GEOGRAFIJA V VOJAŠKEM ŠOLSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE Zvonimir Bra tun* Izvleček: UDK:9 J1.3:355(497.4) V prispevku so predstavljene geografske vsebine v vojaškem šolstvu Republike Slovenije. Razdeljene in prilagojene so ravni slušateljev. Geografska pestrost in majhnost Slovenije zahteva poglobljeno vrednotenje prostora, ki je pomemben vojaški dejavnik. Ravni in vsebine geografskih znanj so primerljive z vsebinami na tujih vojaških šolah. Ključne besede: prostor zemljišče, geografski dejavnik, vojaška geografija, topografija, vojska, relief, v ojaškogeog rafske smeri, vojaške šole, izobraževanje, Slovenija. GEOGRAPHY IN THE MILITARY SCHOOLING OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA Abstract: In the article geographical topics in the military schooling of the Republic of Slovenia are represented. They are distributed and adapted according to the level of the students. The geographic variety and small size of Slovenia both demand the evaluation of terrain, which is an important military factor. The levels and topics of geographical knowledge are comparable to those at foreign military schools. Key words: space, area, field, geographical facto rs, military geography, topography, army, relief military geographical routes, education, military schools, Slovenia. * Doktor geografskih znanosti in univerzitetni diplomirani obramboslovec. Predavatelj z.a vojaško geografijo in topografijo na Centru vojaških šol, Ministrstvo za obrambo in zunanji sodelavec Katedre z.a obramboslovje, Fakulteta za družbene vede. 13 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije UVODNA IZHODIŠČA Geografski prostor je pomembna prvina sodobne nacionalne, državne in mednarodne varnosti. Od njega so v veliki meri odvisne moč, velikost in trajnost vsake države v širšem (sosedstvo in zunanji vplivi) in ožjem pomenu (območje razprostranjenosti državne suverenosti). Še zlasti to velja na vojaškoobrambnem področju za manjše države. Pravočasno, učinkovito in kakovostno delovanje vojaško obramb nega sistema zahteva stalno preučevanje vseh dejavnikov oboroženega boja. Med človeškimi, tehnološkimi in časovnimi dejavniki še posebej izstopa pomen prostorskega dejavnika. Tu nastopa geografija kot temeljna veda o zemeljskem površju ali geografskem prostoru, ki omogoča pridobivanje znanj tudi za vojaškoobrambne potrebe. Zato so znanja iz geografije vgrajena v delo enot in poveljstev Slovenske vojske in v vojaško šolstvo. V poveljstvih in večjih samostojnih enotah Slovenske vojske izstopa vrednotenje izbranih geografskih območij zaradi možnosti uporabe enot v pripravi in izvedbi bojevanja. Analizirajo verjetne vojaško geografske smeri prodorov možnih nasprotnikov. Bodoče podčastnike, častnike in poveljniško štabne častnike za potrebe Slovenske vojske izobražujejo in usposabljajo vojaške šole doma in v tujini. Velika večina podčastnikov, častnikov in poveljniško štabnih častnikov se šola v Centru vojaških šol, ki je organizacijska enota general štaba Slovenske vojske. Na urjenjih, usposabljanjih in med izobraževanjem se seznanjajo z različnimi učinki naravnih in nekaterih družbenogeografskih dejavnikov. Preučevanje, izobraževanje, usposabljanje in urjenje posameznika in/ali skupine ter kandidatov za podčastnike in častnike obsega več ravni. Izhajajo iz racionalne izbire obsega, vsebine in načina izobraževanja ter določitve izobraževalnih vsebin iz geografskega prostora. Slušatelji spoznavajo in preučujejo geografski prostor pri več predmetnih področjih, ki vsebujejo tudi prostorsko razsežnost. Med njimi so čisti vojaški predmeti (taktika, vodenje in poveljevanje, oborožitev in oprema ter štabno delo in postopki) ter splošno izobraževalni predmeti: zgodovina, telesna vzgoja in mednarodno vojno pravo. Težišče izobraževalnih vsebin pa kljub nekoliko manjšemu obsegu ur predstavlja geografija in v precejšnem delu tudi topografija s kartografijo. 