Začudeno so se preteklo soboto zjutraj ozirali Kranjčani za celo vrsto pismonoš, ki so se zgrinjali v Kranj. Povabili smo jih namreč z GLASOM na izlet na Štajersko, na sončno Pohorje in v stari Ptuj. Da bodo še boljše volje raznašali naš GLAS. — D. D. — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 78 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar • Kranj,' torek 11. 10. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od'januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot-poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih' in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A . L J U D S T V A ZA GORENJSKO JESENICE Danes, 11. oktobra se bo v okviru svojih delovnih obiskov po slovenskih občinah udeležil razširjene seje komiteja občinske konference ZK Jesenice predsednik CK ZKS France Popit s svojimi sodelavci. Na sestanku, ki bo v zgornjih prostorih Kazine, bodo spregovorili o vlogi Zveze komunistov v frontni organiziranosti. SZDL v občini Jesenice. — D. S. RADOVLJICA IS. .in 14. oktobra bo na Bledu XXV. gostinsko-turistični zbor Slovenije. Svečanost se bo začela v festivalni dvorani, potem pa bo na programu vrsta različnih prireditev. Tako bo več strokovnih razstav, spretnostnih in športnih tekmovanj. V okviru zbora bo tudi letni sestanek turističnih novinarjev Slovenije in koncert vo-kalno-instrumentalnega ansambla bratov Avsenik. A. Ž. DOGOVORIMO SE 5. STRAN: Skupščine enot skupnosti za zaposlovanje bodo v petek, 14. oktobra,' razpravljale na svojih sejah 0 problematiki zaposlovanja, v ponedeljek, 17. oktobra, ob 16. uri pa bo razširjena seja" skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kranj, na katero so povabljeni tudi predsedniki občinskih skupščin Gorenjske, predsedniki družbenopolitičnih organizacij občin'in regije, predstavniki Republiškega sekretariata za delo, predstavniki skupščine Zveze skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica — enota za Gorenjsko, načelniki oddelkov, za gospodarstvo gorenjskih občin in drugi. Jubilejni sejem opreme • Kranj — Predsednik tržiške 'občinske skupščine Milan .Ogris je včeraj, 10. oktobra, dopoldne v Savskem logu v Kranju odprl deseti jubilejni mednarodni sejem opreme, na katerem letos sodeluje prek 100 razstavljavcev, od tega okrog 20 tujih. Posebnost letošnjega sejma je, da poleg bogate izbire najrazličnejše opreme na njem sodelujejo različna tekstilna podjetja. Med novostmi pa velja omeniti še razstavo.in prodajo likovnih del, ugoden nakup ozimnice, gobarsko razstavo, brezplačno pokušnjo gobarskih jedi in istrskih vin. Prireditelji so tokrat znižali tudi vstopnice. Na letošnjem sejmu, ki bo odprt do 16. oktobra, bodo podelili tudi priznanja za najbolje urejene razstavne prostore in izdelke. — A. Ž. — Foto: J. Zaplotnik Reorganizacijatekstilnega centra v Kranju Namesto prejšnjih TOZD zdaj tri enovite delovne organizacije — Tudi v prihodnje medsebojno sodelovanje Kranj - 1973. lčta se je Tekstilni center Kranj konstituiral kot izobraževalna in proizvajalna delovna organizacija s tremi, temeljnimi organizacijami združenega dela. To so bile TOZD Šolski center za tekstilno in obutveno stroko (osnovna dejavnost izobraževanje tehnikov in poklicev za tekstilno *in čevljarsko industrijo), TOZD Center za funkcionalno izobraževanje in preučevanje proizvodnje (izvaja funkcionalno izobraževanje za tekstilno industrijo in opravlja v podjetjih analize in raziskave ter uvaja sodobno organizacijo dela) in TOZD Tekstilna tovarna Zvezda (proizvaja, oplemeniti in prodaja tekstilne izdelke; predvsem lepljive medvloge Cente-lin). Pred takšno organiziranostjo so vse tri TOZD bile samostojne delovne enote v takratnem Tekstilnem centru. In sicer se je bivša Zvezda priključila tedanji Srednji tehnični tekstilni šoli 1961. leta, bivši zvezni center za izobraževanje inštruktorjev tekstilne stroke pa 1966. leta. Ob lanski razpravi o osnutku zakona o združenem delu pa je bilo ugotovljeno, da organiziranost v Tekstilnem centru ni povsem v skladu z določili zakona, ki pravi, da morajo biti TOZD med seboj povezane z delovnim procesom proizvodnje in poslovanja ali z drugimi interesi pri doseganju skupnega rezultata dela. Tako je po sprejemu zakona in široki razpravi na najrazličnejših ravneh prišlo do predloga, naj Nadaljevanje na 3. strani Najnovejši modeli v prodaji na oddelkih v KRANJ Globusu in Tini Kranj VtibuUL % frjfc- , .itJUBIL.Ejli JESENICE - TRIDESET LET HOKEJSKEGA KLUBA - To Železarsko.mesto v sezoni 1977/78 in ob velikih partijskih in Titovih jubilejih slavi trideset let dela hokejskega kluba Jesenice. Na sobotni slavnostni seji so orisali prehojeno pot, ki je vezana s sedemnajstimi državnimi naslovi. Delovno predsedstvo — Karli Vergles (pionir .jeseniškega hokeja), novi predsednik kluba Ludvik Slamnik in slavnostni govornik, prvi predsednik Drago Cerar. Več ob 30-letnici v petkovi številki, (dh) — Foto: F. Perdan Gozd — Proslava ob krajevnem prazniku — Krajevna organizacija ZB, ki deluje za Križe, Pristavo, Sebenje in Senično pripravi vsako leto slovesnost v partizanskem Gozdu, ki so ga Nemci požgali 8. oktobra 1944. leta. Letos je bilo to praznovanje še posebno slovesno, saj so ga pripravili ob jubileju patrije in Tita. V nedeljo, 9. oktobra, so se na zelo lepo urejenem prostoru zbrali nekdanji borci in krajani, ki so najprej poslušali kulturni program godbe na pihala iz Tržiča, recitator je kriške osnovne šole in skupine Pobratenje, slavnostni govornik pa je bil komandant Kokrškega odreda Janko PrezeljStane. Po proslavi je-bilo tovariško srečanje. — D. Sedej — Foto: F. Perdan X. JUBILEJNI MEDNARODNI SEJEM OPREME OD 10. DO 16. OKTOBRA 1977 Naročnik: r Tito bo obiskal Francijo Predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije Josip Broz-Tito bo od 12. do 14. oktobra uradno in prijateljsko obiskal Francijo, kamor ga je povabil predsednik republike Francije Valery Giscard d'Es-taing. Predsednika bodo na tej poti spremljali dr. Jakov Bla-ževič, predsednik predsedstva SR Hrvatske, podpredsednik ZIS in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, član ZIS Janko Smole in drugi predstavniki našega družbenopolitičnega življenja. < Jubilej Šercerjevcev Pred 35 leti je bila na Ku-reščku ustanovljena druga slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Ljube Šercerja, ki je prehodila slavno bojno pot z obronkov Mokrca in Krima, prek Notranjske in Štajerske do Koroške. V počastitev tega jubileja je bila v nedeljo na Kurščku proslava, ki so se je udeležili številni preživeli borci in mnogi predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, med njimi France Popit, Ivan Maček — Matija, Janez Bar-borič, Rado Pehaček in drugi. Slavnostni govornik je bil predsednik ZZB NOV SRS Janko Rudolf. Vsak mladinec eno sadiko Tudi letos bodo mladi iz Bosne in Hercegovine nadaljevali uspešno akcijo pogozdovanja, ki poteka pod geslom »vsak mladinec — ena sadika«. Na Čapljinah se bo 13. oktobra zbralo več kot 1000 mladincev, pogozdovalcev, tabornikov, pionirjev in drugih organizacij, ki združujejo mladino. S tem se bo začela široka pogozdo-valna akcija po vsej republiki, ki bo trajala tri dni in bodo z njo mladinci začeli uresničevati plan letošnjega leta: 2,5 milijona gozdnih sadik. V Bosni in Hercegovini je okrog milijon hektarov goličav in površin z nizkimi in slabimi gozdovi. Dolgoročni plan predvideva, da bodo do leta 2005 pogozdili 550.000 ha površin. Po mnenju predsedstva republiške konference ZSMS Bih mora akcija postati tradicionalna, ker ima poleg ekonomskega tudi velik vzgojni pomen. Pomembna dosežka V Medjimurju sta bili v nedeljo dve pomembni slovesnosti, ki se ju je udeležil tudi predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak. Špiljak je najprej v Čakovcu i odprl nov gradbinski šolski center, v katerem se bo lahko šolalo 1000 dijakov. V centru so prostori za pouk, dijaški dom, restavracija in drugi prostori. V nagovoru je Mika Špiljak pohvalil sodelovanje krajevnih in republiških organov pri gradnji tega lepega objekta., V Dolnjem Kraljevcu pa se je predsednik sindikatov udeležil proslave kovinarjev. Delitev naj ostane enaka Predstavniki 35 največjih jugoslovanskih mest so se zbrali v Skopju na seji predsedstva konference mest. Opozorili so na posledice, ki lahko nastanejo, če bodo sprejeti predlogi osnutka zakona o pridobivanju in delitvi celotnega dohodka in dohodka, s katerim bi se bistveno spremenil obstoječi sistem zbiranja stanovanjskega dinarja. Mesta so se zavzela zato, da bi še naprej ostali pri sedanjem sistemu financiranja stanovanjske izgradnje, ko se denar izloča iz skupnega in ne iz čistega dohodka delovnih organizacij, kot je predlagano z osnutkom zakona. Rateče — Minuli petek so v obnovljeni stari šoli odprli vrtec za 29 predšolskih otrok. - Foto: F. Perdan Vrtec v Ratečah Rateče — Skupnost otroškega varstva Jesenice je za krajevno skupnost Rateče, krajevno skupnost Kranjska gora in za osnovno šolo Kranjska gora našla ugodno rešitev glede varstva otrok v Ratečah. OdloČili so se namreč, da en oddelek vrtca v Kranjski gori ne bo mogel več nadaljevati z delom, zato so z minimalnimi sredstvi usposobili v stari šoli v Ratečah oddelek vrtca. Brez pomoči krajevne skupnosti oziroma samih Ratečanov vrtca ne bi mogli odpreti, saj so pripevali znatna sredstva k vsem ostalim prispevkom za JESENICE obnovo. Vse razumevanje je pokazala tudi jeseniška stanovanjska skupnost in tako so minuli petek vrtec v stari osnovni šoli v Ratečah tudi slovesno odprli. Krajši kulturni program so pripravili najmlajši RateČani, ki bodo obiskovali vrtec vsak dan. 29 otrok ima preurejene, a sodobne prostore z igralnico, čajno kuhinjo in garderobo. Še posebno zadovoljni pa so s pridobitvijo, ki izredno veliko pomeni za Rateče, predvsem starši najmlajših, saj bodo otroci zdaj v varstvu doma in jih ne bo treba voziti v Kranjsko goro. — D. S. V četrtek, 13. oktobra, bo programska konferenca koordinacijskega sveta ZSMS Železarne Jesenice. Člani bodo najprej poslušali poročila o delu sveta v preteklem enoletnem obdobju, potrdili bodo spremembo pravil koordinacijskega sveta ZSMS, izvolili nove organe in sprejeli nov program dela. Poleg tega bo na programski konferenci podelitev priznanj za športna tekmovanja v letu 1977 in razglasitev najboljšega mladinca novatorja v Železarni Jesenice. J. R. KRANJ Pri občinski konferenci socialistične zveze se je v sredo, 5. oktobra, sestal svet za vzgojo, izobraževanje in znanost ter kulturo. Ocenil je štipendijsko politiko in obravnaval osnutek predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v Sloveniji. Razpravljali so tudi o organizaciji javnih razprav o štipendijski politiki v občini. Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze je namreč sklenil, da bodo javne razprave organizirali v vseh večjih središčih v občini. V četrtek, 6. oktobra, pa se je sestal svet za družbeno ekonomske odnose pri občinski konferenci socialistične zveze. Razpravljal je o ustavni preobrazbi bančništva. A. Z. RADOVLJICA Na 97. redni seji se je včeraj, 10. oktobra, v Radovljici sestal izvršni svet občinske skupščine. Obravnaval je teze za solidarnost v zdravstveni skupnosti, informacijo o politiki in gibanju cen v letu 1977, statut samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo Radovljica in predlog odloka o zaščitenih kmetijah. Na dnevnem redu je bila tudi razprava o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Jarše-Bled, o osnutku odloka o programu izdelave zbirnega katastra komunalnih naprav in o osnutku odloka o obvezni uporabi "in obveznem plačilu komunalnih storitev v občini. Jutri, 12. oktobra, dopoldne bo na Bledu prva seja izvršnega in nadzornega odbora Gorenjske turistične zveze. Razpravljali bodo med drugim o akcijskem programu dela Gorenjske turistične zveze za letos in prihodnje leto in o odobritvi sredstev za ureditev novih prostorov GTZ. A. Ž. ŠKOFJA LOKA Danes ob 16. uri bo seja izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti. Predsednik izvršnega odbora France Benedik predlaga za dnevni red obravnavanje finančnega poročila in načrta občinske izobraževalne skupnosti, dopolnitev k družbenemu planu in predloga za sklic skupščine izobraževalne skupnosti ter organizacijo razprave o štipendiranju in predlog pogodbe za vzgojno svetovanje. Seja bo v prostorih skupnosti na Spodnjem trgu. V sredo, 12. oktobra, ob 16. uri bo v sejni dvorani škofjeloške poslovne hiše razširjena seja komiteja OK ZKS, na kateri bo sodeloval predsednik CK ZKS France Popit. Razpravljali bodo o delovanju skupščinskega in delegatskega