavilo Svoj ;jubilej in1 tudi najuspešnejšo propagiralo svoj nameri. V času, ko puhla dnevna ngesla »atemniujejo intenzivni pogled v pravo kulturo, iso predavanja resnih znanstvenih institucij tolažba in vzpodbuda,	,■>■■■	!■•-■,■
I m Ljudska univerza. Prihodnji pon-deljet bo ob pol 8. uri v mali kazinski dvorani literarni večer. Mladi, doslej še Beznani pesnik g. Tone Seliškar recitira pesmi ii Svoje zbirke »Bliskavice«. Pristavljamo, da recitator HI identičen z avtorjem pesniške zbirke »Trbovlje«. iVei, ki Se zanimate za literaturo, pridite *y) obilnem številu!
' w Državni uslužbenec po 70 para Ha ’darf. Na tukajšnji dvorazredrii trgovski Soli je bil teastavljea’ začasni šolski 'slu-
to in odpadajoče draginjske doklade, Nedavno pa So uvideli, da je to bila pomota; začasnemu Slugi plača 'sploh! ne gre, marveč sme živeti le od dnevftlTie id draginjskih doklad. Dnevnina, ki jo dobiva sedaj, namesto itak borrie plače, izraža — 70 para ha dan'. Z draginjskiml dokladami se ta beraški zriesek riazriat-ifo poviša.70 para drievriine — o, je pa že boljše, če gre človek na cesto in enkrat poiti ali klobuk’ . . .
m Šolarska prireditev. Dne 3. juri. t'. 1. so vrši v Nar. gledališču šolarska prireditev; z godbo, katero bo izvajalo 300 u-čenceV iri učenk I. deš. iri III. dekl. osn. šole. Ker je čisti dohodek namenjen; šolskim1 svrham', sl je nadejati prav obilrie udeležbe.
m’ Dar Protituberbuloznl ligi. Tvrdka Henrik Kieffer iz Sv. Lovrenca na Pob', je darovala PTL namesto venca na grob umrlega gospoda Viricenea.Kiibarja, trgovca z železnino v Mariboru, .125 Din.
m Izpiti učencev in pomočnikov zadruge krojačev !n sorodnih obrti. Prejeli smo in' priobčujemo: Zadruga krojačev, in sorodnih' obrtov v Mariboru naznanja, da se vrše izpiti za učence in’ pomočnike v juniju t 1, Vsi učenci, katerih rok poteče do 30. junija t. 1., se poživljajo, da vložijo dotične prošnje z odpustnim! Spri čevalom1 obrtrio-nadaljevalrie šole najkasneje do 5. junija t. 1. pri načelniku za druge. Na kasnejše prošnje se ne bo oziralo.
m Redni letni občni zbor gremija tr. govcev mariborske okolice. Dne 13. maja t. 1. se je vršil redni letni občni zbor gremija trgovcev mariborsko okolice v go stilni Kramberger v Krčevini. Udeležba jo bila pičla (94 članov) naprarn visokemu številu članov gremija. Načelnik po zdravi navzoče ter obžaluje, da se trgov ci tako malo zanimajo za svoje stanov ske zadeve. Nato prečita računski sklep za leto 1922, ki izkazuje gotovine konoem leta 3.525 Din. 50 p. Na predlog pregledovalca računov g. I. Kostajnšeka se da odboru absolutorij. — Proračun za leto 1923 izkazuje vfceh potrebščin’ 4.600 Diri. katere je treba pokriti z inkorporacij skirni pristojbinami, sprejemninami iri oprostninami vajencev. Gremij šteje danes 415 neprotokoliranih tvrdk, proto kolirartih pa 5. Pristopilo jih jo na novo v minulem letu 36, odjavilo 12. Pomočnikov in1 drugih nastavljencev je pri gremiju 21, učencev 27. Od teh je bilo na novo vpisanih 8, oproščenih 5. — Vršile so se 3 odborove seje in 1 redni letni ob čni zbor. Spremenil se je tudi § 24. gro-mijalnili pravil in’ sicer se je globa zvišala do 50 Din., namesto dosedanjih, do 5 Diif. Delegati za zvezo trgovskih gre mi jev in zadrrig za Slovenijo se niso izvolili, ker se je z večino glasov sklenil izstop iz zveze. Nato so se vršile volitve novega načelstva in sicer je bil izvoljen za načelnika: O. Franjo Resnik iz Krčevine, za namestnika g. Ivan Kostajnšek iz sv. Martina pri Vurbergu. V odbor So bili izvoljeni: gg. Rudolf Pol z, Lajterš berg, Franc Vaupotič Zsr. sv. Kungota Alojz Ploj Fala, Fraric Dobaj Sv. Juri; ob' Pesnici, Josip Peršonik Pivola Andrej Koren Zg. Hoče. Namestniki: ger. Franc Lampreht Ruše, Alojz Jager Sv. Lovrenc na Pohorju in Franc Lebe Pl vola. K zadnji tooki dnevnega reda je načelnik opozoril člane na točno prijavo iri odjavo obrtov, vajencev in pomočni kov, ter plačevanja doklad, na kar je ob pol 4. uri popoldne zaključil načelnik občn! zbor.