1. UPORABNOST GEOGRAFIJE ZA VOJAŠKO ŠOLSTVO NA PRIMERU SLOVENIJE Uporabnost geografije za vojaško šolstvo narekujejo posebnosti geografskega prostora Slovenije in njenega položaja na stičišču nekaterih večjih naravnih evropskih geografskih enot. Zato v vojaškem šolstvu ne moremo oblikovati nekega sintetičnega prostorskega okvira, ki bi bil preprost posnetek rešitev in pravil drugih. Kljub hitremu prilagajanju standardom Nata in prenosu njihove tehnologije predstavlja slovenski geografski prostor pravi naravni laboratorij za preverjanje njihove učinkovitosti. Hitro spreminjajoče se geološke, reliefne, hidrografske in vegetacijske značilnosti na krajše razdalje v geografskem prostoru onemogočajo uporabo enotnih načel vodenja bojevanja. Zato seje zanemarjanje učinkov geografskih dejavnikov maščevalo že mnogim vojskam na našem ozemlju1. I Zaseki dreves na izbranih odsekih cest pred Ljutomerom v junijski vojni ¡991. leta so znatno upočasnili prodor oklepnih kolon JLA. Načrtovalci agresije na Slovenijo so spregledali gozdnatost Slovenije (vegetacijski dejavnik) in niso opremili svojih enot z motornimi žagami. 14 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije Dobro poznavanje geografskega prostora lahko pomeni odločilno prednost za naše oborožene sile kljub številčni in tehnološki premoči nasprotnika. Dobrega poznavanja geografskega prostora ne morejo nadomestiti geografski informacijski sistemi in daljinske zaznave. To seje pokazalo tudi v lanski vojni na območju Zvezne republike Jugoslavije in se še bolj drastično kaže v problemih ruske vojske v Čečeniji. Ko preučujemo geografski prostor Slovenije, izhajamo iz spoznanj fizične in regionalne geografije Slovenije za bodoče podčastnike in častnike ter v manjšem delu tudi za štabne častnike in poveljnike večjih enot. Za generalštabne častnike in poveljnike operativnih enot so posebnega pomena tudi spoznanja iz družbene, politične in regionalne geografije Evrope. Čedalje več slovenskih častnikov odhaja na vojaške misije v okviru Združenih narodov. Geografske vsebine predstavljajo pomembno podlago za spoznavanje vojaških, naravnih in družbenih značilnosti obrobnih območij Evrope, kot so Ciper, Kavkaz in Kosovo. Pomembna je tudi uporaba geografskih tehnik in kartografskih metod vrednotenja izbranega geografskega prostora pri hitrejšem spoznavanju, razumljivejšem spremljanju in učenju za vodenje enot in bojevanje. Dodatno vzpodbudo pomeni tudi zamisel o geografiji kot nacionalnem predmetu slovenskega šolstva. Vojaško šolstvo je samo del celotnega slovenskega šolstva in izkorišča predhodno pridobljena znanja, zato je vojaška geografija osredotočena na vojaški izkoristek geografskega prostora. Preučevanje geografskega prostora je še posebej izrazito na dveh predmetnih področjih (topografija kot tehnična stroka in geografija kot krovna veda o prostoru), ki sta zaradi vojaških posebnosti prepleteni, še zlasti na šoli za podčastnike ter šoli za častnike. Kot samostojno predmetno področje se delno pojavlja v Šoli za častnike in na zahtevnejših programih Poveljniškoštabne šole. 2. KRATEK PREGLED GEOGRAFSKIH VSEBIN V ŠOLI ZA PODČASTNIKE Podčastniki so vmesni člen v organizaciji Slovenske vojske. V procesu priprav morajo vrednotiti učinke bojnega okolja pri izvedbi naloge. Ker imajo slušatelji šole za podčastnike predhodno srednješolsko izobrazbo, spoznavajo