sistema, o vlogi in delovanju ZK na tem področju in drugih aktualnih problemih škofjeloške občine. V četrtek, 13. oktobra, ob 16. uri bo skupna seja OK ZSMS in ZKPO. Predstavniki obeh organizacij se bodo pogovorili o organizaciji letošnjih prireditev ob praznovanju dedka Mraza.' L; B. Ženska in razvoj Na Bledu se je v ponedeljek začel'-1 mednarodni seminar Ženske in razvoj, ki ga organizira zvezna konferenca SZDL Jugoslavije. Seminarja, ki bo trajal do 14. oktobra, se udeležujejo ženske iz vsega sveta. V imenu jugoslovanskih žensk in zvezne konference za družbeno aktivnost žena je udeleženke seminarja pozdravila članica sveta federacije Vida Tomšič. V četrtek pa bo študijska ekskurzija, v okviru katere si bodo ogledale Gorenjsko, da bi se seznanile z našim samoupravnim sistemom. Ena skupina bo obiskala jeseniško, druga radovljiško in tretja kranjsko občino. Na Jesenicah bodo udeleženke seminarja najprej obiskale železarski muzej, nato se bodo v Železarni pogovarjale s predstavniki samoupravnih organov o dohodkovnih odnosih in o pozornosti, ki jo ta delovni kolektiv posveča 1340 zaposlenim ženskam. Nato si bodo ogledale obratno ambulanto in dispanzer za žene. Popoldne pa bodo v celodnevni Soli v Kranjski gori in pri političnem aktivu tega kraja. V radovljiški občini bodo semi-naristke najprej peljali v tovarno Vezenine Bled, potem pa v osnovno šolo Dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici. Popoldne si bodo ogledale muzej talcev v Begunjah, obisk pa bodo sklenile v Radovljici, kjer se bodo pogovarjale s predstavniki krajevne skupnosti. Skupina, ki bo obiskala kranjsko občino, si bo najprej v Gorenjskem muzeju ogledala stalno razstavo Ženska v revoluciji, potem pa tovarno Gorenjska oblačila in se tam pogovarjala z zaposlenimi ženskami o problemih, s katerimi se mora spopadati zaposlena žena ter o položaju ženske v delovni organizaciji. Potem bodo gostje obiskale vrtec in Jasli Janina, popoldne pa celodnevno šolo v Predosljah. V Soli se bodo pogovarjale o tem, kako lahko celodnevna šola razbremeni zaposleno ženo. Obisk bodo sklenile s pogovorom s predstavniki krajevne skupnosti, ki jih bodo seznanili s krajevno samoupravo. L. B. Teden komunista Prvega oktobra se je začel letošnji Teden Komunista, ki bo trajal vse do zveznega in republiškega kongresa zveze komunistov; slednji bo v Sloveniji v prvi polovici prihodnjega leta. Sicer pa je letošnji Teden Komunista posvečen človeku, znanju in produktivnosti ter družbi in knjigi. Izvršni komite predsedstva CK ZKS meni, da si morajo vsi člani zveze komunistov, vse osnovne organizacije, občinska in druga vodstva zveze komunistov vsestransko prizadevati za uresničevanje akcijskih programov tedna Komunista. Izkušnje dosedanjih dveh uspešno uresničenih tednov Komunista tudi kažejo, da je treba doseči akcijsko enotnost in ustvarjalno udeležbo čimširšega kroga delovnih ljudi.-Akcije ob tednu Komunista namreč niso le stvar zveze komunistov, marveč tudi vseh drugih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in delovnih ljudi, ocenjuje izvršni komite predsedstva CK ZKS. Pri tem pa so organizacije zveze ko- munistov in njihova vodstva dolžni in odgovorni, da takšno programsko in akcijsko usmeritev tedna Komunista vsestransko spodbujajo. Programska usmeritev in vsebina tedna Komunista bosta uspešno in odgovorno uresničeni, če se bodo komunisti v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih, družbenopolitičnih skupnostih, organizacijah združenega dela, temeljnih organizacijah združenega dela samoupravnih interesnih skupnostih, delegacijah in delegatskih skupščinah, znanstvenih ustanovah, univerzah, strokovnih in drugih združenjih, v krajevnih skupnostih, šolah, v sredstvih obveščanja, kulturnih ustanovah, društvih in drugih sredinah prizadevno in z vso odgovornostjo vključevali v uresničevanje zastavljenih programov in akcij. Skratka, aktivnost ob tednu Komunista pomeni tudi prispevek k uspešnim pripravam na osmi kongres ZKS in enajsti kongres ZKJ. A. 2. Pred javno razpravo Telesna kultura v krajevni skupnosti Škofja Loka - Občinska konferenca SZDL pripravlja skupaj z drugimi občinskimi družbenopolitičnimi organizacijami in temeljno telesno kulturno skupnostjo javne razprave o telesni kulturi v KS in občini Škofja Loka. Javne razprave naj bi ocenile, kako se uresničujejo stališča in sklepi o telesni kulturi, ki jih je sprejela RK SZDL Slovenije. TELESNA KULTURA V KRAJEVNI SKUPNOSTI Telesna kultura ima v škofjeloški občini že nekaj let dokaj pomembno mesto in dosega dobre rezultate tako glede množičnosti kot vrhunskih dosežkov. V občinsko zvezo telesnokulturnih organizacij je vključenih 44 društev, ki imajo več kot 8000 članov. To pa je že skoraj četrtina prebivalstva te občine. Po množičnosti vodijo ŠŠD, planinci, taborniki, smučarji in strelci. V občini gojijo 14 športnih panog, od tega pet — atletiko, košarko, alpsko smučanje, skoki in rokomet — kot vrhunski šport. Največje zanimanje za športno dejavnost je v večjih krajih kot so Škofja Loka, Žiri in Železniki, čeprav v zadnjih letih ustanavljajo športna društva tudi po drugih vaseh in krajevnih skupnostih. Bolj bi bilo pa treba poskrbeti za delo taborniške organizacije, oživiti dejavnost TVD Partizan, katerih naloga naj bi bila predvsem organizacija redne telesne vzgoje predšolskih otrok in odraslih in organizirati več narazličnejših športnih manifestacij, ki naj bi zajele čimvečje število občanov in postale tradicionalne. VRHUNSKI SPORT Športniki iz Škofje Loke dosegajo v zadnjih letih zelo dobre rezultate, zato bodo najbolj uspešnim športnim panogam skušali v prihodnje zagotoviti še hitrejši razvoj. Predvsem pa bodo že v prvih razredih osnovne šole začeli delati z nadarjenimi otroki in jih bodo potem spremljali prek šolskih športnih društev. Kasneje naj bi se vzgoja nadaljevala vmladinskih in članskih selekcijah. V vrhunskem športu na škofjeloškem območju dosegajo dobre rezultate predvsem zaradi dobre kadrovske zasedbe v atletskih, košarkarskih, rokometnih, smučarskih in strelskih klubih. Težave pa so zaradi pomanjkanja telovadnic in drugih vadišč ter zaradi pomanjkanja denarja. Le dobro polovico stroškov lahko krijejo TKS, drugo morajo prispevati pokrovitelji ali pa morajo klubi pridobiti denar z raznimi tombolami, veselicami in z organizacijo drugih prireditev. PREMALO VADITELJEV Pogoj za doseganje rezultatov v množičnosti in vrhunskem športu so tudi kadri, ki pa jih vedno primanjkuje. Tam, kjer imajo dobre vaditelje dosegajo dobre rezultate in obratno. Zato bo bodo morali Škofjeločani v prihodnjih letih posvetiti vso skrb usposabljanju organizatorjev in vaditeljev, ki bi delali predvsem v OZD, KS in vrtcih. Gonilna sila morajo postati organizatorji rekreacije v večjih OZD in KS, vendar sedaj organiza- cije združenega dela še ne kažejo prevelikega navdušenja za poklicne organizatorje rekreacije. TELOVADNICE IN IGRIŠČA V zadnjih letih je bilo v škofjeloški občini zgrajenih precej športnih objektov, vendar je treba priznati, da predvsem v večjih krajih: Škofji Loki, Zireh, Železnikih in v Gorenji vasi. V večini primerov so to šolske telovadnice in igrišča, ki pa jih uporabljajo tudi drugi občani. Zgrajene pa so bile tudi žičnice na Starem vrhu, kegljišče v Škofji Loki in bazen v Železnikih ter več balinišč. Do leta 1985 naj ne bi bilo nobene K S več, ki ne bi imela vsaj enega športno-rekreacijskega objekta. Pomagali bi si lahko s kulturnimi domovi v vaseh, ki bi se dali preurediti tudi v telesnokulturne name- FINANCIRANJE Čeprav so nominalna sredstva za telesnokulturno dejavnost iz leta v leto večja, realni dohodki ne naraščajo. Prispevna stopnja iz bruto OD se namreč iz leta v leto manjša in tako društva in TKS vsako leto teže pokrivajo svoje programe. Letos manjka za izvajanje programov množičnega športa 19,4 odstotka denarja in pri vrhunskem športu kar 41,7 odstotka. Razpored javnih razprav V četrtek, 13. oktobra, ob 16. uri bo javna razprava v domu TVD Partizan v Gorenji vasi za KS Gorenja vas, Lučine in Tre-bija. . V petek, 14. oktobra, ob 19. uri bo javna razprava v kulturnem domu v Žireh. . V ponedeljek, 17. oktobra, ob 16. uri bo razprava v kulturnem domu v Selcih za KS Selca, Bukovica in Lenart in ob 18. uri v kulturnem domu v Železnikih za KS Železniki, Davča, Dražgoše in Sorica. V torek, 18. oktobru, bo ob 17. uri javna razprava v osnovni šoli na Trati za prebivalce Frankove-ga naselja, Hafnerjevega naselja in Trate in v osnovni Soli Podlub-nik za ostali del KS Škofja Loka. Ob 19. uri Da bo iavna razorava v kulturnem domu pri Sv. Duhu in v kulturnem domu v Retečah. L. B. Ureditev pašnikov Jesenice — S krediti KŽK Kranj — hranilno kreditne službe so letos vložili za preusmerjanje, modernizacijo in proizvodnjo v kmetijstvo jeseniške občine za milijon 900.000 kreditov, lastne udeležbe kmetov pa je bilo 890.000 dinarjev. Preko kreditov GG Bled — hranilno kreditne službe je bilo skunih investicij v gozdarstvo za 900.000 dinarjev in 400.000 dinarjev lastne udeležbe. Naložbe so uporabljali predvsem za novogradnje hlevov, silosov, adaptacije in kmetijsko mehanizacijo. Kmetijsko zemljiška skupnost ima že predvidena sredstva za preureditev pašnika v Ratečah v višini 70 odstotkov predvidene vrednosti naložbe, 30 odstotkov pa mora prispevati pašna skupnost Rateče. Do konca leta predvidevajo popolno ureditev pašnikov s tem, da investirajo še nadaljnih 100.000 dinarjev. Uredili bodo tudi pašnike v Podkorenu in v Planini pod Golico, za kar bodo potrebovali 400.000 dinarjev. — D. S. Na Bledu oddelek Hotelske fakultete Bled — Šolski center Radovljica in Hotelska fakulteta Opatija bosta v prostorih gostinske šole na Bledu, ki deluje v okviru Šolskega centra, odprla oddelek Hotelske fakultete. Če se bo iz Slovenije prijavilo vsaj 40 kandidatov, bodo organizirali I. stopnjo organizacijsko-gastronom-skega študija za smer kuharstvo in za strežbo. Rok za vpis je 31. oktober, pogoj pa je dokončana srednja gostinska ali poklicna gostinska šola in eno leto prakse v gostinstvu. Študij bo trajal dve leti (štiri semestre) in bo potekal v semjnarski obliki. Seminarji bodo vsak mesec dvakrat po pet dni in sicer od 1. novembra do 15. decembra in od 1. marca do 15. aprila. Za študij v kuharski smeri so predpisani naslednji predmeti: politična ekonomija, sociologija, ekonomika hotelskih OZD, prehrambeni artikli z naukom o prehrani, organizacija dela in tehnika poslovanja v kuhinji, nabava in kalkulacije v hotelirstvu, psihologija dela in delovnih odnosov, temelji SLO, francoski jezik in po izbiri nemški, angleški in italijanski, osnove ekonomike SFRJ, živila, Reorganizacij a tekstilnega centra v Kranju Nadaljevanje s 1. strani se Tekstilni center razdeli na tri enovite delovne organizacije. To so upoštevali tudi ob pripravi samoupravnih aktov in junija letos je bil v vseh treh temeljnih organizacijjah referendum, kjer so se zaposleni odločili za nove delovne organizacije. Tako so zdaj nastali Tekstilni in obutveni center, Zvezni tekstilni center in Tekstilna tovarna Zvezda. Dejavnost vseh treh delovnih organizacij bo še naprej ostala ista in se seveda tudi razvijala ter dopolnje- IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ 2ELEZPE POSLOVNI REZULTATI AVGUSTA Proizvodni rezultati so bili avgusta za 3074 ton ali za 8 odstotkov pod planom, vrednostna realizacija pa za planirano zaostaja za okoli 22 milijonov 800.000 dinarjev. Avgusta je večina temeljnih organizacij dosegla boljše poslovne rezultate kot julija. REKORDNI INOVACIJSKI DOHODEK Jeseniški novatorji dosegajo iz leta v leto boljše rezultate. Samo letos so obravnavali 50 novih inovacij, s katerimi so avtorji ustvarili in prihranili 17 milijonov dinarjev, avtorjem pa je bilo izplačanih za 420.000 odškodnin, rent in akontacij. V Železarni pričakujejo, da bodo do konca leta novatorji in racionalizatorji dosegli rekordni letni inovacijski dohodek. vala v skladu s potrebami. Še naprej pa je zagotovljeno tudi medsebojno sodelovanje. Omeniti še velja, da se je Tekstilna tovarna Zvezda, kjer je prek 160 zaposlenih, obvezala, da bo do konca 1979. leta na svoji lokaciji ob Savi zgradila svojo tkalnico in se preselila iz sedanjih prostorov v zgradbi bivšega Zveznega tekstilnega centra (poleg šole). Zgradbo Zveznega centra prevzema v upravljanje Šolski center, ki bo v stavbi uredil sodobne prostore za praktični pouk predilskega, tkalskega, tekstilno-ke-mijskega in pletilskega odseka. V zameno pa je Zvezni tekstilni center (dosedanji Center za funkcionalno izobraževanje) dobil sedanjo stavbo šolskih delavnic. V podaljšku te stavbe pa so