m Smrt melianllca. 18-lefni mehanik Karl Levat, ki je dobil pri gašenju po žara v Franzovi avtogaraži težke po škodbe. je podlegel ranam.
m Neverjetna lahkomiselnost. Ncča kinja g. Arnuša je nesla v petek 'strlče vo perilo v Ptuj v pranje. Jerbas je bil z njim- nabit, ker že več tednov niso pra li. Na kolodvoru odloži na peronu jerbas, pozabi nanj In' Se odpelje mirno v Ptuj Šele v Ptuju «e zmisli zopet nanj iri se preplašena, s prihodnjim vlakom’ vrne porij v Maribor. Medtem pa se jo že nek lopov polastil perila in ga odnesel. Škoda, ki jo trpi s tem g. Arnuš znaša milo go tisoč dinarjev. Škoda jo tem občut Ijivejša, ker So mu odnesli res skoraj vse perilo. Zadevo ima v rokah’ policija.
m Umrli v Mariboru. V minulem tednu teo umrli: 20. maja Franc Čepe, 43 let, delavec v Lajteršbergu; 22. maja Andrej Pristavec, 75 let, višji sprevod nlk, Meljska cesta 13 iri Viktor Philippek 64 let, vpokojeni r&vfiatelj meščanske
šole, Trg Svobode 3; 24. maja: Marija Knehtl, 73 let, viničarjeva vdova, Wol-fova ul. 9 in Jerneja Copetti, 62'let, trgovčeva vdova, Vetrinjska ulica 8; 25. maja: Anton Topolnik, 57 let, krojač, Aleksandrova c. 57 in Eva Jahdl, 81 let, vdova železniškega mizarja, Ob bregu 14.
m Nočna služba v lekarnah. Prihodnji' teden’ opravlja počno službo lekarna !?rull na Glavnem trgu.
m Nezgoda na Tržaški cesti. K naši notici v petkovi številki, naslovljeni »Otrok radi nepazljivosti varuhov ponesrečil«, nam pojasnuje otrokov oče gosp. PupiS, da opis nezgode ni povsem točen iri tudi Sklep, da je kriva varuhinja Zora PupiS, rio odgovarja resnici. Triletni Slavko jo bil povožen na trotoarju od voznika, Id je bil vinjen in je vozil ha desno namesto 'na levo. Voznik je usluž-beri pri odvetniku drju Juritschu. Zora Pupis hi bila na cesti in tudi ni imela otroka v varstvu. Za nas je zadeva 'seveda končana.
m’ Meštrio kopališče je izven- nedelje iri’ ponedeljka vse dni v tednu odprto. Parna kopelj je ob sredah iri petkih za dame, ostale dni za gospode. Občinstvo 'se opozarja, da mu v prvih kopelnih dneh ni treba čakati na kopelj. Kopališče je odprto od 10. ure do 19. popoldne, blagajna pa do 18.
m Kavarna v mestnem parku. Pri Tepem’ vremenu dnevno koncert od pol 17. do pol 19. in od 19. do 24. ure. Sladoled iri domače pecivo.
. m Vandalizem v mestnem parku. V zadnjem času se vedno bolj pogosto dogaja, da otroci in’ odrasli, celo boljše dame in' gospodje trgajo cvetlice in lomijo veje v nasadih mestnega parka. Radi tega je policija uvedla ostrejšo kontrolo iri bo brezobzirno postopala proti vsar komur, naj bo kdorkoli. Poleg kazni pa bo objavila v časopisju tudi imena, po klic in1 stanovanjc vseh onih, ki bodo kaznovani, tako da bo tudi javnost vedela, kdo so te osebe.
m1 Tatvina. Dne 19. tni. med 19. iri 20, uro je hlapcu Ivanu Salamohu v Krčevini neznan tat odnesel iz hleva obleko, žepno uro z verižico irt razne druge predmete v iznosu 2200 D. O tatu ni sledu.
m Tatvina kolesa. O priliki veselico požarne bramb8'v Kamnici, dne 20. tm. je neznan tat ukradel g. Francu Marko-tu, pazniku moške kaznilnice 5000 K vredno kolo znamke »Fortuna«. Prec nakupom so svari.