samo nekatere vojaške prvine geografskega prostora2, saj je težišče namenjeno topografiji in kartografiji kot tehničnima strokama. Preglednica J: Geografske prvine na šoli za podčastnike Teme iz vojaškostrokovnih predmetov Geografske prvine in topografije, povezane z geografijo Topografske in taktične lastnosti Reliefne oblike, nakloni, ekspozicije, višinski zemljišča (prehodnost in preglednost) pasovi površja, vegetacija, hidrogeografija, vegetacija Vreme - vpliv na vojaške aktivnosti Učinki vremenskih pojavov (padavine, _megla, sonce, klimatogeografski podatki) Prostorske strukture in objekti Kmetijske površine, naselja, industrijski in gospodarski objekti, prometnice, infrastruktura Posebnosti bojevanja_Kraško, visokogorsko in hribovito zemljišče Število vseh ur (od 600 do 1000) Skupno število ur (do 10 ur) ali 1%_ Vir: Štemberger, 1999, str. 6. 2 Kratek pogled nazaj pokaže, da je bil geografski prostor pomembno iz.obraž.e\'alno področje. Tako je v Odredbi GŠ NOV in POS o organizaciji tečajev za nižji komandni kader pri štabih divizijah od I (K) ur programa za usposabljanje podojicir-jev namenjeno spoznavanju zemljišča in orientaciji 22 ur programa. (Arhiv Inštituta za novejšo zgodovino, št. F 109-111-2.) 15 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije 3. KRATEK PREGLED GEOGRAFSKIH VSEBIN V ŠOLI ZA ČASTNIKE Slušatelji šole za častnike3 spoznajo osnovne vojaškogeografske značilnosti ozemlja skice terena in oceno prostora. Poleg tega se usposobijo za nekatere praktične naloge in postopke iz vojaške topografije4. Izobraževanje in usposabljanje poteka teoretično in praktično v obliki predavanj in terenskega dela. Na ekskurzijah spoznavajo kulturno in naravno dediščino v povezavi z mednarodnim vojnim pravom in ekološko problematiko. Preglednica 2: Število ur celotnega programa in razmerje z vojaško topografijo in geografije PREDMETI - VSEBINE 1. faza 2. faza 3. faza 4. faza 5. faza Skupaj Vojaška topografija in geografija 23 27 50 Skupaj vseh ur 342 190 686 499 336 2053 Vir: Ministrstvo za obrambo, Center vojaških šol, Tematski načrt... št. 013-03-1/99-57 z dne 16. 07. 1999. Preverjanje in ocenjevanje znanj sestavljajo pisni in ustni izpit, izdelava in zagovor seminarske naloge5. Vsi slušatelji morajo biti sposobni delovati v različnih bojnih situacijah nelinearnega bojišča, v vseh razsežnostih vojskovališča (taktičnih, operativnih in strateških), izven »varnega zaledja«. To narekujejo usposobljenost za različne taktične naloge in postopke v spremenljivem bojnem okolju, sposobnost za preživetje na bojišču, velika gibljivost, ofenziv-nost, nenehna pripravljenost na postopke in situacije v resničnih bojnih razmerah v geografskem prostoru. Slušatelji spoznajo osnove vojaške geografije, razmerje vojaške topografije in geografije razmerje med prostorom in zemljiščem ter topografsko taktične kategorije geografskega prostora Republike Slovenije. Naučijo se uporabljati topografske karte in nekatere kartografske tehnike6, posnetke iz zraka in satelitske posnetke območja. Ločijo manevrska, gorska, kraška, gozdnata in močvirna območja. Znajo oceniti prehodnost, preglednost in zaščitne lastnosti zemljišča. Seznanijo se s pomembnejšimi prostorskimi strukturami. Spoznajo sekajoče, stekajoče in razhodne vojaškogeografske smeri na območju Slovenije in nekatere geografske prvine določanja vojaškogeografskih smeri v Sloveniji in širše. 3 Program izobraževanja in usposabljanja kandidatov za častnike izhaja iz koncepta pridobivanja bodočih častnikov iz vrst diplomantov višjih in visokih šol na podlagi I. in 2. odstavka 64. člena ter 88. člena Zakona o obrambi (Uradni list Republike Slovenije št. 82 z dne 30.12.1994). 