se pričela tudi že dela za gradnjo stavbe za pouk učencev srednje in poklicne čevljarske šole. V tej novi šolski zgradbi pa je predvidena tudi konfekcijska šolska delavnica. A. Zalar dietna prehrana in prehrana za športnike, mehanografija v hotelu, oprema v hotelirstvu ter metodika in didaktika. Za študij strežbe pa so poleg omenjenih splošnih predmetov na programu še osnove turizma ter pripravljanje jedi in pijač za mizo. Slušatelji bodo po opravljenem študiju dobili ime ekonomist za hotelirstvo določene smeri in bodo študij lahko nadaljevali na II. stopnji Hotelske fakutete v Opatiji. Razen tega nameravajo odpreti tudi oddelek Hotelske fakultete za enoletno strokovno izpopolnjevanje delavcev zaposlenih v sprejemnem oddelku hotelov (recepcij). Tudi ta oddelek bodo odprli, če se bo prijavilo vsaj 40 kandidatov s končano srednjo, višjo ali visoko šolo, enoletno prakso v recepciji in znanjem dveh tujih jezikov. Študij v tem oddelku zajema uvod v ekonomiko in organizacijo hotelirstva SFRJ, os-osnove organizacije dela v hotelskih OZD in oprema hotela, osnove turizma, turistična geografija, organizacija in tehnika dela v sprejemnem oddelku hotela, poslovna matematika, tuji jeziki (nemščina, angleščina in italijanščina po izbiri) in francoski jezik, osnove knjigovodstva, avtomatska obdelava podatkov v hotelu, marketing v hotelirstvu, psihologija dela in statistika v gostinstvu in turizmu. Po opravljenem študiju se bodo slušatelji lahko vpisali v drugi letnik Hotelske fakultete v Opatiji. JR Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 10. do 16. oktobra 1977 boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki po konkurenčnih cenah. MODNO ČEVLJARSTVO, KERN STANKO, Kranj, Partizanska 5 Zaposlovanje in dohodki Jesenice — V občini je zaposlenih 14.435 delavcev, kar je le nekaj delavcev več kot v enakem lanskem obdobju. V gospodarstvu se je število zaposlenih povečalo le za 0,2 odstotka v primerjavi z lani, v negospodarstvu pa se je število zaposlenih povečalo za 4,5 odstotka, kar je sicer manj kot lani, vendar v nasprotju s temelji družbenega načrta. V prvem polletju je znašal povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v družbenem sektorju 4471 dinarjev ali za 14,3 odstotka več kot v lanskem obdobju. Od tega je znašal v gospodarstvu 4398 dinarjev ali za 14,8 odstotka več ter v negospodarstvu 5064 dinarjev ali za 10.4 odstotka več kot. lani. - D. S. Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoca 8e Markic Katarina Bečanova 1, Tržič Po sklepu komisije za medsebojna razmerja Oblačila Novost Tržič razpisujemo prosto delovno mesto obratovodje Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednjo izobrazbo - konfekcijski tehnik - da imajo najmanj 5 let uspešnih delovnih izkušenj kot vodstveni delavec v proizvodnji - da so moralnopolitično neoporečni Kandidati naj pošljejo svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Komisija za medsebojna razmerja Oblačila Novost Tržič, Cankarjeva 1. Skupnost za zaposlovanje Kranj Starši -svetovalci pri poklicnem odločanju otrok V življenju kar naprej sprejemamo odločitve: odločamo se za majhne in velike stvari. Včasih se želimo odločati sami, drugič spet želimo, da nam kdo pri odločitvi pomaga, če gre za pomembno odločitev. Težka in pomembna pa je prav gotovo odločitev za poklic. Med svetovalci, ki jih pri svojem odločanju upoštevajo »otroci« — učenci osmih razredov, so izredno pomembni starši. ?.v res, da svetuje prijatelj, sorodnik, učitelj, psiholog, zdravnik, poklicni svetovalec, toda najbližji svetovalec so učenčevi starši. Svojega velikega vpliva na otroka bi se starši morali zavedati, čeprav je videz drugačen. Čeprav v običajnih pogovorih in tudi v pogovorih o poklicu otrok staršem oporeka in jih navidezno zavrača, vseeno pa vsa dejstva potrjujejo, da otrok staršem najbolj sledi. Zato je tako pomembno, da se starši zavedajo, kako skrbno in premišljeno mora biti svetovanje, da bo pravo, da bodo otroci čutili skrb in zavzetost svojih staršev zase in za svoje probleme pri odločanju za poklic. To je težka naloga, ki zahteva od staršev mnogo razmišljanja in zrelosti ter mnogo znanja o lastnih otrocih; znanja o tem, kaj je otrok doslej želel postati, kako se je izkazoval v šolskem uspehu, kako se je odlikoval pri raznih svojih zanimanjih, kako se znajde med svojimi vrstniki, znanje o njegovih sposobnostih, pa tudi o njegovem zdravju, vztrajnosti, željah po uspehu itd. Lepo je, če svoje otroke toliko poznamo, da nam takAni problemi niso nerešljivi. Lahko pa tudi imamo vtis, da nam je lastni otrok tujec, ki ga kdaj pa kdaj sploh ne poznamo. Čeprav je pravzaprav že kasno, da hi v teh otrokovih letih sele začeli razmišljati o njem, je vseeno vloga staršev in dolžnost do otroka v teh letih v tem, da se mu posvetijo: da so mu na voljo, da si zanj vzamejo čas in mu prisluhnejo. Tudi pogovori o poklicu bodo ena od priložnosti, ki bodo otroku dokazale, da ga imajo starši radi, da so njegovi prijatelji, da so mu pripravljeni pomagati in svetovati pri odločitvi za poklici Hahjan A. Združeni zdravstveni dom Jesenice razpisuje Stipendije za šolsko leto 1977/1978 1 na Medicinski fakulteti — oddelek za splošno medicino in 1 na Višji šoli za zdravstvene delavce — oddelek za medicinske sestre Kandidati naj v 15 dneh vložijo prošnje na Združeni zdravstveni dom Jesenice, C. maršala Tita 78 in predložijo: — potrdilo o vpisu, — potrdilo o premoženjskem stanju staršev in — prepis zadnjega šolskega spričevala. Po določilih samoupravnega sporazuma se kandidatu lahko odobri štipendija ali kredit, kar bo določeno s posebno pogodbo o medsebojnih obveznostih. OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA RADOVLJICA Izvršni odbor razpisuje naslednja delovna mesta v splošnem socialnem zavodu za varstvo odraslih Radovljica v izgrad- 1. ' RAČUNOVODJE Pogoji: višja šola ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj ali srednja šola ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v računovodstvu, družbenopolitična aktivnost in organizacijske sposobnosti. 2. TAJNIKA - ADMINISTRATORJA Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomsko administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj ali nepopolna srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj. 3. KNJIGOVODJA Pogoji: srednja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali nepopolna srednja šola in 5 let delovnih izkušenj 4 EKONOMA - SKLADIŠNIKA Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj ali nepopolna srednja šola in 5 let delovnih izkušenj 5. VIŠJE MEDICINSKE SESTRE Pogoji: višja šola za zdravstvene delavce in 3 leta delovnih izkušenj, smisel za delo s starostniki in organizacijske sposobnosti 6. MEDICINSKE SESTRE - 2 Pogoji: srednja šola za zdravstvene delavce, 2 leti delovnih izkušenj in smisel za delo s starostniki 7 NEGOVALKE - 3 Pogoji: ustrezna poklicna izobrazba ali tečaj iz nege, 1 leto delovnih izkušenj in veselje za delo s starostniki 8. STREŽNICE - 2 Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola in priučitev na delovnem mestu, nad 6 mesecev delovnih izkušenj in veselje za delo s starostniki 8 STREŽNICE - 2 Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola in priučitev na delovnem mestu, nad 6 mesecev delovnih izkušenj in veselje za delo s starostniki 9 VODJE KUHINJE Pogoji: hotelska šola in 3 leta delovnih izkušenj ali VKV gostinski delavec in 5 let delovnih izkušenj, poznavanje dietne prehrane in organizacijske sposobnosti 10. KUHARICE - 2 Pogoji: KV gostinski delavec in 2 leti delovnih izkušenj, poznavanje dietne prehrane 11. KUHINJSKE POMOČNICE - 2 Pogoji: PKV gostinski delavec ali osnovna šola in priučitev za delo v kuhinji, 6 mesecev delovnih izkušenj 12. SERVIRKE - 2 Pogoji: osnovna šola, priučitev na delovnem mestu in 1 leto delovnih izkušenj 13. HIŠNIKA Pogoji: VKV ali KV ključavničar, vodovodni instalater in podobno, 2 leti delovnih izkušenj, izpit za kurjača centralne kurjave in sposobnost za opravljanje vseh vzdrževalnih del 14. ŠIVILJE Pogoji: KV šivilja in 2 leti delovnih izkušenj 15. M K ARI C E Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola in priučitev za delo likarice, 1 leto delovnih izkušenj 16. PERICE Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola, priučitev za delo v pralnici in 1 leto delovnih izkušenj 17. SNAŽILKE Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in posebnim pogojem za uspešno opravljeno poskusno delo. Otvoritev zavoda bo 29. novembra, zato je nastop dela mogoč v decembru, za delovna mesta pod 1., 4., 13. in 14. pa je mogoč takoj oz. po dogovoru. Kandidati naj vlogi priložijo overjeno dokazilo o ustrezni šolski izobrazbi in kratek življenjepis z navedbo o dosedanjih zaposlitvah. Prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Občinska skupnost socialnegu skrbstva Radovljica, Kopališka 10. ■' 'J*. • ' * .... v .... „ '., . . Gorenjski tekstilci prvič Dolgoletna težnja Gorenjskega sejma, da se sejem čim bolj približa gorenjski industriji, se je pričela uresničevati prav na letošnjem jesenskem sejmu opreme, ki so ga odprli včeraj. Za začetek so na sejem povabili vse tekstilce, ki izdelujejo blago za notranjo opremo in jih tudi sami konfekcionirajo. Prisotni so skoraj vsi in so prijetna poživitev sejma. Upamo, da bodo take razstave postale tradicionalne. na sejmu opreme Kranjski TEKSTILINDUS je na sejmu s svojo bogato izbiro blag za posteljnino in dekorativnimi blagi. Pokazali so tudi, kako se njihova blaga dajo Se drugače uporabiti za zidno dekoracijo. Na sejmu sicer ne prodajajo, zato pa so te dni še bolje kot sicer založeni v njihovem Informativno prodajnem centru v hotelu CREINA v Kranju. VttUHA Gorenjska predilnica Škofja Loka predstavlja v svojem sila zanimivo opremljenem paviljonu, med jesenskim listjem in kostanji, vse vrste svoje kvalitetne LOKA volne in jerseye; njihova blaga so znana po odlični kvaliteti — enostavna so za čiSčenje, lahko se kroje in se ne mečkajo. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič je poleg svojega »železnega programa« - klasične bele posteljnine, jogi rjuh, sodobne enobarvne posteljnine iz mešanice bombaža in modalnih vlaken, ki je po pranju ne likamo, pokazala tudi najsodobnejšo tiskano posteljnino Night and day in pa posteljnino, ter damastne namizne prte, za katere je narisal vzroce sam Pierre Cardin. Ljubljanska VE L AN A je po sedemletnem premoru spet gost na Gorenjskem sejmu. Tokrat so prišli s celotnim izborom tankih zaves: za stanovanja, šole, urade itd. Njihova kvaliteta je diolen. Pri njih boste lahko tudi kupovali, ne samo gledali. SUKNO Zapuže ima na sejmu tudi svojo prodajalno. Naprodaj imajo najnovejša blaga za plašče, posebne boucleje z borduro, škotska kara in pa kombinacije kara, črt in gladkega, vse v kvalitetni shetland vezavi. Tu so tudi volnene flanele v kombinaciji črt, gladkega in kara, pa volnen pepita, tiskan loden, volnene odeje in še in še... »Vse za ogrevanje« pri Fužinarju Med »tekstilce« spada tudi radovljiška ALMIRA, ki doma kroji in šiva iz svojih odličnih volnenih jerseyev. Na sejmu je zastopana tudi z zanimivimi pleteninami za jesen in zimo — morda še ne veste, da se je z zadnjega sejma mode v Beogradu vrnila kar z dvema zlatima košutama. Morda so prav silno majnni prostori SIPADA v kranjskem nebotičniku krivi, da imamo vtis, da SlPAD Nima zadosti izbire v pohištvu. No, po ogledu tega sejma opreme bomo o SlPADU zagotovo imeli drugačno mnenje: njegov program je sila širok in raznovrsten! VEZENINE Bled so na sejmu opreme pokazale najnovejše vezene zavese in prte s čipko, ki spominjajo na prave idrijske čipke. Kovinotehna Celje s svojo blagovnico Fužinar na Jesenicah že sedem let zapored sodeluje na Gorenjskem sejmu kot stalen razstavljavec in prodajalec blaga za široko potrošnjo. To večletno sodelovanje je prineslo določene prednosti pri nastopanju na tem tržišču, saj s pravilno izbiro artiklov, pravočasno založenostjo ter hitro dostavo poskrbimo, da je kupec ob nakupu v Saviljonu Kovinotehne resnično lako zadovoljen. Iz bogatega izbora pri oddelku bele tehnike smo izdvojili novi program Gorenja, ki s svojim dizajnom ter estetsko skladnimi barvami resnično zasluži ime »zdravo rjavo«. Od dosedanjih proizvodov pa so tu po nadvse ugodni ceni še stari tipi pralnih strojev v II. kvaliteti. To je primer tudi pri zamrzovalnih skrinjah Loških tovarn hladilnikov Škofja Loka. Pri televizorjih si velja ogledati in kupiti doslej najbolj iskan televizor Gorenje Selectomatic; pa tudi cena je ugodna, saj stane samo 20.456 dinarjev. Na ta sejem prihajamo s geslom »vse za ogrevanje«. Tu je resnično bogata izbira. Kotli priznanih proizvajalcev Stadler in Feroterm ter vse bolj popularen kotel Komfor, ki je izdelan po licenci zapadnonemške firme Otte, z nerjavečim bojlerjem. Pri radiatorjih je izbira še večja. Naj navedemo samo imena: Aklimat, Mural, Trika, KIG, Emoterm in Aertermik. Za preureditev kotla na olje so tu še oljni gorilci Tisen in Calomat. Čeprav se gradbena sezona že odmika, je prav sedaj čas za nakup betonskega mešalca LIV Postojna. Znano je, da se z betonskim mešalcem znatno poceni gradnja. Navedli smo samo res najbolj zanimive elemente, iz katerih je pravzaprav sestavljen paviljon Kovinotehne na sejmu opreme. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da bo načrtovana združitev med Kovinotehno in Tehnomjerkatorjem v prihodnje še izboljšala izbiro in druge trgovske usluge. © SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ 12. seja skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kranj bo V ponedeljek, 17. oktobra, ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine Kranj. Dnevni red Po ugotovitvi sklepčnosti, potrditvi zapisnika s prejšnje seje %r poročilu Izvršnega odbora o delu med 11. in 12. sejo skupščine bodo na dnevnem redu se — kratkoročna analiza zaposlovanja za prvo polletje 1977 — predlog finančnega načrta skupnih nalog za leto 1977 Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije — predlog k samoupravnemu sporazumu o enotnih standardih in skupnih nalogah skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji o finančnih normativih za leto 1977 — finančni načrt skupnosti za zaposlovanje Kranj za leto 1977 — operativni program invalidske dejavnosti — poročilo o novih poslovnih prostorih — družbeni dogovor o ukrepih za zagotavljanje razvoja občine Idrija v obdobju 1977 — 1980 s pripombami — izvolitev delegacije za zasedanje skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Manj za skupne naloge? Delegati na 12. seji skupščine Skupnosti za zaposlovanje Kranj bodo razpravljali tudi o predlogu finančnega načrta Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije. Po predlogu načrta naj bi se za skupne naloge v okviru republike za zaposlovanje in posredovanje zaposlovanja, analitiko in statistiko, za poklicno usmerjanje, za nomenklaturo in profile poklicev ter strokovno usposabljanje po prispevni stopnji 0,21 odstotka zbralo za vse te skupne naloge 12,8 milijona din. Regionalne skupnosti prispevajo po tem finančnem predlogu za skupne naloge oziroma za vzajemnost 11,5 odstotka svojih zbranih sredstev za zaposlovanje. Delegati na skupščini se bodo morali odločati o predlogu strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje, ki meni, da je zaradi višje prispevne stopnje za vzajemnost v letošnjem letu od sredstev zbranih v regiji namenjeno za vzajemnost kar 16 odstotkov sredstev več kot lani. Zato služba predlaga prispevek od zbranih sredstev za zaposlovanje v regiji le v višini 10 odstotkov. Predlog temelji tudi na lanskoletnih izkušnjah, ko ob varčnem in racionalnem trošenju sredstev po lanskoletnem finančnem načrtu pri večini postavk izdatki niso dosegli planiranega. Finančni načrt 1977 Na Gorenjskem je v okviru skupne porabe dogovorjena prispevna stopnja za zaposlovanje v tem letu od 0,27 odstotka od bruto osebnega dohodka pa do 0,33 odstotka. Tako bodo za zadnje štiri mesece letošnjega leta v jeseniški občini po dogovorjeni stopnji obračunavali za zaposlovanje 0,30 odstotka, v kranjski občini 0,27 odstotka, v radovljiški 0,30, v škofjeloški 0,29 in v tržiški 0,33 odstotka. Vendar pa je služba skupnosti za zaposlovanje Kranj ugotovila, da se da načrtovani program financirati tudi z enotno prispevno stopnjo 0,26 odstotka (invalidska dejavnost bo na primer financirana samo zadnje štiri mesece); zato samoupravni organi skupnosti predlagajo, naj bi denar, ki bi se zbral nad zbranim, po enotni stopnji vrnili gospodarstvu v obliki poračuna. Po oddvojitvi sredstev za skupne zadeve zaposlovanja v SR Sloveniji in prispevku za solidarnost naj bi za potrebe gorenjske skupnosti za zaposlovanje ostalo 12,9 milijona din. Po gradivu strokvonih služb Skupnosti za zaposlovanje Kranj pripravila Lea Mencinger DOGOVORIMO SE Racionalno zaposlovanje za dvig produktivnosti v Na Gorenjskem je rast zaposlenosti 1. polletju manjša od načrtovane — Delovne organizacije se usmerjajo od ekstenzivnega k intenzivnemu zaposlovanju — Vse potrebe po delavcih na Gorenjskem niso pokrite, saj novih delavcev primanjkuje — Več kot polovica novozaposlenih delavcev je iz drugih področij in republik — Več iskalcev zaposlitve kot lani V prvih šestih mesecih letos se je po analizi strokovne službe Skupnosti za zaposlovanje Kranj zaposlenost na Gorenjskem povečala le za 2,2 odstotka. To je celo nekoliko manj, kot je predvideno s srednjeročnimi programi razvoja gorenjskih občin ter manj od planirane poprečne letne stopnje rasti zaposlovanja, kot jo je planirala skupnost za zaposlovanje. Umirjanje zaposlovanja pa ni le letošnja značilnost, tempo iz obdobja 1971 — 1975 se je namreč močno zmanjšal že lani, letos pa, kot že rečeno, ostaja zaposlovanje pod planirano rastjo. Organizacije združenega dela so sicer v tem obdobju prijavile kar 5750 potreb po delavcih, vendar gre precejšen delež teh prijav na račun fluktuacije in bi se torej ocena potreb po novih delavcih lahko vrtela okoli številke 3400. Vendar je bila ponudba delavcev v tem obdobju dosti nižja, tako da se je na Gorenjskem v prvem polletju zaposlilo približno 1600 novih delavcev. Nizka številka novih zaposlitev pa ni le posledica premajhne ponudbe — problem novih delavcev je za gorenjsko regijo že vrsto let prav značilen — pač pa je na manjše zaposlovanje vplivala še vrsta drugih omejitvenih faktorjev. Med novo zaposlenimi delavci je več kot 60 odstotkov delavcev iz drugih republik, kar je glede na majhen naravni prirast regije tudi razumljivo. Zaposlenost v I. polletju 1976 in 1977 — po RAD obrazcih Občina 0 št. v. I. poli. 76 0^ št. v. I. poli. 77 indeks 1977/76 Jesenice 14330 14331 100,0 Kranj 28525 29340 102,8 Radovljica 11436 11550* 101,0* Škofja Loka 12932 13476 104,2 Tržič 5631 5743 102.0 SKUPAJ 72854 74441** 102,2 * ocena SOb Radovljica ** ocena naše skupnosti NI »ŠIRJENJA« ADMINISTRACIJE V tem obdobju je hitreje naraščala zaposlenost v gospodarstvu, negospodarske dejavnosti pa so zaostajale, kar velja za celotno regijo. Pregled po posameznih občinah pa seveda kaže določene razlike: tu posebno izstopa kranjska občina, kjer je še posebej očitno večje zaposlovanje v gospodarstvu kot v negospodarstvu, medtem ko indeksni pokazatelji za škofjeloško in tržLško občino, kljub majhnim absolutnim številkam v porastu, kažejo drugačno razmerje. Da bi ugotovila, če gre res za »nekontrolirano širjenje administracije« na račun zaposlovanja v gospodarstvu, je služba Skupnosti za zaposlovanje Kranj še posebej ugotavljala, v kakšnih organizacijah so se pojavile te nove zaposlitve. Ugotovili so, da so to zdravstvene ustanove, samoupravne interesne skupnosti, razna društva s sezonskimi zaposlitvami v raznih domovih, upravni organi, šole in vzgojno varstvene ustanove. Vse te nove zaposlitve so tudi po poklicni strukturi funkcionalne; se pravi, da omogočajo osnovne dejavnosti, za katero je neka organizacija ustanovljena. Nedvomno gre določen delež zaposlovanja v negospodarstvu tudi na račun izvajanja programov splošne in skupne porabe, za katere smo se dogovorili in jih sprejeli, radi pa pozabljamo, da njihovo izvajanje pomeni tudi njihovo financiranje in tudi nastavitev potrebnega kadra. PRIZADEVANJA ZA PRODUKTIVNOST Usmerjanje od ekstenzivnega k intenzivnemu zaposlovanju v gorenjski regiji kaže brez dvoma na prizadevanje organizacij združenega dela za boljše gospodarjenje ne več na račun vse večjega zaposlovanja, pač pa v racionalnem izkoriščanju danih pogojev gospodarjenja, v iskanju možnosti za dvig produktivnosti z boljšo organizacijo dela, z modernizacijo delovnih sredstev ter drugimi ukrepi. Družbenopolitične akcije za dvig produktivnosti na tak način so se na našem področju začele že pred dvema letoma, zdaj pa se kažejo že prvi rezultati. Na previdnejše zaposlovanje imajo svoj vpliv tudi že samoupravni sporazumi o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje delavcev, čeprav sporazumi še niso bili sprejeti. Ni bilo tudi tako malo razprav o analizah gospodarjenja v gorenjski regiji z vidika zaposlovanja, kjer so bile nakazane možnosti doseganja enakih gospodarskih rezultatov tudi z drugačnimi ukrepi predvsem s spremenjenim sestavom investicij in ne le z do-dodatnim zaposlovanjem. Ne gre pozabiti tudi na vpliv doslednega izvajanja predhodnih faz pri dodeljevanju bančnih kreditov za investicije. Vsi ti ukrepi pa verjetno zadržujejo delovne organizacije, da bi zaposlile delavce, kot so predvidele v svojih letnih potrebah, še posebej pa to velja za priliv delavcev iz drugih območij Slovenije in Jugoslavije. PREVIDNO Z NOVIM ZAPOSLOVANJEM Čeprav so delovne organizacije prijavile v tem obdobju visoko število potreb po delavcih (več kot 5000), je dejanskih potreb po novih delavcih le nekaj več kot 3000; ostale potrebe pa gredo na račun takoimenova-nih nadomestnih potreb — fluktuacije. Število potreb po novih delavcih pa kaže na živahnejšo gospodarsko aktivnost, ki se odraža v širitvi proizvodnje, povečanem obsegu dela, vse to pa vpliva na porast in potrebe po novih delavcih. Od te regijske značilnosti nekoliko odstopata le jeseniška občina, kjer si prizadevajo ob manjšem zaposlovanju dosegati enake gospodarske rezultate, in radovljiška občina, kjer pa manjše potrebe po zaposlovanju verjetno kažejo že na določeno nazadovanje nekaterih gospodarskih panog. Podrobnejši pregled novih potreb po delavcih po delovnih organizacijah je pokazal, da gre tudi za nekaj napak, saj nekatere delovne organizacije prijavljajo premestitve z enega na drugo delovno mesto kot nove zaposlitve in podobno. Veliko število potreb po novih delavcih je v mnogih delovnih organizacijah odraz sezonskega dela, kar bo še posebej razvidno ob koncu leta, ko ta delov- na razmerja prenehajo. V večini delovnih organizacij pa so potrebe po novih delavcih dejansko odraz povečanja obsega dela, odpiranja novih obratov, širitve programa dejavnosti: v večini delovnih organizacij so bile nove zaposlitve v skladu z letnimi plani gospodarjenja, če pa je šlo za nepredvideno prekoračenje zaposlovanja, so jih opravičili gospodarski rezultati. NEZAPOSLENOST Zaradi racionalnejšega gospodarjenja se je nezaposlenost na Gorenjskem v primerjavi z lanskim obdobjem nekoliko povečala, vendar pa vseeno število nezaposlenih ne pomeni pomembnega vira za pokrivanje potreb po delavcih. Lansko nazadovanje v zaposlovanju je dvignilo odstotek nezaposlenih na 0,9 odstotka, kar pa je v Sloveniji še vedno najmanjši odstotek nezaposlenih. Le v jeseniški občini je število nezaposlenih nekoliko višje, kot je regijsko poprečje, kar pa gre predvsem na račun nezaposlenosti žensk, saj v občini s pretežno težko industrijo primanjkuje delovnih mest primernih za ženske. Izrazito nizek odstotek nezaposlenih pa je v škofjeloški občini; najnižji v Sloveniji. Tu je med iskalci zaposlitve tudi najmanj težje zaposljivih (starost, slabo zdravje, alkoholizem, drugi socialni vzroki), medtem ko je v kranjski občini med iskalci zaposlitve kar 47 odstotkov težje zaposljivih. Za te so potrebne posebne strokovne obravnave, ki jih predvideva zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Nezaposleni in indeksno gibanje njihovega števila glede na isto obdobje lani Občina Število I-IV.77/I.