m Aretacija* Dne 25. tiri. krog 16. ure je bil v mestni klavnici na zahtevo nekega mesarja aretiran neki Fraric Šraj ner s Pobrežja, ker je ukradel za 50 D drobovja. Ker je bil že predkaznovan radi sličnih deliktov, je bil oddan so. dišču.
m Najdena krava. Dne 25. t. m. je nek stražnik opazil na Meljski cesti kravo rjave barve, ki ni imela gospodarja. —* Krava se nahaja v klavniškem hlevu. Gospodar naj še tozadevno oglasi na po licijskem komisarijatu.
m Sela Glasbene Maliju prire li, 'itn kor čujemo, tudi letos javiie produkcije učencev. In sicer nastopijo učenci nižjih razredov dne 5. junija ob 17. (5.) uri Matični dvorani št. 6; učenci višjih razredov in orkesrter pa 7. junija ob 19 % (/^8.) uri v Kazinski dvorani.
nt Trgr.-vsko bolniško hi podporHo dre štvo v Ljubljani Sklicuje v pondeljek dne 28. t. m .ob 20. uri v dvorano Mest nega doma v Ljubljani izredni občni »bor zaradi priklopitve članov k’ bolni ški blagajni trgovskega društva »Mer kur« v Zagrebu. Kakor znano, mora društvo v smislu § 202 zakona o zavaro vaniju delavcev likvidirati. Ker ima članstvo storiti sklep, ali hoče pristopiti Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev (t. j. prejšnja okrajna bolniška bla gajna), ali pa društvu »Merkur« v Za grebu, kojega bolniška blagajna je po zgoraj citiranem’ zakonu edina obdržala scojo K.vmostojnost, je ta občfti zbor ve like važnosti in Se priporoča primerna udeležba članov tudi iz Maribora.
m Najlepše romane Iri druge razno vrstne knjige Iz Svetovnega slovstva vseh jezikih’ Izposojuje proti neznatni iz posojnini »Ljudska knjižnica« v Narod hem domu. Knjižnica kupi takoj po izidu vsako novo slovensko knjigo. ■: >
, Grom <>! . Bukšekof*
. Kraljeva
. , Savinor*
, Tea
„ Dobravi*
Narodno giedaiišie«
Predstava 198 Sezona 1922-23, AbonementB’
V	soboto, 26. maja 1923 ob 20. uri.
Hasanaginica
Drama u tri dina. Napisao: Milan Ogrizovič-žira: Branko Tepavac.
LICA:
Aga Hasanaga , .
Hr.sanaginica Sultanija \
Meho f njih0Va dJCCa Ahmed J
Beg Pintorovič, brat Hasanaginici. Tepavee _ Zarifhanuma, mati Hasanaginici , Harastovifc** Ummihana, mati Hasanagina , , . Sturmova ’ Imoski kadija	,	TomaSič
Tetka Hata \	•	Lubejev*
B&i"* redbto.
Husi ef	;	• H ar as to vit
Bobinjiea Vlahinj« . . . , , « . Mitrovičev* Latifa, sluSkinja u Zarifhanuma . Kogeje?« • . Husejin, stari sluga Hasanagin . . Jerman .{ Mali „begovič“ u beSioi. Služkinje, Sluge. Ask*^ (vojnici). Kmetovi. BobiDjiee, Bobovi. Igrali**'! Igrači. Mnslimi. Musiimke. Jengjijiee (svatoviO*K Svatovi. Djeca itd.
Prvi se i treči čin dogadja na Hasanaginoj k#®] drugi kod kufio begovice Zariflianume. pok* hrratska narodna pjesma.