4 Kandidati se usposobijo za uspešno orientacijo, uporabo topografskih kart in topografskih inštrumentov. Naučijo se meriti na zemljišču in po karti. 5 Izvedba programa je z.aupana habilitiranemu visokošolskemu delavcu in inštruktorjem. Materialni pogoji za uspešno izvedbo predmeta obsegajo: učilnica za predavanja, opremljena s projekcijskimi učni/ni sredstvi ter sredsn'a za orientacijo in karte, ki so na razpolago v Slovenski vojski in na Geodetskem zavodu Slovenije. Znanja iz vojaške topografije in geografije se ponavljajo in utrjujejo pri vseh terenskih usposabljanjih. 6 Obvladajo uporabo pribora za točkovno določanje položaja in razdalje med točkami, določanje (merjenje) horizontalnih (azimutov) in vertikalnih kotov, določanje nevidnega prostora, ekspozicij, naklonov in izračun poti premika. Na osnovi naravnih in družbenih značilnosti prostora se uspešno orientirajo tudi brez karte. Znajo orientacijske karte primerjati z zemljiščem. 16 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije Preglednica 3: Pregled vsebin in število ur pri predmetu vojaška topografija in geografija, VSEBINA ŠTEVILO UR Topografija Geografija Skupaj Uvod v predmet 1 1 Geografski prostor (in njegov pomen) - element bojevanja 1 1 Topografsko taktične kategorije geografskega prostora Republike Slovenije 2 2 4 Vojaškogeografske smeri čez Slovenijo in na območju Slovenije 9 9 Topografske karte 2 2 Orientacija 3 2 5 Kartometrija 7 7 Določanje stojišča 2 1 3 Ocena prostora 10 10 Izdelava skic in shem 3 2 5 Sodobna topografska tehnologija 2 2 Osnove metodike predmeta topografija 1 1 Skupaj 23 27 50 Vir: Ministrstvo za obrambo, Center vojaških šol, Tematski načrt... št. 013-03-1/99-57 z dne 16. 07. 1999. Slušatelji se podrobneje seznanijo z geografsko vsebino topografskih kart: relief, hidrogra-fija, vegetacija, komunikacije, posamičnimi objekti in naselja. Obvladajo uporabo digitalne karte in merjenje reliefnih parametrov na njej. Slušatelji obvladajo redosled, vsebino in način ocene geografskega prostora na izbranem primeru v terenskih razmerah, kijih sestavljajo učinki splošnih (omejitev, položaj in velikost območja), fizičnih (osnovne geološke značilnosti, reliea, vremenske razmere, vodne mreže, vegetacije) in družbenih (komunikacije, naselja, pomembnejši objekti) dejavnikov prostora na bojevanje enot velikosti voda in čete. Znajo izdelati skico terena kot podlago za izdelavo sheme odločitve. S pomočjo programskih orodij in prostorskih podatkovnih baz obvladajo osnove izdelave digitalnega posnetka terena. Obvladajo postopek izdelave sheme pohoda, vidnega in nevidnega prostora ter profila reliefa. Del programa iz geografije in taktike opravijo v terenskih pogojih združeno. Pri geografiji izdelajo podrobno oceno prostora na izbranem območju. Pri taktiki znanja, pridobljena iz ocene prostora, nadgradijo s poveljniškim ogledom in bojno presojo ter računalniško vodeno bojno simulacijo. 17 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije 4. KRATEK PREGLED GEOGRAFSKIH VSEBIN NA POVELJNIŠKO ŠTABNI ŠOLI Manevrski in (do sedaj zanemarjeni) teritorialni7 del Slovenske vojske zahtevata dobro usposobljene častnike, ki bodo znali učinkovito izrabiti prednosti poznavanja domačega terena nasproti možnemu številnejšemu in visoko tehnično opremljenemu nasprotniku. Šolanje na poveljniško štabni šoli poteka stopenjsko in temu primerna je tudi zastopanost predmetnega področja geografije v izobraževalnem procesu8. V štabnem programu slušatelji nimajo geografije. Snovalci programa so predvidevali zadovoljiv obseg geografskih znanj iz šole za častnike. Ker še vedno prihajajo