-VI. 76 Indeks Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič 228 248 135 91 59 136,5 134,1 135,0 94,8 131.1 Skupaj 761 127,9 Med iskalci zaposlitve je bilo v prvem polletju na Gorenjskem tudi 30 delavcev, ki so se vrnili z dela v tujini. Od tega se jih je zaposlilo v organizacijah združenega dela 16, ostali pa še čakajo na zaposlitev ali pa so se odločili za samostojno obrt. Omenjeni podatek kaže, da za zdaj vračanje delavcev iz tujine na Gorenjskem ne predstavlja težav pri njihovem zaposlovanju. NEKATERE ZNAČILNOSTI ZAPOSLOVANJA PO OBČINAH Kranj Kranjska občina v prvem polletju ni dosegla planiranega zaposlovanja ob tako povečanih potrebah po novih delavcih. Med novozaposlenimi delavci jih je 58 odstotkov iz drugih področij in republik, kar kaže, tako kot v jeseniški občini, na nezadostno število kadrov iz matične občine za potrebe združenega dela. Število iskalcev zaposlitve je letos poraslo, med njimi pa je skoraj polovica težje zaposljivih. Jesenice V jeseniški občini v prvem polletju letos ni bila v zaposlovanju dosežena planirana stopnja rasti. Organizacije združenega dela so sicer v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prijavile veliko več potreb po delavcih, vendar je bilo med temi veliko nadomestnih, za nova delovna mesta pa le 15 odstotkov vseh potreb več kot lani. Občutno pa je poraslo število iskalcev zaposlitve, med katerimi je v tej občini večina žensk (81 odstotkov). Med novozaposlenimi delavci je kar 62 odstotkov delavcev iz drugih republik, kar kaže na enega najmanjših prilivov domače delovne sile v gorenjski regiji- Radovljica Zaposlenost je porasla po oceni le za odstotek, kar je seveda manj, kot je v planu. Tudi potreb po novih delavcih v tej občini je bilo manj kot v drugih, zmanjšala pa se je tudi fluktuacija delavcev. Iskalcev zaposlitve je letos za 35 odstotkov več kot lani in tudi precej presega regijsko poprečje. Med novozaposlenimi delavci pa je tako kot v drugih občinah tudi v radovljiški več kot polovica (61 odstotkov) delavcev iz drugih republik. Škofja Loka Čeprav je zaposlenost v tej občini presegla planirano, ne bi mogli trditi, da je prišlo do ekstenzivnega zaposlovanja, saj je v večji meri po-rastel tudi družbeni proizvod. Tudi v tej občini so delovne organizacije prijavile v primerjavi z lani dosti več potreb po delavcih; tudi za nova delovna mesta. Vendar pa se je na delovna mesta zaposlilo dosti manj delavcev iz drugih republik, čeprav še vedno polovica od vseh novo zaposlenih. Iskalcev zaposlitve pa je v Škofji Loki najmanj na Gorenjskem, stopnja nezaposlenosti pa najmanjša v naši republiki. Tržič V tržiški občini je zaposlenost v prvem polletju porasla za 2 odstotka, kot to predvideva plan razvoja; v občinski razvojni program, ki predvideva večjo gospodarsko aktivnost in boljše ekonomske rezultate, pa so se lepo ujela tudi gibanja zaposlenosti. Velik porast potreb po novih delavcih so v občini pokrili z zaposlovanjem delavcev iz drugih republik - 70 odstotkov. Odstotek iskalcev zaposlitve pa je enak regijskemu poprečju. Usposabljanje.invalidov kasni Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb je v veljavi že od začetka leta, vendar je uresničevanje nalog, med katerimi jih je vrsta naloženih tudi skupnostim za zaposlovanje, šele na začetku. Do konca leta pa so tudi samo še trije meseci, tako da letošnja predvidena vsota za uresničevanje zakona na Gorenjskem v višini 2,7 milijona din niti ne bo porabljena: predvsem zato, ker je bilo letos pozno znano kolikšna prispevna stopnja je namenjena za zbiranje sredstev v ta namen. Skupnost za zaposlovanje Kranj predvideva, da bo mogoče, če bodo vse priprave na izvajanje zakona v kratkem pri kraju, do konca letošnjega leta usposobiti za delo in zaposliti okoli 50 invalidnih oseb na Gorenjskem. Del pripravljalnih nalog za izvajanje tega zakona, ki omogoča invalidnim osebam doslej brez statusa invalida usposobitev in s tem pravico do dela, je že opravljenih. Tako so sestavljeni spiski invalidnih oseb, imenovana prvostopenjska komisija, ki bo na osnovi strokovnih mnenj sodelavcev strokovnjakov odločala o vrsti rehabilitacije. Ni pa še znano, to naj bi pokazale analize, v katerih delovnih organizacijah bi lahko zaposlovali za delo usposobljene invalide. Prav tako bo potrebno tudi ugotoviti, če ima OZD Mladi rod v Kranju možnosti, da postane rehabilitacijski center za usposabljanje invalidnih oseb: komisijo za proučitev le-tega je na predlog ob- činskega sindikalnega sveta Kranj in strokovnih služb skupnosti že imenoval Izvršni odbor skupščine skupnosti za zaposlovanje Kranj. Od prispevne stopnje za zaposlovanje je v gorenjski regiji namenjeno za uresničevanje zakona o usposabljanju invalidnih oseb 0,05 odstotka, kar je dovolj za delovno rehabilitacijo okoli 250 invalidnih oseb na leto. O tem, če se bo zanje našla tudi zaposlitev (zakon o zaposlitvi govori in predvideva razne olajšave v spodbudo), bo svoje seveda reklo še združeno delo, ki za usposabljanje že prispeva denar. 726 tisoč za solidarnost Delegati bodo na seji skupščine Skupnosti za zaposlovanje razpravljali tudi o predlogu k Samoupravnemu sporazumu o enotnih standardih in skupnih nalogah skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji. S tem sporazumom se skupnosti dogovarjajo za kadrovske in globalne normative. S sporazumom si skupnosti tudi solidarnostno zagotavljajo sredstva za izvajanje temeljne dejavnosti: letos naj bi za solidarnost zbrali 4,2 milijona din za dejavnost skupnosti Maribor, Murska Sobota in Velenje. Gorenjska skupnost naj bi za solidarnost prispevala 726 tisoč din; to je toliko kot celjska skupnost za zaposlovanje: ostale skupnosti, ki še prispevajo za solidarnost, pa so Ljubljana, Nova Gorica in Novo metUo. ii t i > t ■ \ VEČJI OBISK KNJIŽNICE Jesenice — Občinska knjižnica Jesenice je skupaj s svojimi podružnicami in oddelki letos izposodila 33.400 izvodov knjig ali okoli 2 knjige na prebivalca jeseniške občine. Skupno število bralcev zajema 20 odstotkov jeseniškega prebivalstva. Izposoja in število bralcev sta večja kot lani, zato bodo dosegli načrtovani plan. Knjižni fond so povečali za 779 izvodov novih knjig, do konca leta pa bodo nabavili skupno 1100 novih knjig. Prizadevajo si, da bi v Ratečah, kjer je za novo knjižnico precejšnje zanimanje, usposobili primeren prostor. — D. S. Razstava v novem razstavnem prostoru v Kranju Akademski slikar Cveto Zlate razstavlja v Prešernovem gledališču TEKSTILINDUS KRANJ OBISKOVALCI GORENJSKEGA SEJMA! TEKSTILINDUS vas vabi, da v času mednarodnega sejma opreme obiščete naš Informativno prodajni center v Hotelu Creina v Kranju. Od 10. oktobra dalje lahko kupite po ugodnih cenah tkanine za posteljnino in dekoracijo. Oglejte si razstavljene eksponate na Gorenjskem sejmu v hali A. r trn Prvo letošnjo premiero je Prešernovo gledališče v sodelovanju s Klubom kulturnih delavcev v Kranju dopolnilo in obogatilo z otvoritvijo razstave diplomanta Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Cveta Zlateta. Akademski slikar Cveto Zlate, doma iz Vogelj pri Kranju, se nam predstavlja s petimi velikimi slikami, ki nam po eni strani dokazujejo načrtnost in doslednost pedagoškega pristopa slikarjevega učitelja prof. Janeza Bernika, po drugi strani pa dojemljivo in izvirno odmevnost umetnika na dane vspodbude. Oba razstavljena ženska portreta sta bolj kot v barvnem, zanimiva v kompozicijskem pogledu, saj sta v polnem pomenu besede grajena in vključena v prepričljiv prostorski okvir. Barvni odnosi v sliki so premišljeni, skladni in umirjeni. Povsem drugače pristopa slikar k ostalim trem platnom; »Akt v rdečem« še vedno ohranja dobro razpoznavno perspektično shemo in z njo povezano prostorsko zasnovo, čeprav je barva, reducirana na nekaj tonov, že začela prevzemati vlogo najpomembnejšega dejavnika v sliki in počasi načenja tudi plastično nerazsežnost človeške figure. Slikarjev »Lastni portret« je dejansko že povsem potopljen v barvi. Sedeča slikarjeva postava se nam predstavlja kot velika intenzivna modra pobacvana senca v nekoliko svetleje toniranem ozadju, ki nam s skoraj zaznavnim podstavkom vendarle že vzbuja vtis prostorskega poglabljanja, Čeprav so konture figure v »Lastnem portretu« že bolj ali manj zabrisane, o njenem dejanskem obstoju ne mo-remu dvomiti; njena psihološka realnost pa je v ambientu, nasičena z barvo, postala še bolj prepričljiva. Spreminjanje volumnov v barvne ploskve, omejevanje ali že kar blokiranje prostora, izginjanje vsega tvarnega v sliki doseže vrh v »Tihožitju«, ki je v svoji slikarski pojavnosti očiščeno vsega »odvečnega« in je njegova tematika omejena le na nekaj simbolov. Tu smo dejansko na koncu ali pa šele na začetku nekega procesa, katerega smer in razsežnost nam bo bržkone prikazala že slikarjeva prihodnja predstavitev. Dr. Cene Avguštin ČLOVEK IN JEKLO Jesenice — Prizadevni člani fotokluba Andrej Prešeren bodo pripravili že četrto medklubsko razstavo umetniške fotografije pod naslovom Človek in jeklo. Pripravili jo bodo v počastitev letošnjih • jubilejev partije in Tita. Motivi fotoameterjev bodo prikazovali večinoma delovnega človeka iz železarne. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel predsednik izvršnega odbora sindikata jeseniške železarne Štefan Ščerbič. - D. S. ČGP Delo Ljubljana TOZD Časopisi Maloprodaja in distribucija Podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 sprejme: 1. raznašalko — raznašalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za teren STRAŽISČE v Kranju. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. 2. raznaSalko — raznašalca za dostavo časopisa DELO naročnikom na dom za teren v ŠKOFJI LOKI. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. 3. raznašalko — raznašalca za nadomeščanja v času od 15. 10. do 31. 10. 1977 na terenu v KRANJU. Delo je primerno za dijake, študente, gospodinje in upokojence. Kandidati dobijo vse informacije v podružnici ČGP Delo, Kranj, Koroška 16 ali na telefon 21-280. Razpis velja do zasedbe delovnih mest Tovarna obutve Peko Tržič, n. sol. o., TOZD prodajna organizacije »MREŽA« objavlja prosto delovno mesto revizorja Pogoji za sprejem: — ekonomsko-komercialni tehnik trgovski poslovodja, /. dvema letoma delovnih izkušenj ali prodajalec s šestimi leti delovnih izkušenj — imeti mora smisel za delo z ljudmi — poskusno delo dva meseca. Prijave sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve Peko Tržič do vključno 18. oktobra 1977. » . ■ o Merkur Veleželeznina Kranj, Koroška cesta 1 posredujemo vam tehnične iri druge strokovne informacije brezplačna dostava na dom MERKUR vas vabi in se priporoča za obisk MERKUR vas vabi, da obiščete naš paviljon na«X. mednarodnem sejmu opreme v Kranju, kjer vam nudimo nakupe po sejemskih ugodnostih Pri Slovencih Črtomir Zoreč: OD Rabi Na sončni strani Velebita (konec) Pripoved o naših najsevernejših rojakih je pri kraju. Seveda vse to branje ni bila — niti ni hotela biti — kaka izčrpna in dognana študija. Ves moj trud je bil usmerjen le v željo, da bi bili Gorenjci — kajpak v prvi vrsti zvesti bralci Glasa — informirani. Da bi vedeli za eksistenco rojakov v Porabju. Resda so nam ti severni rojaki nekako daljni, skoro tuji. Saj govore po svoje, tudi pjsali so še donedavna po svoje. Nikoli, vsaj v novejši zgodovini, niso živeli skupaj z ostalimi rojaki. Bili so ves čas ločeni od drugih Slovencev z državno mejo. Sami so se morali biti za svoja življenja, za svoj narodni obstoj. Celo sovražnika so imeli drugega, svojega. Medtem ko so primorske in goriške rojake pestili Lahi in Korošce Švabi, so bili Slovenci ob Rabi pa tudi ob Muri in Žili izpostavljeni Ugrinom. Zla usoda nam ni dodelila sosedov — prijateljev. Da bi — po Prešernovo — bil sleherni sosed le dober mejak! Saj res, kdajpakdaj zašije onkraj Soče ali pa onkraj Mure kak žarek (onstran Karavank skoro nikoli) — a vse je le bledorožnata zarja sna o bodoči Združeni Sloveniji. PRELOMNICA V ŠOLI Sšolo v slovenskem Porabju sem se ukvarjal že v nekaterih zapisih. Dosedanjih 6 ur tedensko pouka v slovenščini je bilo le bolje kot nič. No, zdaj pa bo začel veljati na Madžarskem nov šolski zakon, ki bo bolj širokogruden. Osnovni smoter novega zakona je v želji, da bi učencem od prvega do osmega razreda osnovne šole zagotovili ustrezno jezikovno osnovo na ravni knjižnega jezika matičnega naroda. Ovir bo seveda dosti. Predvsem zaradi kadrov. Vendar bo to — kot kažejo izkušnje zadnjih let — rešeno na osnovi tvornega sodelovanja dveh sosednjih dežel. Zanimiva posebnost: zakon predvideva v 7. in 8. razredu temeljit pouk literarne zgodovine matičnega naroda. Mimogrede še tole. Ko sem pred meseci hodil od ene do druge vasi v Porabju, sem — ker sem sam tudi bil dolga leta šolnik — najprej povprašal po učiteljih in učiteljicah domačih šol. No, z učitelji sem se brž sešel, z učiteljicami pa ne. Povedali so mi, da »je gospa na porodniškem dopustu«. In da še nekaj let ne bo učila v šoli. Začuden vprašam, kako to, tako dolg porodniški dopust (spričo naših). In žvem: »Vsaka noseča ženska dobi na Madžarskem vso podporo države, otroci dobivajo precejšnje doklade. Najboljše pa je to, da ostane vsaka mati po porodu tri leta doma. Šele po treh letih gre spet na delo. Če pa se zgodi, da v času porodniškega dopusta zanosi, ji ponovno pripadajo tri leta plačanega dopusta. In tako naprej. Tako da si nekatere ženske izberejo kar materinski poklic! Saj so tudi otroške doklade kar visoke.