, ;H': —n— !$$$'!§*	■■
Repertoire: ^
Sobota, 26. maja Hasanagifiica, B. mijera.	5
Nedelja, 27. maja.. Plesni večer tl* venske plesalke L. Wisiakove. Izv. oh* / Pondeljek, 28. maja. Zaprto.	i
Torek, 29. maja. Hasanasioica, ab'; «
Podpirajte Jug. Matico
-1 -|	1
»Hasanaginica«. Opozarjartio ria dtti rtašnjo premijero znamenite Ogrizovič-c* ve drame »Hasanaginica«. Drama se ^ gra v originalu. Več pristnih bosanski^ kostumov za »Hasanaginico« je iz ptff jaznostl posodil g. arhitekt Schcll. sanaginica« je danos eho najpopularnej^ šlh in najpriljubljeuejših rapeptoirau? •Jel vse?! jugoslov. glcdiliŽč. predstav* se vrši za ab. B, a je vendar Se neka? prostorov na razpolago; na kar opozatf jamo cen j, občinstvo. Kojjea predstav# je. že 0-b Vi li,.	''	•;%	J
Plesni večer slovenske plesalke l|| dije AVisiakove se vrši v nedeljo, 17. t. $ ob 20 v mariborskem gledališču. Lidiji \Visiakova, ki je nastopila že lansko zono v tuk. gledališču z jaiko lepim usp^l hom', prihaja po enoletnem odmoru Spe* med naše občinstvo, da. pokaže, kako M napredovala na polju plesne umetriostj* kateri se je posvetila. Pozimi se je DPM (JSU v zavodu prof. Dateroea v I‘{«'lbr*4 kjer je žela obilo priznanja iri si prid<* bila mrogo 'simpatij. Gdč, W'.siakov4 goji ples v modernom stilu, ki' je pri-n«# še v povojih in skoro noariari. Na progr** mu so skladbe Debussyja, Griega, GoU^ noda, Mozarta, Smetane in’ Suka. glasovjrju spremljal g. A. Baletka,' pclnik ljubljanskega gledališča. Kritik# iri priznanja, ki jih’ je bila gdč.-Wisi^ kova deležna na turnejih doma in izvotf dpmoviine nam' jamčijo za resen umetni* eki užitek.	f
Sokolstvo,
o Poziv Sokolstvu! Dne 30. ali 31.
ja se prepeljajo skozi Maribor pre.ostah'' ki judenburških žrtev in’ v Gradcu lega in pokopanega Endllcherja. T>oVt'1 n ost Sokolstva je, da se tem mučeniko?* pokloni s tem, da se udeleži njihove?® sprejema na mariborskem’ kolodvoru-Poživljamo društva, da pošljejo k sPr^ jemu primerno številne deputaclje, b^Si nja društva (Ruše, Maribor, Studen®'« Jarenina, Sv. Lenart, Hoče) pa se udeležiti sprejema korporativno, ftjafil,'*! kroju, članice v telovadnih oblekah, ls.t0' tako naraščaj; ostalo članstvo, ki pa ma kroja z znakom. Zbirališče Narodni dom, vse nadaljne podrobnosti se o-b]?"* vijo v »Taboru«. — Zdravo! Predsedstvo* Mariborske Sokolske Zupe.
o	Člalistvo v	posesti	sokolskih'	krojev
se	s	tem' nujno	poživlja,	da	se	vdele«
polnoštevilno sprejema judenburšk' žrtev ob priliki prepeljave v domovino. Zbirališče je eno uro pred prihodom ka v Ivarodnem domu. Kdaj pr.S* so bode javno naznanilo.	.
vdil('ii tud; naiaščaj, ki »3 zr>i'a o , jem H .varistvicV Voditelji otlc\ p za	to škrbe. —- Odbor.	«»,.*■
o Odboi’ Sokolskega dra^fa proBt ;u «6«tre,	ki se	»
Maribor, 27. maja 1925,
►1 A JB 0 R«.
*■ l:
K
 J.
Stran H
žiH pogieba judenfritrškiK žrtev Š Ljub-| n POLNP. V, Hedelj(j, dfie 27. maja ob
iian! J O • i o...  .1!	1	11 9H ...!	4-a Ir m'o	MoTihAr—
. dne 2. junija, da še radi legitima-j 14.30 uri prvenstvena tekma Maribor cije za polovično vožnjo javijo v iiede- J ASK Celje na prostoru Maribora. Sodnik
ijo od ID. do pol 12. ure y društveni pisarni v Narodnem domu ,
o Načelstvo Kola jahačev 'naznanja, da se vrši vežba v jahanju v nedeljo ob 9' uri. Zbirališče ob pol 9. uri .v Narodnem domu.	; i
o □ □monnocnooo
Pristopajte k CMD!
o o
Turistika in šport.
g. Hrast; služba g. Nemec. • ‘v.
: Kolesarsko društvo »Edelwcisš« 1900 y Mariboru, Daiieš v nedeljo se vrši ob lepem vremenu 50 km izbirna in damska dirka. Odhod izvidničarjev ob 13. uri od klubovega doma. Začetek dirke točno ob 14. uri. Med odmorom dirke nastopi »Železni kralj« List, ter godba »Drava«. — Vstopnina prosta. Darila se razdelijo zvečer v hotelu Halbvndl,
; Turlstovski promet Ma obmejnih vrbovih. Odsek amaterfotografov naznanja sledeči razglas Osrednjega odbora: Pokrajinska uprava v Ljubljani poroča, da 'so izkaznice kakoršne so bile vpeljane za turisto.vski promet na obmejne vrhove lansko leto, veljavne tudi za letošnjo tu-ristovsko sezijo. Za obisk teh vrhov potrebuje tedaj turist tudi letos izkaznico Slov. plap. društva, ki mora biti vidirana na deželi od nristoineara okrajnega Rla-
turist drugo legitimacijo's fotografijo. — Zena in otroci turista ne potrebujejo posebne legitimacije, če so na izkaznici SPP navedeni. (To velja tedaj tudi za na
vajo v njegovi pisarni Kralja Petra irg 2 po 5 din. komtad. P oš t n in s*«pose b e j.