na to šolanje tudi častniki, ki so končali šole za častnike pred letom 1995, je prisotna potreba po določitvi in izvedbi določenih predavanj iz geografije tudi tem častnikom, ki praviloma delajo v poveljstvih enot do ravni bataljona. Na stopnji višjega štabnega programa predmeta geografija v samostojni obliki ni. Vgrajen je v vojaškostrokovni sklop predmetov: vodenje bojevanja taktičnih enot, skupin in brigade in temelji vojaškega vodenja in manegmenta. Slušatelji spoznajo osnove vojaške geografije, razmerje vojaške topografije in geografije, razmerje med prostorom in zemljiščem ter topografsko taktične kategorije geografskega prostora Republike Slovenije. Obnovijo znanja uporabe topografskih kart, zračnih in satelitskih posnetkov ter ogleda območja. Ločijo manevrska, gorska, kraška, gozdnata in močvirna območja. Znajo oceniti prehodnost, preglednost in zaščitne lastnosti zemljišča. Spoznajo geografske prostorske strukture. Seznanijo se z geografskimi prvinami vojaškogeografskih smeri v Sloveniji in širše. Spoznajo sekajoče se, stekajoče se in razhodne vojaškogeografske smeri na območju Slovenije. Naučijo se določati zmogljivost, koncentracijska območja, osi in linije vojaškogeografskih smeri. Obvladajo vrednotenje vojaškogeografske smeri s pomočjo redosleda obravnave geografskih dejavnikov. Primerjajo metodologijo voj aškogeografske ocene izbranega območja z drugimi metodologijami, veljavnimi v Natu. Vrednotijo učinke geografskih dejavnikov na vojaškoobrambno področje. Slušatelji obvladajo vsebino in načine ocene geografskega prostora na izbranem območju, ki jo sestavljajo učinki splošnih (omejitev, položaj in velikost območja), fizičnih (osnovne geološke značilnosti, relie-fa, vremenske razmere, vodne mreže, vegetacija) in družbenih (komunikacija, naselja in pomembnejši objekti) dejavnikov prostora na bojevanje enot velikosti bataljona in brigade. Naučijo se oblikovati in uporabljati digitalne podatkovne baze geografskega prostora v procesu sprejemanja odločitve. Ta znanja nadgradijo pri bojnih simulacijah in izdelavi zaključnih nalog. 18 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije Poleg tega določene vsebine iz geografije spoznajo tudi na strokovni ekskurziji po Sloveniji. Celoten sklop geografije obsega 30 ur predavanj, vaj in terenskega dela. Posebnost predstavlja tudi možnost izdelave zaključne naloge iz predmeta geografija. Do sedaj so se slušatelji redno odločali za razpisane teme vojaškogeografskega vrednotenja izbranih območij Slovenije9. Generalštabni program Najvišjo stopnjo v vojaškem šolstvu predstavlja generalštabni program poveljniško štabne šole. Tu je vojaška geografija samostojen predmet v obsegu 20 ur. Težišče predstavljajo predavanja in vaje ter seminarska naloga z zagovorom. Poleg tega je geografija vključena v vojaškostrokovne predmete: vodenje bojevanja združenih taktičnih enot, vodenje operativnih sestavov ter štabne dejavnosti in postopki. Določene geografske vsebine so predstavljene tudi na strokovnih ekskurzijah. Zato je obseg predmetnega področja geografije povečan še za 20 ur. Iz predmeta geografija lahko izberejo temo zaključne naloge. Do sedaj so se slušatelji redno odločali za razpisane teme voj aškogeografskega vrednotenja izbranih območij Slovenije. Slušatelji pridobijo in poglobijo temeljna spoznanja o geografskem prostoru Srednje in Jugovzhodne Evrope, Slovenije in sosednjih držav. Seznanijo se z vsebino, metodologijo in posebnostmi predmeta. Spoznajo nekatere geografske vsebine, metode in vrednotenje prostora v geopolitiki in geostrategiji. Obvladajo vojaško geografsko analizo prostora in jo znajo uporabiti pri načrtovanju