« Seveda je tu tudi nekaj senčnih plati, vsaj v učiteljskem poklicu. S r FILM Taksist Film je bil prikazan na letošnjem Pestu, še prej pa je dobil visoko priznanje — zlato palmo v Cannesu. Ce je film uspel pri tako kritični publiki kot je tam, potem mora imeti neke kvalitete, da so ga sprejeli. Taksist res ni film o manijaštvu, ali o norosti nekega nesrečnega posameznika, marveč izredno slojevito delo, ki s svojo družbeno kritičnostjo opozarja in sili k razmišljanju. Največ snovi za razmišljanje nam dajo stene, ko junak filma po mesarskem obračunu postane nacionalni junak. Robert De Niro je res odlično odigral glavno vlogo taksista Travisa. Poleg njega velja omeniti tudi mlado Jodie Foster, ki je v filmu zaigrala prostitutko in s to vlogo so se ji odprla vrata v filmski svet. Izvrstna je tudi glasba danes že pokojnega Bernarda Hermana, zategli zvoki saksofona ali drhtenje bobnov, to je eden najpomembnejših elementov filmske režije tega filma, ki oblikuje pravo atmosfero. Skratka Taksist je odličen film smeri mladega ameriškega družbeno kritičnega filma. Scenarij: Paul Schreder, fotografija: Mi-chel Champan, vloge: Robert De Niro. Cvbill Shepherd, Peter Boyle, Leonard Harris, Jodie Foster, režija: Martin Scor-cese - 1975. B. Grlj težavo in po dolgem študiju vzgojena slovenska učiteljica (vključno s študijem jezika pri nas, na Pedagoški akademiji v Mariboru), nastopi službo — v veselje otrok in staršev — a njena naravna pravica do zakonskega življenja in materinstva jo kar za daljše obdobje odtrga od poklica. Zato bi bila rešitev le v večji številčnosti učnega kadra. KAJ PA ŠTAJERSKI SLOVENCI NA AVSTRIJSKEM? Za te rojake, ki žive na južni meji Avstrije, severno od Mure in Kobanskega tja do Labota na Koroškem — smo doslej slišali še manj kot za Slovence ob Rabi na Madžarskem. Tudi pravic za te rojake nismo kaj prida vztrajno zahtevali. Pa vendar v mejah Avstrije ne žive le koroški Slovenci, pač pa tudi okrog 2500 štajerskih Slovencev. Ne bi hoteli segati predaleč v zgodovino — kot to tako radi store naši zoprniki — a vendar je še sredi prejšnjega stoletja toliko in toliko vasi in vasic na južni obali germanskega morja živelo svoje staro, samobitno slovensko življenje. Stari »oče slovenskega naroda« doktor Janez Bleivveis je 1. 1862 napisal v brošurici Slovenski jezik (stran 7) tudi tale podatek: »...Od ogrske meje in od K učenice dalje se začne slovenska meja dotikati Nemcov, in gre skozi Radgonsko faro na Štajerskem (v kteri blizu 1300 slovencov živi), potem preskoči Muro in pelje po ravnini skozi Apače pod griči proti Cmureku poleg Mure, in od tod skoz Gomilico in Lučane, dalje čez Radel, Sv. Pon-grac, Sv. Anton, Sv. Križ, Sv. Arni na Razvini in Soboto do štajersko-koroške deželne meje.« Tako stari, po krivici odrinjeni in pozabljeni, dr. Janez Bleivveis! Če pa bi radoznali bralec teh vrstic hotel tudi na zemljevidu pregledati to našo severno narodnostno mejo na avstrijskem Štajerskem, povem še za nemška imena naštetih krajev: Sobota — Soboth, Arni — Arnfels, Lučane — Leutshach, Gomilica — Gamlitz, Cmurek — Mureck. Seveda pa je še mnogo krajev, ki s svojimi slovenskimi imeni kažejo na nekdanjo slovensko prisotnost: od Ivnika (Eibisvvald), prek Lipnice (Leibnitz) pa vse tja gor do Gradca (Graz). Pa tudi imena rek, potokov, gora in dolin spominjajo na davno slovensko prisotnost. SANŽERMENSKA POGODBA Ko smo se leta 1918 — po koncu prve svetovne vojne in po razpadu stare avstroogrske monarhije — veselili ustanovitve narodne Jugoslavije (uradno tedaj še: Države Srbov, Hrvatov in Slovencev, skrajšano SHS), je že kanila v našo srečo prva kaplja pelina: sanžermenska (po kraju St. Ger-main, kjer je bila podpisana) mirovna pogodba nam je odvzela vse Slovence severno od Mure na Štajerskem, Potegnjena je bila s tem zelo krivična meja. Saj sega kot ostro bodalo v naš življenjski prostor (poglej Jia zemljevid — zares kot oster oster nož v srce Pomur-ja!). Radgona (Radhersburg), ki jo Mura še danes deli od naše Gornje Radgone, je stara slovenska naselbina, četudi so si jo (in si jo še) lastili Nemci. Svoje ime je prejela od slovenskega kneza Radigoja. Kakih 80 odstotkov Radgoncev je slovenske krvi, pa če to priznajo ali ne. Tudi rodbinska imena marsikaj povedo. Gospodarsko in prometno vsi ti slovenski kraji onstran Mure gravitirajo proti jugu. Tudi kulturni stiki so bili v času stare Avstrije (ko še ni bilo tu državne meje) precej živahni. Potrna, Zetinci, Dedonci, Slovenska Gorica in Zenkovci so največji kraji v okolici Radgone, kjer še govore slovensko. Bolj ponemčene so Stara in Nova Vasica, Farovci in Pridova. A še bolj proti severu žive starci, ki jim je slovenska beseda domača in ljuba. Moral bom kdaj stopiti tudi sam v te kraje — potem bo šele venec teh potovanj končan. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE SREDA, 12. oktobra, bodo člani PG gostovali v Železni Kapli, Le-peni in na Obirskem t lutkovno predstavo J. Strede PRAVLJICA O JANKU IN METKI; ČETRTEK, 13. oktobra, ob Ki.30 zaključena predstava za Gimna-' zijo, ob 19.30 pa za izven — C. Goldoni: LAZNIK; gostuje Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Takoj, ko so Zagrebčani odšli, sem vstal tudi jaz in se lotil urejanja popotnih zapiskov prejšnjega dne. Za zajtrk sem si ogrel konzervo — pojedel sem kar brez kruha, ker ga pač nisem imel, potem pa sem se do dopoldneva poglabljal v specialko in v vodiče, da bi si izbral najprimernejšo traso za pohod tistega dne. Pravzaprav niti ni bilo kaj izbirati. Najprimernejšo pot od Skorpovca do Velikega Alana so namesto mene izbrali že drugi. Meni so prepustili samo še to, da čimbolj zvesto sledim markacijam. Na pot sem se odpravil ob devetih dopoldne, prav na začetku dopoldanske vročine. Zagrebčani so imeli prav, ko so mi rekli, da tod kar mrgoli kač. Že po prvih korakih se mi je izpod nog zvil v travo velik, najmanj podrugi meter dolg gož, potem pa blizu Mliništa še velik gad, tako da sem se potem bolj kot po okoliški panorami, oziral po poti pred seboj. Delal sem dolge in hitre korake, ker so se nad hribi za menoj kopičili črni oblaki in sem se bal, da me bo ujela nevihta, še preden bi prišel do kakšne kolibe na Mliništu. Toda ne kače ne nevarnost dežja mi niso mogli preprečiti, da ne bi obiral jagod, ki so se mi ponujale malone ob vsej poti od Skorpovca do Mliništa. V več kot dveh urah hoje po Pre-mužičevi stezi sem se že pošteno naveličal večnega zasledovanja markacij. Počutil sem se kot pasje ščene, ki ga privezanega na pas vlečejo na rutinski dopoldanski sprehod od Tivolija do Rožnika in nazaj. Da bi si popestril pot, sem nad Mliništem zapustil magistralo, ki je zavijala proti Šatorini in zavil po neoznačeni stezi dol na •polje. Mlinište je prostrano kraško polje na nadmorski višini okoli 1000 m. Na njegovem robu stoji večje število pastirskih stanov, kjer se poleti zadržujejo Podgorci s svojimi ovčjimi čredami. Nad Mliništem je v višini Premužičeve steze (1200 m) edini izvir žive vode v Srednjem Velebitu, pa še tod je za časa mojega prihoda voda komajda mezela. (Treba je povedati, da v teh krajih že tretji mesec ni padla niti kapljica dežja.) Ker v Gornjem koritu — tako se namreč ta izvir imenuje — ni bilo dovolj vode, sem šel napolnit čutarico sto metrov niže, k Donjemu koritu. To je ne-presušen, ograjen in nadzidan izvir, nad katerim so že v začetku tega stoletja zgradili vodnjak. Ta vodnjak je prav slikovit, voda v njem je osem metrov globoka in tako čista, da je bilo zdaj, ko je sijalo sonce navpično v vodnjak, mogoče brez težav videti do dna. Ko sem se nagnil čez rob, sem videl v vodi dvojno senco svoje glave — tisto, ki jo je metalo sonce na gladino vode in tisto, ki se je črtala na dnu vodnjaka, tako da je bila vsa slika še najbolj podobna velikemu v soncu priprtemu zelenemu očesu. Za kamnitimi ogradami so se pasli osli, mule in mali dalmatinski konjički, spodaj na polju pa so starci kosili travo, v črno oblečene starke pa so povezovale majhna bremena sena, ki so jih potem z mulami tovbrile v senike na robu polja. Vsepovsod je dišalo po suše-Čem se senu in rožnatih grmih. Ustavil sem se pri kamniti cerkvici sredi Mliništa. Podobna je bila cerkvici sv. Bogorodice na Velikem Rujnu, samo da je bila še manjša in še bolj skromna na pogled. Zidovi so bili neometani, vrata so bila že vsa preperela in tako bolj podobna hlevskim kot pa cerkvenim vratom, zvonik pa je bil tako nizek, da bi lahko zagugal zvon malone z roko. V kamen nad vhodom je bila vrezana letnica postavitve: 1923. Na gorilniku, ki sem ga postavil na cerkveni prag, sem zavrel argo juhico, v katero sem zakuhal še zadnjo pest makaronov, ki so mi še ostali v vrečki. Tudi to juho sem — kot že zjutraj polnjeno papriko iz konzerve — pojedel brez kruha, tako da mi res ni kaj prida potolažila lakote. Če ne drugega, sem si vsaj pogrel. želodec in nadoknadil del soli, ki sem jo bil izgubil z znojenjem. V senci velikega drevesa blizu cerkve sem razgrnil plahto in za pol ure legel k počitku. Daljšega poležavanja si nisem mogel privoščiti, čeprav bi mi še kako prijalo. Še do večera sem nameraval doseči Veliki Alan, kjer se Premužičeva steza seka z gozdno cesto za Štiro-vačo in Zavižan. Kakor zmeraj, sem imel tudi tokrat velike težave, preden sem spet našel markirano pot, ki sem jo bil poprej tako lahkomiselno zapustil. V svoji lagodnosti sem namreč iz Mliništa zavil preveč proti zahodu na primorsko stran, poleg smeri sem izgubil še višino in potem še utrjeno stezo. Najhujša sončna pripeka me je našla sredi golih na-, zobčanih skal, med trnjem in osa-tom, pri napornem plezanju v strmino, kjer so se mi izpod čevljev in cepina ves čas izvijale kače in kuščarji. In tako sem po velikem ovinku prisopihal čez greben v Jurčič dolac, namesto da bi šel iz Mliništa lepo po stezi čez nizek prelaz. Takoj pod grebenom na oni strani je stala, prislonjena ob breg, majhna in nizka kamnita koliba. Ker so se na ograji sušile volnene nogavice in ovčji kožuh in se je izpod strehe valil dim, sem sklepal, da se v kolibi zadržujejo ljudje. In res — komaj sem se kolibi približal na kakih dvajset korakov, se je izpod vrat prikazal visok, dolgolas cigan z lovsko puško v roki. — Ko je opazil, da pred seboj nima zveri, ampak človeka, se je široko zarezal s svojimi belimi zobmi, odložil puško v kot in mi prišel naproti, da bi me pozdravil. Potem ko mi je iz vodnjaka prinesel vedro vode, mi je začel pripovedovati, kako se je 14 pred štirimi dnevi, ko je rano v jutro gnal svoje mule v dolino, pred njim pojavil na vrhu grebena velik medved, kako se je postavil na zadnji dve šapi in radovedno gledal; da je vzel že puško iz toka, da bi streljal, pa ni, ker se je bal splašiti mule; in kako se je kosmatinec nazadnje le umaknil s poti in od-hlačal nazaj v hosto. Cigan — bil je lep, postaven mož pri štiridesetih — mi je iz bajte prinesel velik krajec kruha in kos domače slanine, zraven pa še steklenico vina, rekoč, da se mi že na daleč vidi, kako mi gleda lakota iz oči in da naj kar vse pojem in popijem, ker bo on tako in tako še pred večerom šel nazaj v dolino in da zase ne potrebuje ničesar več. Tako sem rezal z nožem debele trakove slanine in jih skupaj s kruhom mašil v usta, vse skupaj pa sem zalival z »bevando«, mešanico vode in vina. Steklenico mi je pomagal prazniti tudi cigan. Od popitega vina se mu je jezik hitro razvezal in na dolgo in široko mi- je začel pripovedovati, kako je kot »bačvar«, sodar pred petnajstimi leti hodil po Sloveniji, o treh nezakonskih otrokih, ki jih ima baje tam s tremi različnimi Slovenkami, o svoji hiši, ki jo ima zdaj pri morju (tik ob jadranski magistrali, mi je s ponosom zatrdil) in kako tu zgoraj goji krompir, ki je baje veliko boljši od onega dolinskega, ki da je resda debel, a voden. Zraven mi je še priznal, da vsakič ko gre v dolino, skrivaj spravi dol tudi po en tovor lesa za sode — iz državnih gozdov seveda. »In da ne bi slučajno o tem kaj čvekal logarju ria Velikem Alanu«, mi je pomežiknil, ko je zvedel, da sem namenjen tja. Ostanek kruha in slanine, ki ga nisem mogel takoj pojesti, mi je možakar velikodušno poklonil za popotnico, potem pa mi je pokazal pot, po kateri naj bi dosegel Pre-mužičevo stezo, ki sem jo bil dopoldne zapustil na Mliništu. Pot me je vodila še nekaj časa po gozdu in mimo ograd po dnu doline, potem pa sem se na prelazu Vrata namesto, da bi nadaljeval s spuščanjem po izhojeni »konjski« stezi proti morju, zagrizel v breg. Skoraj eno uro sem porabil in dosti potu sem prelil, preden sem nadoknadil izgubljeno višino iz 1000 m v Vratih na 1400 m, kjer sem tik pod Alanskim vrhom in Visibabo znova dosegel Premužičevo planinsko stezo. Srečanju z magistralo sem nazdravil z dolgim požirkom vode iz čutarice, potem pa sem se odpravil