: Kum pri Zidanem mostu (1219 in)' ima novega mežnarja, pri/katerem se do->
Kozjak). Opozarjamo člane SPD, da je j bijo razne jestvfine, tako,, da turistom1 Mi Osrednji odbor SPD v Ljubljani izdal! troba nositi težki provd jant s seboj«, To v! lične izkaznice za fotografije, ki se dobi-: vednost.	1	<	*•	./	'	'
Prvenstvena tekma med prvakoma Maribor : Atletikšportklub Celje vrši v nedeljo dne 27. maja t. 1. popolne ob %5. (',417.) uri na igrišču Maribo-*a v Ljudskem vrtu. — Ker sta obe moštvi v dobri in močni sestali, bode tekma	_
hadvše zanimiva in to tembolj, ker se gre na deželi od pristojnega okrajne v Predstoječem slučaji} za predtekmo in , varstva, odnosno politične ekspoziture, v zmago dotičnika, kateri pride na vrsto,, Mariboru pa od policijskega komisarija-da se potem bori za prvenstvo Slovenije,' ta. Na izkaznici SPD. mora biti pnlcp-Genjeno občinstvo in prijatelje športa Ijena fotografija; če pa poseduje turist bujno vabimo k številni vdeleZb!. — Kot že drugo uradno legitimacijo s fotografi-Predtekma nastopi rezerva Maribora pro- fij°- zadostuje izkaznica SPD brez foto-rezervi Svobode, ob 'Vri (5-515.) uri. ‘ grafi je, imeti pa mora pripombo, da ima
Medic, Rakove & Zanki
d. z o. z.
Centrala Ljubljana Podružnica: Maribor, Gosposka ul. 23
Tovarna kemičnih in rudninskih bdrv in lakov.
laki, pravi flrnež. Barva za pode, barve ebleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, rnavee (6lps), mastenee (Federvvelss), strojno olje, karbo-. Uuej, steklarski In mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski «6pl?i, kakor tudi drugi v to ,	stroko spadajoči predmeti.
.:,,Merakl“-lak za pode. _ Linoleum-
lak za pode.	471
Ceniki se začasno ne razpošiljajo.
priznano najboljše vrste, se dobijo v vseh lirinah po znižanih 6-1 cenah pri 1046
I. Kravos
Aleksandrova cesta 13.
dediči v Mariboru
' se priporoča cenj. občinstvu za j najokusnejši rženi, beli in tnleč-; ni kruh ter najfinejše pecivo ' za čaj ln kavo.	2501
Podružnica Jirtitr,
Aleksandrova cesta Stev.
(L4V
Delniška glavnica in rezerve fiFf
Din 50.000.000S
Vloge čez Din 125,000.000-
Km
T"Podružnice:	^
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Osijek. Sarajevo, Sombor,, Sušak, Sl- , benlk, Velikovec, Vršac.
A r
rr.:
ra
EKSPOZITURE:
Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka.
Agencija: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
AFILIACIJE:
fc :U"i
Ljubljana: Slovenska banka.
Split: Jugoslavenska Industrijska banka d. d, Dudepest: Balkan Bank r. t., Vaczl utca 35. Wlea I.: Bankhaus Milan Robert Alexander, strasse 8.
& a
.* Ji
Augustlner*
453 44—1
ftj
Izvršuje vse banane posle nalkulantnele
Hitel Zevaoo:
Sarkiza Pompadour.
Izza odprtih vrat se je videla jedilna! stopil irt se zgubil med dvor jamici. — sobana, —	j	Gledal jc pazljivo okoli eebe, kot da na.
Ludvik XV. je ravno vstopil. — Nje- i koga išče. —
F^todovinMii roman. — Poslovenila Bosandra.