in izvajanju bojevanja in vojskovanja na območju Slovenije in v soseščini. Spoznajo in vrednotijo Južnoevropsko voj s koval išče, položaj in vlogo Slovenije na njem ter osnovne značilnosti severnega, vzhodnega, zahodnega in južnovzhodnega bojevališča Slovenije. Preučujejo območja zgostitve in sekajoče se, stekajoče se in razhodne vojaškogeografske smeri operativnega pomena na območju Slovenije. Spoznajo dodatne učinke fizičnih, družbenih in splošnih geografskih dejavnikov na vodenje bojevanja. Seznanijo se z uporabo tehnologij GIS in daljinskih zaznav v procesu bojnega odločanja in priprav na bojevanje. Preglednica 4: Vsebina predmeta in struktura10 Z. št. TEMA ŠTEVILO UR Predavanja Vaje in ogledi Skupaj 1. Uvod v vojaško geografijo 1 1 2. Južnoevropsko voj s koval išče 2 2 3. Slovenija - prostor za vodenje vojaških operacij 2 1 3 4. Značilnosti vzhodnega bojevališča 2 2 4 5. Značilnosti južnovzhodnega bojevališča 2 3 5 6. Značilnosti severnega bojevališča 2 2 7. Značilnosti zahodnega bojevališča 2 2 4 8. Sodobne tehnologije GIS 1 2 3 Skupaj 14 10 24 Vir: Odredba minista za obrambo št. 811 -179/96 z dne 28. 05. 1996. 9 Vsebina in metodološka zgradba zaključnih nalog iz geografije je na visoki ravni. O tem pričajo tudi ocene. Njihovo povprečje je 9 (devet) prav dobro. Enako velja tudi z.a general štabni program. 10 Genralštabni program, ki ga je določil minister za obrambo 28. 05. /996 z odredbo št. HI 1-179/96. na Poveljniško štabni šoli, poteka od leta 1996. 19 5. PRIMERLJIVOST GEOGRAFSKIH IZOBRAŽEVALNIH " S TUJINO iz naslonitve na civilni šolski sistem, in vsebine predmeta geografija s kjer se šolajo bodoči podčastniki in čast-Poudariti pa velja, da na vseh vojaških štiriletnih šolah (srednjih in visokih) poučujejo geografijo kot samostojen predmet. Poleg geografskih vsebin postaja področje tudi ekološka vzgoja, ki jo bo potrebno umestiti v vojaški izob-tudi pri nas. in Partnerstva za mir s Slovenijo. Zato se v nadaljevanju osredo- poveljniški in generalštabni ravni. Zaradi »vojaške zaprtosti in je podiocja i predstavljajo znanja iz določitve bojnega okolja v okviru obveščevalne pri- 13 Podrobneje v: FM 34-130 1 do 5-7. U. S. Group/lndividual Ti NTG WG 1T&ED maja 1999 urjenja in izbraževanja (NATO Training groupWorking ■ NATO NTG WG IT&ED) je bilo na 53. delovnem srečanju NATO , ki naj j NATO NTG WG IT&ED. ,ija na 20 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije Preglednica 5: Programske vsebine v izbranih državah Programske vsebine v izbranih državah - druga stopnja izobraževanja: _ Vojaška geografija ali geografske študije. Študijska potovanja. Regijske študije.__ Vojaška topografija z elementi vojaške geografije pri preučevanju taktike oziroma upora- be združenih taktičnih nalog._ Voj a š k o - ge o g ra is k a ocena prostora za izvajanje mirovnih operacij v podporo miru. Programske vsebine v izbranih državah - tretja stopnja izobraževanja: Regijske študije. Strateško okolje. Študijska potovanja. Štabne vaje._ Združene operacije. Kopenske operacije._ Elementi geopolitičnega in geostrateškega položaja.________ Vo j aško-geogralska ocena prostora za izvajanje mirovnih operacij in operacij v podporo miru. Vir: Jehart, 2000, str. 11-12. Dodatno merilo predstavljajo vsebinska področja posameznih vo j aš kogeog ra fs k i h strokovnjakov. iz njih lahko razberemo primerljivost geografskih vsebin v vojaškem šolstvu Slovenije s tujino. Preglednica 6: Vrednotenje geografskih dejavnikov - vsebinska področja pri tujih avtorjih: Avtor Vsebinska področja obravnave geografskih dejavnikov Klišanič (1972, 198) Marjanovič (1983, 14) Jankovi č (1985, 121-130) Faringdon (1989, 14, 31-71, 226-240) Loči geografske dejavnike morja, atmosfere in kopna, pri katerih upošteva zlasti geografski položaj (velikost, obliko in meje); fi z i č n ogeografs ke dejavnike: relief, geološko zgradbo, pedološko zgradbo, klimo, hidrologijo, hidrografijo, pokritost zemljišča (vegetacija in kmetijske kulture) in družbenogeografske dejavnike: komunikacije, gospodarstvo in vojaško industrijo; prebivalstvo; družbenopolitično ureditev in vojaške baze. Obravnava naslednje geografske dejavnike: položaj, oblika, meje, klima, vode, geološka in pedološka sestava tal, vegetacija, prebivalstvo in naselja, promet, gospodarstvo ter družbenopolitična ureditev -združene v prostorski dejavnik bojevanja.__ Izpostavlja topografski opis zemljišča: relief, hidrografske razmere in vegetacijski pokrov; komunikacije, naselja, gospodarski in industrijski objekti in ocene ekonomskega stanja območja na pripravo, organiziranje in izvajanje vojaških aktivnosti. Obravnava premik, grupiranje sil, bojno razporeditev, razdelitev nalog (hitrost, način in manever) ter izbiro bojnih linij, območja interesa, ognjenih položajev, stopnjo oviranja in utrjevanja, opazovanje in mask i ran j a, na sistem vodenja in zvez ter logistiko. Upošteva strateške interese (energija, kovine, hrana); obveznosti (alianse, nevtralnost) in geopolitiko. Določi prostorske razsežnosti: 1) vesolje (satelitsko opazovanje komunikacije, obveščanje); 2) atmosfera (zračna vojna, transport in logistična podpora); 3) pomorska dimenzija (pomorska vojna, transport, dostop do morja, pomorske baze); 5) kopenski dejavniki: klima (zimske razmere, megla, oblačnost, tema in veter) ter površje (reke, prekopi in kanali, gore in hribi, gozdovi, železnice in ceste, naselja in mesta ter preglednost). Analizira osnovne vojaško geografske poteze posameznih držav in pomembnejših območij s predstavitvijo posameznih vojaško geografskih smeri. 21 0'Niell Predstavi obveščevalno pripravo bojnega prostora (po pravilniku FM (1997) okolja in 3) (t« območja);^ vesolje; stra uvršča prebivalstvo; oviranje v pogojih uporabe nuk^ orožja); 3) politično-vojaško geografijo kamor uvršča kopensko, in vesoljsko razsežnost in 4) analizo območja, uvršča oblike analiz (geografske podatkovne baze in prostorski učinki na izvedbo naloge) in izbrana primera vojaških operacij v 1944 in Vietnamu 1967. in 1968. leta._ Vir: Bratun, 1999, 25, 26 22 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije VIRI IN LITERATURA: L Bratun, Z., 1998: Geografski dejavniki državnovarnostnega sistema Republike Slovenije, Doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana. 2. Bratun, Z., 1999: Razmerje prostor in zemljišče: v Z. Bukinac (ur.) Vojstvo, št. 99-6, str. 19 -46, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, Ljubljana. 3. Brinkerhoff, R. J., 1993: Geography, Military; v International Military and Defense Encyclopedia by Trevor N. Dupuy. Brasseys Book Orders, 1055(1062. Macmillan, New Jersey. 4. Collins, M. J., 1998: Military Geography. National Defense University Press, Washington, D.C. 5. Department of Geography and Environmental Engineering, 1992: Student study guide for EV 203, Terrain analysis, Rev. Oct. 1992. U. S. Military Academy, West Point, N. Y. 6. Državni zbor Republike Slovenije. 1993. Resolucija o izhodiščih zasnove Nacionalne varnosti Republike Slovenije UL RS št. 71/93. Uradni list Republike Slovenije. Ljubljana. 7. Faringdon, H., 1989: Strategic geography. London and New York: Routledge. 