naprej, ker je bila ura že šest popoldan, do Velikega Alana pa je bilo po mojih predvidevanjih Še krepki dve uri hoje. Pot je bila lepa in zložna, speljana je bila tik pod zahodno stranjo več kilometrov dolgega grebena Pleševice in iz nje se je v tem jasnem predve-černem zraku razpiral lep pogled na morje globoko spodaj in na otoke Pag, Rab in tam na severozahodu tudi že na Krk.' ČEVLJI PEKO model VITAL Cena: 435,10 din model RAJMUND Cena: 446,55 din J E S E N '77 Barve: črna inka tabaco IT f V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM DELOVNI LOŠKI ŠTUDENTI Škofja Loka — Mnoge uspešne akcije, ki so jih izvedle v preteklem letu komisije sekcije študentskega kluba Škofja Loka, ki deluje v okviru Kluba študentov občine Škofja Loka, niso zvabile člane upravnega odbora v samohvalo in poudarjanje lastnih zaslug za delo kluba, ampak v prijetno delovno vzdušje, ki priteguje vse več študirajoče mladine. Ta ugotovitev jih je tudi napotila, da so pred kratkim sklicali občni zbor, na katerem so se pogovorili o delovnem programu za letošnje šolsko leto in se seznanili s pokroviteljem sekcije, tovarno Jelovica iz Škofje Loke. Kot smo že omenili, je bilo preteklo leto delovno. Za stalno delo in dogovarjanje so imeli škofjeloški študenti vsak teden sestanek v knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki. Socialna komisija je skrbela za reševanje raznih zapletov pri štipendiranju in za seznanjanje dijakov s štipendijsko politiko. Kadrovska komisija je evidentirala nove člane kluba in jih na osnovi podatkov ankete vključevala v komisije in organe sekcije. Škofjeloška sekcija Kluba študentov ima tudi aktiv ZKS, ki je zelo delaven. Zelo aktivna je tudi kulturna komisija, ki sodeluje pri organizaciji večera slovenske poezije, z dijaki slovenske gimnazije v Celovcu in s študenti in njihovimi klubi v naši domovini. Športna komisija pa je organizirala rekreativno telovadbo, plavanje, planinske izlete, piknik, kolesarjenje, odbojkarsko ekipo in skupaj s komisijo za mladinske delovne akcije, družbeno samozaščito in splošni ljudski odpor pripravila akademski ples z brucovanjem, akcijo Ilegalec ter obisk Bazovice in Trsta. Kakšen pa je program za letos? Zavzemali se bodo za ustanovitev mladinskega servisa v Škofji Loki, ki naj bi organiziral delo za študente in dijake. Pri tem računajo na pomoč delovnih organizacij. Škofjeloški študenti so pripravljeni vzpostaviti tesnejše stike tudi s Turističnim društvom Škofja Loka in z vsemi, ki jim lahko pomagajo pri dejavnosti sekcije. S. Jesenovec Kranjska gora — Med številnimi rekonstrukcijami cest v občini je ena največjih in najbolj pomembnih obnova magistralne ceste od Kranjske gore proti Podkorenu, ki jo financira republiška skupnost za ceste. Med obnovo so morali speljati obvozno cesto mimo Kranjske gore in zapreti črpalko v Podkorenu. Prejšnji odsek te magistralne ceste je bil dotrajan in neprimeren za številni promet prek mejnega prehoda Rateče in mejnega prehoda Podkoren. — Foto: D. Sedej SENČURSKI KRAJEVNI PRAZNIK BO LETOS DECEMBRA Šenčur — Krajani Šenčurja so se pred dvema mesecema odločili, da bodo od letos slavili krajevni praznik 10. decembra. To je na dan, ko je bila 1941. leta ustanovljena Kokrška četa. Strinjali so se tudi, da se sedanji kulturni dom preimenuje v Dom Kokrške čete, da se ime osnovne šole dopolni in se preimenuje v osnovno šolo Janka in Stanka Mlakarja in da se nove ulice poimenujejo po drugih padlih borcih iz Šenčurja. 9. decembra 1941 je bil v hiši Janeza Pipana (Stružnikova pot 2) v Šenčurju sestanek partijske organizacije in odbora OF Šenčur, na katerem so sprejeli sklep o ustanovitvi Kokrške čete, ki naj bo sestavljena iz domačinov in okoličanov. Za komandirja so imenovali Staneta Bečana, člana okrožnega komiteja KPS Kranj. In 10. decembra so v četo že stopili štirje domačini, nato pa še drugi, tako da je četa sredi junija 1942 že prerasla v Kokrški odred, ki je imel 72 borcev. Med vojno je padlo kar 47 borcev Kokrške čete (31 iz kranjske občine, 10 iz tržiške, 4 iz šišenske ter po 1 iz radovljiške in jeseniške občine). Poseben odbor v Šenčurju se že pripravlja na praznovanje praznika. S pomočjo delovnih in družbenopolitičnih organizacij, obrtnikov in drugih bodo zbrali okrog 70.000 dinarjev za odkritje spominske plošče na kulturnem domu. Bronasto ploščo bo izdelala jeseniška železarna, za pokroviteljstvo nad praznovanjem pa so zaprosili letališče Brnik. Praznovanje se bo začelo v soboto, 3. decembra, ko bodo odprli novo sejno sobo, v gasilskem domu v Srednji vasi pa bo svečana seja. Praznovanje bo trajalo do 10. decembra, ko bodo odkrili spominsko ploščo. V kulturnem domu oziroma Domu Kokrške čete pa bo slavnostna akademija, na katero bodo povabili preživele borce Kokrške čete, svojce padlih in družbenopolitične delavce. V tednu praznovanje pa bo tudi več kulturnih Športnih in drugih prireditev. F. Erzin Občni zbor škofjeloške sekcije Kluba študentov občine Škofja Loka je pozdravil v imenu pokrovitelja tovarne Jelovica direktor Tine Kokelj, kije ob tem poudaril, da delovni kolektivi želijo sodelovati s študenti in njihovimi klubi in organizacijami. —Foto: S. Jesenovec PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI SOZD ABC Pomurka TPO GOLICA Jesenice TO Zarja Pričakujemo cenjene potrošnike na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme 10. — 16. oktobra 1977 potrošniško posojilo, sejemski popust, brezplačna dostava na dom, montaža na domu in solidna postrežba pohištvo in oprema, akustika in gospodinjski aparati, gradbeni material, pisarniška oprema in biro stroji, tekstil in konfekcija, dekorativa, galanterija obutev Kranjska gora — Obnova Liznekove domačije — Kulturna skupnost Jesenice sije dalj časa prizadevala, da bi končno začeli obnavljati staro Lizne-kovo domačijo sredi Kranjske gore. Letos so z obnovo že začeli in bodo najprej hišo pokrili, nato pa uredili spodnje prostore v stalni razstavni prostor. Liznekova domačija, ki jo bodo obnovili do konca letošnjega leta, sodi med najstarejše in najbolj etnografsko zanimive kmečke hiše in bo njena popolna obnovitev za turistično Kranjsko goro izredna pridobitev. — Foto: F. Perdan Preverjanje usposobljenosti Kranj — V soboto, 8. oktobra, je bila v Kranju vaja gasilske enote civilne zaščite, na kateri so preverjali usposobljenost in delovanje v miru in vojni. To je bil letos že drugi večji prikaz usposobljenosti. Prvi je bil namreč maja letos, ko je sodelovalo 120 ekip prve pomoči iz kranj ske občine. ' Pripadniki gasilske enote so se pomerili v rokovanju z gasilskim orodjem in opremo. Preskusili so uporabo zaščitnih sredstev in vadili reševanje drugih in samoreševanje. To je bila ena rednih mobilizacijskih vaj s poukom, ki so jo izvedli tudi v okviru tedna požarne varnosti, ki bo od 23. do 29. oktobra. Vaja je po mobilizacijski plati izredno uspela, saj so se vsi pripadniki zbrali pravočasno in ni bilo neupravičene odsotnosti. V okviru tovrstnega usposabljanja bodo tudi v prihodnje organizirali redni in dopolnilni pouk s praktičnim preskusom znanja. A. 2. Kmetijsko živilski kombinat Kranj — z n.sol.o. v Kranju, Cesta JLA 2 objavlja po sklepu sveta delovne skupnosti Skupnih služb prosto delovno mesto administratorja v razvojno organizacijskem sektorju za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: Poklicna administrativna šola ali popolna osemletka s strojepisnim tečajem, najmanj 1- ali 2-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu, smisel za komuniciranje, vljudnost in lepo obnašanje, poskusno delo v času 1 meseca. Nastop dela je možen v mesecu novembru. Pismene prošnje sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Prošnjam priložite tudi dokazila o dokončani šoli in opis dosedanjih zaposlitev. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Tržič objavlja prosto delovno mesto POSPEŠEVALCA KMETIJSKE PROIZVODNJE Pogoji: dipl. inž. agronomije ali inž. agronomije: delovne izkušnje so zaželene; poskusno delo 3 mesece. OD po pravilniku o nagrajevanju, nastop dela takoj ali po dogovoru. Prijave sprejema Gorenjska kmetijska zadruga. TZE Tržič. Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - višja šola ekonomske ali organizacijske smeri in 2 leti delovnih izkušenj, - ekonomska srednja šola in 5 let prakse v finančnem knjigovodstvu. Prijave sprejema odbor za delovna razmerja do zasedbe delovnega mesta — nastop možen takoj. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa po opravljenem postopku. MALI OGLASI prodam Prodam STRUŽNICO emco-uni-mat (optiker). Anderle, Kranj, Zev-nikova 8 (Orehek) Prodam dobro ohranjen KLARINET vzhodnonemške izdelave. Nadaljnje informacije dobite po telefonu št. 22-858 vsak dan od 15. do 17. ure. 7043 Prodam globok otroški VOZIČEK . Beleharjeva 17, Šenčur 7052 Prodam dobro ohranjeno »rost-frei« POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in odcejalnikom, dolžina 120 cm. Britof 187, Kranj, tel. 23-816 7053 1 leto stare KOKOŠI nesnice in kokoši za zakol ter sveža JAJCA po 1,80 din dobite vsak dan pri Zupanu, Cegelnica 1, Naklo 7148 Zelo ugodno prodam novo samsko POSTELJO dragica z vzmetnico jogi. Ogled možen vsak dan od 19.30 dalje. Ovsenik Franc, C. kokrškega odreda 11, Kranj 7149 Ugodno prodam večjo količino SADIK za živo mejo — zimzeleni li-guster. Lesce, Boštjanova 4, tel. 74-005 7150 Prodam KINOPROJEKTOR ISKRA SUPER 8. Telefon 23-180 7151 Prodam VRTALNI STROJ - namizni — 4 hitrosti. Poljče 23, Begunje 7152 PUNTE prodam - 160 kosov po 10 din. Britof 106 7153 Prodam KAVČ zaradi selitve. Podlogar Sonja, Sv. Duh 110, Šk. Loka 7154 Prodam PRAŠIČKE, težke po 20 kg. Ambrož 5, Cerklje 7155 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK in opremljen KOŠEK. Mandelj, M. Pijadeja 13, tel. 21-726, Kranj 7156 Prodam lepa obrana ZIMSKA JABOLKA. Globočnik, Voglje 85 7157 Po znižani ceni prodam nov PLUG za traktor IMT 533 (Fergu-son). Arh Alojz, Sp. Gorje 159 7158 Prodam ročni SITOTISKARSKI STROJ z vgrajeno vakuum napravo format B-l. Naslov v oglasnem oddelku. 7159 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2KW in otroško STAJICO. Klemenčič, Cegelnica 42, Naklo 7160 Prodam barvni TELEVIZOR GORENJE - ekran 59. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. Ravnik Cilka, Šenčur, Gasilska 12 7161 Takoj zaposlim dva KV DELAVCA ali za priučitev za pleskarsko obrt. Informacije od 14. do 15. ure in od 18. do 20. ure, lahko tudi na tel. 24-552. Dež-man Alojz, SLIKOPLES-KAR, Betonova 2, Kokrica, Kranj dežurni veterinarji OD 14. DO 21. OKTOBRA 1977: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 in BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; PLESTENJAK Tone, dipl. vet., Bled, Prešernova 34. tel. 77-828 ali 77-863 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna služba ZVZG Kranj, na telefonski številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejski veterinarski zavod Gorenjske JABOLKA KROMPIR ČEBULA 6,50 DIN KG 3,20 DIN KG 5,80 DIN VVSEH PRODAJALNAH ŽIVILA PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP kupim Iwhya ČP Glas, Kranj, Ulica Mole Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tiak Kranj, tlak: Združeno podjetje, Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva s. - Naalov uredništva in uprava Usta: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51S00-601-125M - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglaeni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena sa 1 številko 3 dinarje. - Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Kupim rabljen traktorski KUL-TIVATOR. Naslov v oglasnem oddelku 7167 Kupim SADJE za namakanje. Stroj Marija, Podbrezje 123 7168 vozila Prodam dobro ohranjen VOLKS-VVAGEN, starejši letnik, Britof 187, Kranj, tel. 23-816 7078 Ugodno prodam DYANO 6, letnik 1969. Motor — generalna marec 1977. Ogled vsak dan od 14. do 16. ure na Levstikovi 2, Kranj 7082 Prodam ZASTAVO 750, letnik W2. Hribar, Golniška 32, Kokrica, Kranj 7102 Prodam TRAKTOR SAME 35, pogon na štiri kolesa. Stane Papler, Mlaka 3, Begunje 7162 Novo ZASTAVO 101, še neregistrirano, prodam. Ponudbe pod »Gotovina« ' 7163 TOVORNI AVTO FAP KIPER kupim. Brleč Franci, Nožice, Pionirska 15, Radomlje 7164 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1970. Jošt Marjan, Naklo 51 7165 Prodam ZASTAVO 750 v dobrem stanju. Gostiša Matko, Bavdkova 50, Stražišče, Kranj 7166 stanovanja GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Kranju ali Radovljici vzamem v najem. Ponudbe na naslov: Oblak, Maistrova 12, Radovljica 7169 obvestila Sedaj je čas za sajenje okrasnih IGLAVCEV in ZIMZELENIH LISTAVCEV. Bogato izbiro le-teh za vrtove, parke in grobove vam nudi DREVESNICA TUŠEK PODBREZJE NA GORENJSKEM. Odprto neprekinjeno — nedelja zaprto! Vrtnice in listavce prodajamo od 25. oktobra dalje. 