r ‘	" (Dalje.)	fS6)
' »Vitez, — vi Ote tu napravili cele no-r<aati,« — j« opomnila proti d’ Assasu. — salon, ta jedilnica, ta bogato oprem *Wjia miza z izbranimi jedili!« —
D’ Assas je obstal. — Niiti mislil ni bil Bata.-
Kako naj dopove Ivani, — kako naj ji
njegove besede so vzklile iz njegove ljubezni, vdanosti do ljubljenke. — Vse skrite sovražnike, katerih njegovo oko ni moglo zagledati, je hotel premagati in za' gov obraz	je	bil, — kakor navadno,
njimi stikal z gorečim pogledom, ali — ( indolenten	in'	nepazljiv. — Vsedel se jo
ko je njegovo oko obstalo na lepi, dra-. za mizo in začel jesti, — vso svojo paz-žestni Ivani, tedaj je njena mladost, nje-; ljivost je posvetil izbiranju jedil. Pre-na milina pregnala, vso jezo in skrito bo-. pričal se je, da kuhinjska veda ne ria-jeČnost, — z izrazom neizmerne vdanosti; preduje, in tožil, da ta tako važna panoga in neskončne ljubezni je obvisel na’nje- znanosti nazaduje. — Čeprav ni bil hud
nem obrazu, da jo je ganil. — A njegove jedec, kakor	njegov prednik, Ludvik j razgovarjal z gospodom	Jakobom	i« *»
oči so se začele polniti s solzami v misli XIV., je	bil	Ludvik XV. vendar, jako	ustavil	pred	vratmi	ne	daleč	od	tam.
pač drugemu posvečeno ljube-1 vdan dobri jedi in pijači. —	I	Potrkal jo in služabniku, ki je odprl, ja
Po končanem obedu se je kralj podal v salon, kjer je začel navidezno prav imenitno razpoložen, igrati s svojlntl dvorjani.—	_	•^ „4 „lj£
Dn Barry je bil izginil. — ;	' *
Hitro se je podal dva nadstropja višje, šel mimo sobe, kjer se je bil der‘BenjJtsf
, 5r®če, da ni v lastnem stanovanju, — da te .vse ni njegovo! —	r
na njeno
zen', na njeno svitlo, žarečo osebnost, na njeno vabljivo mladost. —
J. »Gospa, — gospa.« — je jecljal. »Ali ste me torej pričakovali?«
Sledili Stno grofu dn Barry, ki je sprc-j mil gospoda Jakoba in Julijeto do male
, -------„„„	  „	^------------- ga kraljeve hišice.—
le spraševala Ivana. —	j Ko so dospeli tjakaj, je gospod Jakob
»D* — da,« — je odvrnil	vitez	ter	za-	podal grofu	listek, katerega je le-ta hi-
^odel, zagorel v obraz,	— »ali	vas	nisem	tro nesel na	določeni kraj, medtem ko je
oakal že od davna!« —	j	Suzana opazovala dogovorjeni znak, ka-
-	.	fnmtvo n«	rlof? rlo RArni« *7fl ot.VOri
Dvorniki, katere je doletela čast. da j stavil vprašanje, so smeli prisostvovati obedu svojega! »Ali se zamore kralja, so stali v kotu sobane, pazeč pa vsak gibljaj svojega poveljnika. —
Ludviku XV. je padel prt iz rok — vojvode, grofi in vitezi so se hiteli sklanjati, — ali dn Barry je bil urnejši od j vseh, — njega je doletela čast, pobrati ga ( i s tal. —
Hudo mil je bilo tako lagati, ali ra-*uinel je, da bi drugačen odgovor vznemiril IvaHo, ki bi mu pač najbrže rekla: »Čakali Ste torej kako damo!« —
terega je imel dati dc Bernis za otvoritev vrtnih vratič. —
Medtem ko se je med Ivano iri Julijo vršil že opisani prizor, v posledici kate
»Ah1, — ne sprašujte me,« — je nada- rega je Ivana zbežala iz hišice, — je grof ljeval mučno. — »Ne poskušajte zvedeti J du Barry dirjal proti gradu v Versailles. ,'taiičeaar! — Mislite si, da ste zašla v za- j Znočilo se je bilo. — karano bivališče in’ da je vse to, kar vas, V gradu je bilo vse v živahnem vrve-obdn j a, le slika iz bujnih sanj.« — j nju. — Bila je ura kraljevega kosila. — »Vi me pa kar strašite, vitez,« — je I Du Barry se je podal v oni del gradu, l^belejše vzkliknila, — oziroma se hotela' ki je s svojo bogato opremo odlikoval zamazati brezskrbno, da ne užalosti svojega : sebni stan kralja. Na stopnicah je opazil
oziroma zahtevo. — govoriti z gošpoidoinfr Lebel!« —	’
Lebel je bit osebni strežaj kralja, in oni služabnik je bil strežaj njego)v. —.
