53
Obrtnija.
Sibirska železnica.
Rusija poslednji čas obrača vso svojo pozornost na Azijo. Pred krimsko vojno in tudi še po njej se Rusi za Azijo niso dosti brigali. Imeli so sicer Sibirijo, a služila je jim le bolj za pregnanstvo političnih zločincev in pridobivanje nekaterih kovin ter kožuhovine. Za poljedelstvo v Sibiriji se ni nikdo brigal. Sploh niso imeli nobenih pojmov o tej deželi. Aleks. Herzen pravi v nekej knjigi, da bi Američani iz Sibirije naredili vir največjega bogastva, dočim slaba ruska uprava ne zna izkoristiti dežele. Zadnja leta je pa Rusija obrnila vso pozornost na Azijo.
Vedno bolje spoznavajo Rusi, kake zaklade krijejo njih posestva v Aziji. Da se ti bogati zakladi odpro, je pa bilo treba železnic. Najprej so zgradili znano trankaspiško železnico, ki je odprla pot ruski trgovini in kulturi do Afganistana in Tibeta. Velika množina žita od tod sedaj prihaja v Evropo. Odprli so se kulturnemu svetu nenavadno lepi kraji, ki vzbujajo [začudenje Evropčev. Tako je heratska dolina nekakov raj.
Sedaj je v delu velika sibirska železnica, ki bode 8000 kilometrov dolga. Začenja se ta železnica v Čelja-binsku na vzhodni strani Uralskega pogorja, katera postaja je že zvezana po železnici z Moskvo in Peterburgom. Od tod se začenja prvi oddelek velike proge, 1800 kilometrov dolge zapadne sibirske železnice, ki 2700 kilometrov od Peterburga prestopa na azijsko zemljo in se končava v Kovanu ob Obi. Železnica drži po ravni, jednolični in rodovitni stepi in se je bila začela graditi 1891. leta. Južno ležeče gubernijalno mesto Omsk se je iz Tjukalinska zvezalo s postransko železnico. V stepah ni bilo dobiti stavbenega gradiva in moralo se je dova-žati z Urala. Mostovi so leseni, a se pozneje zamene z železnimi.
Drugi del sibirske železnice drži od Korivana do Irkucka. Ta proga drži mimo mest Tomsk (44.000 prebivalci), Krasnojarsk (22.000 preb.) in Irkuck (48.000 prebivalcev. Ta proga se gradi že četrto leto. Na tem delu proge je bilo premagati mnogo težav. Bilo je treba napraviti veliko mostov. Most čez Ob je 850, čez Jenizej celo 1000 metrov dolgo. Vode so navadno tu deroče, ker prihajajo iz gora. Tudi je bilo prekopati več gorskih hrbtov. Lesa in kamna ne manka za grajenje, železo se je pa privaža po ledenem morju in po Jeniseju. Ta del proge se dodela 1900. leta.
Kmalu za Irkuckom pride železnica do Bajkalskega jezera. Železnica bode peljala okrog jezera do Misovske. Ta del železnice se bode delal najpozneje. Sprva bodo posredovali promet parniki po jezeru. Na tej kratki progi so sila težave. Obrežje jezera je strmo in ima več sotesk in presekov, treba bode mnogo umetnih zgradeb in 4 kilometre dolg tunel skozi gorski greben. Da se ta proga precej ne dela, temu je povod težava z dovažanjem gradiva. Pot namreč tu ni nobenih, Inženerji se še le glave  ubijajo, kako bodo premagali težave na tej progi.
Potem bode železnica držala po pustih krajih do Sretenska 1100 kilometrov daleč. Šla bode skozi 1000 m visoko prelaz čez Jablonsko gorovje. Ker je ta kraj jako pust, začne se grajenje še le, ko bode dodelan zapadni del železnice do Irkucka in vzhodni od Vladivostoka do Hoborovke. Na obeh straneh bode podpirala grajenje vodna zveza po Balkajkem jezeru in po Amuru. Od Sretenska do Hoborovske, držala bode železnica po dolinah, po katerih teko večje reke. Sprva se sploh ni mislilo graditi te železnice, temveč vožnjo oskrbovati s parniki po rekah. Pozneje so se odločili za železnico, da se olajša promet. Grajenje tega dela železnice se še ni začelo.   Od tod pa drži železnica 780 kilometrov daleč do
pristanišča Vladivostak in je že dodelan. Vladivostak je ob Tihem Morju, 'ima 18.000 prebivalcev, je dobro utrjen ter je rusko vojno pristanišče. Rusija ima ondu 32 vojnih ladij. Če pride do kake vojne v Vzhodni Aziji je za Rusijo največje važnosti, da ima železnico preko Sibirije. Sedaj more v Vzhodno Azijo pošiljati vojakov, živeža in streliva samo okrog Indije.
Vladivostok leži na jednaki zemljepisni širjavi, kakor Florenca, a je vendar podnebje ondu jako neprijetno, po zimi imajo srednjo] toploto—12°, morje zamrzne. Zato si je Rusija poiskala bolj na jugu ugodnejše pristanišče. Od Kitaja je dobila Port Artur, katerega zveze s sibirsko železnico.
Kakor so transkapiško železnico delala vojaška oblastva, tako delajo tudi sibirsko. Tehnična dela opravljajo ženijski častniki. Delajo pa vojaki in kaznjenci, le malo imajo drugih delavcev in to samo rokodelce, kot zidarje, tesarje, kamnoseke, katerih ni zadosti dobiti mej vojaki in kaznjenci.
Železnica bode imela jeden tir s 1*52 m širjave. Narejena bede bolje na lahek in priprost način, da ne bode predraga. Postaje bodo kacih 50 kilometrov narazen in jih bode kacih 200. Na] postajah bodo zgrajeni hoteli, ker v teh krajih ljudje nimajo druge prilike za prenočevanje. Postaje bodo največ v takih krajih, od koder se pozneje zgradi kaka stranska proga, ali se pa že sedaj vkupe steka promet. Sibirska železnica bode imela 2000 lokomotiv, 3000 osebnih in 70.000 tovornih voz. Osobni vozovi bodo imeli le tretji in četrti razred. Imeli bodo pa vlaki posebne vagone, v katerih bode jedilnica. Vlaki bodo vozili s hitrostjo 25 kilometrov v jedni uri.
Stala bode ta železnica 456 milijonov goldinarjev. Dodelana bode 1901. leta. Vožnje bode imela dovolj, kajti v Sibiriji je mnogo rud, premoga, poleg tega je de. žela jako rodovitna, žito raste do 59° zemljepisne širjave. Sedaj ga niso več pridelovali, kakor so ga potrebovali za domače potrebe. Dalje proti severu so veliki jelovi gozdi. Nadalje je na severu mnogo živali z lepo kožuhovino in po rekah mnogo rib. Železnica bode vse to izvažala, kajti dovažalo se jej bode blago po velicih sibirskih rekah in stranskih železnicah, ki se pozneje zgrade. Poleg tega bode nova železnica silne važnosti za trgovino s Kitajem, katera je sedaj največ v angleških rokah in potem pride v ruske. Iz Kitaja se bode v Evropo pri-važal zlasti čaj in bomhaž. Angleško trgovino zadene z zgrajenjem sibirske železnice hud udarec. Rusija se pa narodnogospodarsko povzdigne.
54