8. , FM (Field Manual) 34-130, 1985: (Tactical, Operational and Strategic Intelligence Preparation 1 of Battlefield) str. 5-1 do 5-7, U. S. Govermment, Ministry of Defense, Washington D. C. 9. Gams, I., 1996: Geografske značilnosti Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana. 10. Glassner, M., 1993: Political geography. John Wiley & Sons Inc. New York. 11. Jankovič, B., 1985: Priručnik iz vojne topografije. Vojnoizdavački zavod, Beograd. 12. Jehart, A., 2000: Vrednotenje in mesto vojaške geografije v vojaških izobraževalnih programih izbranih držav.Nata in držav Partnerstva za mir. Ljubljana. Seminarska naloga, Poveljniško štabna šola: Center vojaških šol. 13. Klišanič, V., 1972: Geografija, v: Gaževič N. (gl. ur.) Vojna enciklopedija, druga izdaja, št. 3, Foča - Jajce, 195 - 198, Vojnoizdavački zavod, Beograd. 14. Marjanovič, R., 1983: Opšta vojna geografija, Vojnoizdavački zavod, Beograd. 15. Ministrstvo za obrambo, 1999: Tematski načrt izobraževanja in usposabljanja kandidatov za častnike v šolskem letu 1999/2000. Št. 013-03-1/99-57 z dne 16. 07. 1999. Center vojaških šol, Ljubljana. 16. Ministrstvo za obrambo, 1996: Odredba št. 811-179/96. Št. 811-179/96 z dne 28. 05. 1996. General štabni program šolanja na Poveljniško štabni šoli, Center vojaških šol, Ljubljana. 17. NATO Training group Working Group/Individual Traininig & Education, 1999: Draft for Review by Working Group (Domain #4, Training Content, Page 4 of 4), Wiena. 18. O'Neill, N., 1997: Inteligence preparation of Battlespace. Slovenia 340-1. V (U.S.) Corps U. S. Army Europe - predavanje. Ljubljana. 19. Praprotnik, R., 2000: General Garret je vljuden. Intervju, v: Ljubljana. Delo, Sobotna priloga, 18. 03. 2000, str. 10. 20. Šteiner, A., 1999. Uporabnost OPB v delu Slovenske vojske. Ljubljana. Seminarska naloga. Poveljniško štabna šola: Center vojaških šol. 21. Štemberger, V., 1999: Kaj mora vedeti o geografskem prostoru Slovenije podčastnik Slovenske vojske. Seminarska naloga, Poveljniško štabna šola, Center vojaških šol. Ljubljana. 23 Zvon i mir Bratun Geografija v vojaškem šolstvu Republike Slovenije GEOGRAPHY IN THE MILITARY SCHOOLING OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA SUMMARY The amount of geography taught in military shools in Slovenia is satisfactory. Its contents are appropriately distributed and adapted to the levels of students. The difficulty and extent of the geographical curriculum increase with the difficulty to schooling. At the school for non-commissioned officer's students learn only some geographic topics. At the school for commissioned officers geography and topography are independent subjects. At the school for staff and commanding officers geography is an independent subjects. Professors from department of geography at the Faculty of arts take part in the educational process. Because of certain peculiarities in Slovenia, we can not merely adopt foreign solutions concerning the military evaluation of terrain. Due to the foreseen transformation of geography into a national subject, important to our state existence, some geographical and ecological contents of the education of Slovene Army leading staff will have to be upgraded. The Geographical contents of our educational system are similar and comparable to those taught abroad. However, there are also differences. These are the result of Slovenia's small size and variety of its landscape. That is why tactical, operational and strategic aspects intermingle. Some further tasks and orientations should be performed in order to integrate geographical topics into the programme of the military schools in the Slovenian Army. / **. w ■ - wRsri ^m Slika 1: Terenska analiza, Slušatelji Šole za častnike, Trebanjska kotlina (Belšinja vas), 8.9. J999. Foto: Dušan Marinčič 24