Bivališče Lebola je bilo sestavljeno 5» peterih sob, opremljenih z lufcsusdm naj-« bogatejšega meščana. —	’
»Da, — lahko govorite z gošpodorfi Le«
°estilca, — da ga malo poplača za njego *o skrb in’ postrežnost. —
»Ničesar se vam ni bati,« — je odvrnil ®^«vzet od njenega dozdevnega veselja, — »Kakor v »Cidu« lahko pozovem Mavre an Kastiljance, — vse čarovnike in vse
Kralj se je milostno nasmehnil in du ( belom,« Barry. proti kateremu je že nekaj časa, žahnik. vel hladen tok neprijaznosti v kraljevem eliti.« — okrožju, je imel v tem nasmchljaju dovolj pohvale in priznanja. — Ali — še druga, bolj jasna in odlikovalna beseda mu je bila odločena. —
je pritrdil čez trenutek fclu-»Ako mi gospod grof želb-sle«'
Čez trenutek sta bila že v Sprejemnici
kraljevega služabnika. — Lebel je vstopil v službo po devetih, ko je kralj končal obed in končal svoje delo, ko je krglj.
»Kako se počuti grofica!« — je iriaho-1 vstal zjutraj, ma vprašal kralj. — cisto po domače, kot j »^li sva pač sama?« — je polglaino vsak prijazen meščan, kar je bil ort prav- eagepe(.al du Barry. —	■	}
zaprav po svojem pravem značaju. — j sAh _ Kotovo> jahko govorite,« — j« »Kako to, da je ne vidimo nikoli tu v b;I Lebelov 0dg0vor. — »V celem gradu Versaillesu!« —	1
...	J imajo Vse stene ušesa, — ali tu sem ate-
ves roj strežajev in sobarjev, ki so po- .	*	.	-*0 ll’1n’rn	‘ nnin ^mašil ušesa. — Torej — nič se fia-
D	»,,»1;».	I	lem'	komaj	prikritem presenečenju. ma bati; — lahko ogvorife!« —
IrLI*k!! 1 Du Barry je potegnil iz žepa liste®,
mešani s kraljevimi Švicarji in povelje- X'f
c'1,1,	etilen	»G^ica	bo	pac	presrečna	da
vani od častnikov sledili svojemu poklicu strežajev kralja. —
Za zapovedujočim častnikom je stopal' glavni poveljnik kraljeve mize. — Za
]y	J*11 > »- C f	V	o
čarobnosti! — Nikdo vas ne more v tem' njim pa so stopali nosilci jedil, ki so no-♦ronutku odpel jati od tu, — nikdo ne more I sili na podstavkih vse izbrane Specljali-®w>pati mene veselja in sreče, ki jo ču->tete za razvajeni jezik svojega kraljev-tinf v tem hipu!« —	|	skega gospodarja. —
.. »Dobri, dragi dečko, — revček,« — Si' Du Barry se je. — kakor vsi drugi 3e mislila Ivana. —	j	pričujoči, — ko je šel mimo čudni spro-
Jfitez d’ Assas je bil zamaknjen, —; ^od odkril, da počasti — kraljevi obed.
veličanstvo spominja. — V Versailles bo ’ .	.	,	.	,	TaiVr,n —
priSla grofica v nekoliko dne!,, te kor	Je b,"
kralj to Soli, si bo dorolll« poklonili so ™	»**•*»•	***** »«*■"»»
_	j	papirček.—
j »To je za kralja,« — jo priprosto rake!
mu!«
Kralj je pritrdil z glavo. —
grof.
Odmev kratkega razgovora je Hitro -	.	f
preletel dvorjanski krog in ne malo po- Lebel je vzel listek, ga precltal
gledov prikrite nevoščljivosti se je zapi- rpkcl:
čil v du Barryja. —	\	»Torej	vendar	enkrat!«	—
Grof du Barrv pa je medtem že od'
L
(Dalje prih.)
M*Hb»F,:27rfiaJal923,
jgmirif imanrarr irrr ~
Naflepše In naiboISie
Sandale. „ I
Mie m nogavice STAS
Traiin, Maribor, Grajski trg |. Dom. £eul)L
4-: ■	^W/m \	■	Mala	oznanila.
Vel otra8|ih oblek na
daj. VpraSati pri hiSniltf kova uica it. 2.
Črna usnjata tobačna ^
za, s srebrom okovanV monogramom M. F., se jj ?• gabila. Odda se proti nagradi Pobrežka cesta *,
I. nadstropje.
Lepa velika mobllrana •&*
se od 1. junija odda. Gosp0!' ka ulica 59, II. nad. vrat» '• 1042
•Kupim ▼ mestu ali bližini So vilo ali, hiSo z vrtom *® prostim stanovanjem. P°!!?l ' dovalci izkliučeni. Ponuo*1 pod „Manjia hiSa“ na upr*]!
kančuk
kaucuk
Enodružinska vila z vrto"1
in takoj prostim stanova»j*^ 25 minut od Glavnega trga*' proda. Maribor. Nova Vrtna 10.	J0*‘
*	31
HISa s kovačnico, 1 oral ib* lje, K 440.000.
Lesa vila na meji Jugoilafr K 860.000.
Moderne vile v Ma.iboru, Pt#
Dve trgovski hlil v bližini RL lodvora 1,000.000 in 3,000-09“ kron	lO**’
R«alitbtna pisarna nRAPID‘,»^ ribor, Gosposka'DL 9*J. '
Higljenlčna brivnica se v*jjj
priporoča. Prvovrstna pestri*, ba. Vjekoslav Gjarin, Jurii^jj ulica 9.	10
Amaterji! Fotografska potrtj' itine najboljših znamk v«4j* v zalogi. Atelje VI a Sit, ££ spojka ul. 23, I. ndst,
Cement, opeko, slamo, se#*i •ve*, koruzo, krompir. drVff premog vedno pri AndrtP Oset, Maribor, Aleksandri
c. 57. Telefon 88. 936 2S-f
čepice po neverjetno nidg cenah, perilo, kravate, nofj' vice in ostalo medno blfr priporoča nbva modna tri®" vina B. Veselinovič <fe KoiHft' Maribor, Gosposka ulica r 97* 6-6
59.956 br. reg. ton.	691
Najmodernejši, največji in najrazkoSnejSi oceanski parnik
Vse, kar zmore znanost, denar in iznajdljivost, je vtelešeno v tem čudovitem parniku. Brezprimerna udobnost v vseh rairedih.
Prvo potovanje v NEWYORK 17. julija 1923
potem 7. avg, ?8. avgusta itd. vsake tri tedne iz Southampton-Cherbourg. Vse podrobnosti na nižje navedenih naslovih.
Gostilna „Pri treh ribnikih
Direktna zveza s sijajnimi amerikanskimi vladnimi parniki. Neprekosljivi na udobnosti, snagi In prvovrstni oskrbi. Hitre in varne ladje *George Washington“, „Presldent Flllniore", „Presldent Hardlng" »President Roosevelt", „America“,	„Presldent Arthur*
Zahtevajte podrobnejša pojasnila in plovbno tisto št. 221. Najugodnejša prilika za prevoz tovorov.
Vsako nedeljo In praznik
SALONSKI KONCERT.
‘Zpčetek ob 15. uri. — Mrrla jedila, domačo klobase, Ir Trstna nova In stara Tina ter sveže pivo na razpolago.
! ^	,	Za	obilen	obisk se priporoča
103*	Karol	Prinčič,	gostilničar.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo:
Beograd, Palata Beogradske Zadruge
Kadilci
tovarna svinčenih izdelkov
Zagreb. Jelačičev trg 25. Tel. 13-46. Brzojavni naslov: OLOVO.
tovarn« i	Sorodna podjttja:
.	Wlnlw«rtor, Wlan
ZAGREB	j, b. uirBch A. O. Berlin
OUMPOLDSKIRCHEN	, _ J- “M«* Wlnn
J. B. Ulrlch Budapost BUDAPEST	a. Wlnlwarter W|«n
SvinCcnl Izdelki kakor cevi, pločevine, original G. Winlwartcr, ploinvine črne in posvinčene original G., kakor angleške,
Stanljol v vseh barvah in tonih.
Cevi plinove cevi, železne in posvinčene cevi, zakrivljenke, nastavki itd. iz litega in kovanega železa.
RasllCnl materija! za plinove in vodovodne napeljave, kakor tudi sanitarne opreme.
Izdelovalec speejj nlh strojev za pogon
Ponudbe se prosi p »Rentabilnost" na Alotf* Company, anončna droŽ' ba, Ljubljana, Kongresu1; trg št, 3.	io‘s
g Za potovanje:«
§ KoVčeki, torbice, nahrbtniki v o 3 raznih oblikah na izbiro pri o
|	.	IV.	KRAVOS	IM61
'N Maribor, Aleksandrova c* 13. •
Modra galica in žveplo
Novo!
Novo!
cunje, staro železo, kosti, stare kovine, steklenino, odpadke papirja itd* kupuje vsako množino po najvišji ceni
Jakob Zagode, Maribor
Tržaška cesta 5.	1040
dospelo. — Prodaja se pri
Tonejc & Rozman, Maribor
Aleksandrova cesta 35.	o
jod 450 Din. naprej, najnovejši vzorci, pravkar došll. Te* Uka lzblrn perila, klobukov, Čevljev, dežnikov, palic, na-hrbtnikOT in sandal po konkurenčni ceni pri 2595
JAKOBU LAH, Maribor, Glavni trg 2.
ARKO COGNAC MEDICINAL 1
is izdajatelj KpiftoraiJ »Tahor«, Qdgoxorfli ufedoik; Rudolf Qiljn, *■ Tiaka; Mariborska tiskarna dL 4,