7134 PLESNI TEČAJI v domu JNA Kranj. TORKOV pričetek 18. 10. 1977 od 19.30 do 21.30, nedeljski pričetek 16. 10. 77 od 10. ure do 12. ure. 7136 Obveščam, da sem odprl novo STEKLARSKO DELAVNICO. Zasteklitve vseh vrst ter uokvirjanje slik. Pridem tudi na dom. Odprto vsak dan razen nedelje do 19. ure. Se priporoča STEKLARSTVO, Bojan Ptiček, Lesce, Alpska 57, tel. 74-130 7171 Vpisujemo v TEČAJE IZ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike motornih vozil B kategorije. Tečaji bodo v DOPOLDANSKIH urah. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. Uradne ure vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure. 7172 FOTO KINO KLUB »JANEZ PUHAR« v Kranju obvešča prijatelje fotografije in lastnike fotoaparatov, da organizira začetni foto-tečaj. Prijave in informacije vsak torek od 19. do 20. ure v klubskih prostorih — Delavski dom — vhod 6. Začetek tečaja takoj po zaključku prijav. Vabljeni. 7133 posesti Prodam večjo gradbeno PARCELO z delno gradbeno dokumentacijo v Zireh. Naslov v oglasnem oddelku. 7121 HIŠO, enostanovanjsko, dograjeno ali nedograjeno kupim v okolici Domžal, Kamnika, Kranja ali Škofje Loke. Ponudbe pod šifro »Kom-fort« 7170 Zaradi napake v Glasu, številka 77, v petek, 7. oktobra, ponovno objavljamo naslednji oglas: Delati je začel pooblaščen — center AMBROŽ, Lahovče40, 64207 Cerklje Tel. 064-42065 dinitroliziranje avtomobilov je popolna zaščita proti rjavenju: DINITROL ML v votlih delih karoserije in DINITROL METALLIC na dnu s triletno garancijo (za avtomobile registrirane do dveh mesecev). Cene konkurenčne <► o <► o o o <► O o o o Vabimo na ogled razstave na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme v Kranju od 10. do 16. oktobra 1977. lesna slovenj gradeč gozdarstvo in lesna industrija o. sol. o. lili t: t 1 * 11 lili i-j Si s svojimi TOZD vam nudi: — vse vrste gozdnih proizvodov — turistične storitve — prevozne storitve — žagan les iglavcev — ladijski pod — iverne plošče: navadne in oplemenitene — oblazinjeno pohištvo — stavbno pohištvo — sumo vrata — instro okna — izolir okna — izolacijske šipe — rolete za okna — klasična okna — stenske in stropne obloge — ogrodja za kavče — izvajamo: gojitvena dela gradbena dela izgradnja cest Na Gorenjskem lahko kupite naše izdelke v LESNINI — poslovalnica Kranj, Primskovo KRANJ PRIMSKOVO LESNINA - LES Kranj - Primskovo poslovalnica za prodajo lesa, lesnih izdelkov in gradbenih materialov 3000rrf PRODAJNEGA PROSTORA Oglejte si skupno razstavo na X. jubilejnem mednarodnem sejmu opreme od 10. do 16. oktobra 1977 Posebno pa še na demonstracijo »Vse o zidnih in stropnih oblogah« v petek dne 14. 10. in v soboto dne 15.10. ob 11. in 15. uri v paviljonu Lesnine. odprto od 7. do 16. ure tel. (064) 26-076 KOMPLETNA IZBIRA POHIŠTVA V KOKRI! VjjUjul • v salonu pohištva »Globus«, Kranj: — spalnice, dnevne sobe, otroško pohištvo, . • v specializirani prodajalni kuhinjskega pohištva »DEKOR«, K KANJ Kranj: — 24 vrst kuhinj, TV aparati, bela tehnika (hladilniki, štedilniki, zamrzovalne omare) Nudimo še: — prodajo na kredit do 30.000 din, z 20 % pologa brez porokov, dostavo na dom NESREČE TRČENJE V OVINKU Pristava - V četrtek, 6. oktobra, nekaj pred 14. uro se je v Pristavi pri Tržiču pripetila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Sap Ljubljana Jožef Gabron iz Bistrice je peljal od Tržiča skozi Pristavo. V ostrem nepreglednem ovinku mu je nasproti pripeljala v osebnem avtomobilu Tilka Jan iz Kranja. Na mokri in spolzki cesti je njen avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zaneslo na levo polovico vozišča, kjer je trčila v avtobus, ki je pred nesrečo že zapeljal skrajno desno in ustavil. Voznica je bila v nesreči lažje ranjena, škode na vozilih pa je za 12.000 din. PEŠEC V OVINKU Bled — V soboto, 8. oktobra, ob 18.20 se je na .regionalni cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Matej Ramoš (roj. 1925) z Boh. Bele je peljal po klancu navzdol mimo vile Bled in v ovinku opazil na cesti Mirka Rakuša (roj. 1921) z Bleda, ki je tam očitno lovil ravnotežje. Voznik se mu ni mogel izogniti, zadel ga je, da je padel in se huje ranil, ranjen pa je bil tudi voznik Ramoš. POVOZIL PEŠCA Jesenice — V soboto, 8. oktobra, ob 21.20 se je pred jeseniško železarno pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Radovan Djurišič iz Beograda je na prehodu za pešce zaradi neprimerne hitrosti zadel Sabida Mujezinoviča (roj. 1934) z Jesenic. Huje ranjenega so prepeljali v bolnišnico. POVZROČIL NESREĆO IN POBEGNIL Tržič — Na magistralni cesti v Zvirčah pri Tržiču se je v nedeljo, 9. oktobra, nekaj pred 17. uro pripe- tila prometna nezgoda. Neznani voznik zastave 125 PZ svetlorumene barve kranjske registracije je v Zvirčah dohitel voznika zastave 101 Leopolda Smoleja (roj. 1958) iz Tržiča; prehiteval ga je prav tedaj, ko sta nasproti vozila dva avtomobila. Zaradi tesnega prehitevanja je neznani voznik z obijačem zadel blatnik Smoletovega avtomobila in ga tako zrinil s ceste. Po nesreči je neznani voznik odpeljal naprej ne da bi ustavil. Škode na Smoletovem avtomobilu je za 8000 din. trčil v avtomobil Škofja Loka — V nedeljo, 9. oktobra, ob 15.30 se je pripetila prometna nezgoda v križišču regionalne ceste Škofja Loka Kranj v Starem dvoru. Voznik kolesa z motorjem Franc Trobec (roj. 1903) iz Puštala je v križišču zapeljal na prednostno cesto in pri tem trčil v osebni avtomobil Jožeta Ramovža iz Britofa. Ranjenega Trobca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. L. M. hnpn HOPO — dobitnik ljubljanskega »ZMAJA« in drugih priznanj! V SPOMIN ljubemu možu, atu Alojzu Pavcu 13. oktobra 1977 se izteka čas v drugo leto dni odkar si za vedno odšel od nas dragi, nepozabni, dobri mož in ata; nemo, brez besed. Ziv je ostal spomin na tebe, na trenutke sreče, kateri so bili tako kratki. Naše življenje brez tebe — ata — je ena sama samota, katera nas vodi skozi žalost in praznino. P/ižigamo ti sveče na grobu, ki je postal tvoj zadnji, tihi dom in žalostno vedno od tebe odhajamo. Za teboj, ata, je ostala boleča praznina. Spominjamo se te z bridkostjo v srcih. Zena Marija, sin Lojze, Marica z možem in otroki, Silvico, Dušitom in Erikom. Olševek, 11. oktobra 1977 Edinstveni sistem pohištva vam omogoča popolno kreiranje prostora po vaših željah. Z neomejenim številom kombinacij elementov iz naravnega bukovega lesa v naravni in barvni izvedbi, lahko stanovanje opremite od kleti do dnevne sobe in kuhinje. Komponibilno pohištvo sistem ABC — nagrajen na XIII. beograjskem sejmu! Prodaja • LESNINA — salon pohištva, Titova 51 • JAVOR - Celovška 268 • HOJA — Langusova 8 Oba nagrajena sistema si lahko ogledate na razstavnem prostoru Lesni-ne na sejmu v Kranju od 10. do 16. X. 1977. IZDELUJE: »HOJA« predelava lesa, Ljubljana, Langu sova 8 telefon: 62-671, 62-695 telex: 31 1 50 yu hoja ZAHVALA Ob nenadni smrti najinega moža in očeta Petra Jugo vica se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste mu podarili cvetje, nama izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebna zahvala velja sosedom, tov. razredniku prof. Pračku, dijakom 1. c razreda Ekonomske srednje šole v Kranju ter podjetju Tekstilindus. Hvala tudi godbi, pevcem in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsem, ki ste z nama v teh dneh sočustvovali ali na kakršenkoli način pomagali, še enkrat srčna hvala. Žalujoči žena Ivica in hčerka Mateja. Kranj, 7. oktobra 1977 Po dolgi bolezni je dotrpela naša draga mama, stara mama, sestra in teta Marija Čadež roj.Peternel — Petrcova mama K večnemu počitku jo bomo spremili v torek, 11. 10. 1977, ob 16. uri na pokopališče v Javorje, kjer bo čakala vstajenja in snidenja z nami. Žalujoči otroci: Marica, Janez, Milka in Malči z družinami, sestra Minka, bratje Tone, France, Cene in Rudi, vnuki, vnukinje, pravnuki in ostalo sorodstvo. Murave, Škofja Loka, Kranj, Javorje, Ljubljana, 9. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega moža Marjana Jana se iskreno zahvaljujem vsem prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se prišli poslovit od njega, ga spremljali na njegovi zadnji poti v prerani grob, ga zasuli s cvetjem, podarili toliko cvetja in mi izrazili sožalje. Posebno zahvalo sem dolžna Brivsko frizerskemu salonu Kranj za nesebično pomoč. Iskrena hvala sodelavcu za ganljivi govor pri odprtem grobu, častiti duhovščini, pevcem in godbi. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoča žena Danica s sinom Milanom, mama, ata, sestra Anica in ostalo sorodstvo. Kranj, 10. oktobra 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete Ivane Arhar iz Predmosta pri Poljanah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, posebno Gerlevc Pavli za strežbo in pomoč med njeno težko boleznijo, g. župniku Mirotu Bonča za lep govor in pogrebni obred. Posebna zahvala dr. Bojanu Gregorčiču za zdravljenje. Zahvaljujemo se tovarni Iskra Reteče za venec in Termiki Trata za lep šopek. Enako vsem ostalim za lepo cvetje in vsem, ki ste jo pokropili in se od nje poslovili. Zahvala tudi vsem, ki ste jo obiskali med njeno boleznijo. Vsem, prav vsem lepa hvala. Vsi njeni! PredmdBt, Škofja Loka, Šentvid pri Stični, Warrawong- Avstralija, Medvdc, 10. oktobra 1977 Cestno in gorsko prvenstvo SRS v kolesarstvu Ropret in Rakuš prvaka Pohorje — Tu je bila v soboto dirka za naslov gorskega republiškega prvaka. V članski konkurenci je Kranjčan Bojan Ropret spet dokazal, da je nas najboljši gorski tekmovalec, saj je zmagal kar s petminutno prednostjo. Odlično drugo mesto si je z dobro vožnjo po strmih pohorskih klancih zagotovil Bojanov klubski tovarifl Mirko Kraker. Rezultati - filani (is km): 1. Ropret (popr. hitrost 23,64 km/h) 37,56, 2. Kraker 42,54, 8. Pečnik 45,40, 10. Rakus (vsi Sava) 50,36; starejši mladinci (15 km): 1. Matjaž Zanoškar (Rog - popr. hitrost 21,600 km/h) 41,54,6. Boris Kozjek (Sava) 44,23; mlajši mladinci (5 km): 1. Gorazd Penko (Rog — popr. hitrost 25 km/h) 13,23, 2. Matej Herlec (Rog) 13,40, 4. Stane Kurent 13,40, 10. Vlado Marn (oba Sava) 13,48; veterani A (s km): 1. B. Dežman 16,22, 2. Hafner 16,22, 4. Bajželj (vsi Kokrica) 19,12; veterani B: 1. Fornezzi (Rog) 16,30, 4. Majcen (Kokrica) 19,15, veterani C: 1. Perne (Grosuplje) 16,30, 2. Pintar (Sava) 19,10; veterani D: 1. Mugerle (Rog - Franek) 22,25; veterani e: Kačič (Kokrica) 24,05. V ZNAMENJU JUBILEJEV Murska Sobota - Popoldne je na slavnostni seji zasedalo predsedstvo kolesarske zveze Slovenije, ki je potekala v znamenju Številnih jubilejev: 90 let kolesarskega Sporta v Sloveniji, 30 let KZS in K K Pomurje iz Bel-tincev, združeno s praznovanjem obletnic partije in Tita. Na zasedanju, ki so se ga ude- Občinske košarkarske lige KRANJ — Le izkuSenost je pripomogla k tesni zmagi košarkarske ekipe Bekslna proti razpoloženim igralcem Krvavca. V ostalih srečanjih so bili doseženi pričakovani izidi, le ekipe Kranja 75 ni bilo na igrišče. Izidi: Beksel : Krvavec 62:61 (32:41), Gumar : Kranj 75 20:0 bb, Šenčur : Naklo 83:64 (41:40), Sava A : Kokrica 77:43(38:23). V tej ligi A je Se vedno v vodstvu Beksel. V občinski ligi B sta Se vedno v vodstvu Trhle veje in Triglav B, ki imata tudi po dvanajstem kolu enako število točk. Triglav B je v tem kolu z visokim izidom premagal Planiko, Trhle veje pa Iskro. Izidi: Triglav B : Planika 126:57 ( 65:34), Gotik : Gradbinec 47:33 ( 22:16), Trhle veje : Iskra 80:35 (35:21), Partizan : Vodovodni stolp 52:54(22:30). 2IROVKE PRVAKINJE 2IRI — Košarkarska reprezentanca mladink Škofje Loke — nosilec je žirovski Kladi var — bo letošnje prvakinje Gorenjske. Na zadnjem turnirju se niso dale presenetiti, saj so premagale oba nasprotnika. Izidi: Škofja Loka - Kladi var : Jesenice 81:77 ( 38:35), Jesenice : Kranj - Sava 53:30 (30:17), Škofja Loka - Kladivar : Kranj -Sava 57:30 (24:20). Lestvica: Skorja Loka 10 9 1 660:521 18 Jesenice 10 5 5 631:526 10 Kranj 10 1 9 366:610 2 Po Končanem tekmovanju so se trenerji vseh treh reprezentanc dogovorili o skupnih pripravah najboljših igralk, ki se bodo pripravljale za polfinalni nastop v SRS. NAJBOLJŠE LOČANKE ŠKOFJA LOKA - Tudi kadetinje so končale tekmovanje za prvaka Gorenjske. Prvakinje so mlade igralke Lokainvesta, medtem ko so Jeseničanke nekoliko razočarale, čeprav je v njihovih vrstah nekaj odličnih igralk. Jeseničanke bodo kljub temu zastopale gorenjsko koSarko na republiškem prvenstvu. V moštvo bodo vključili tudi nekaj igralk ostalih dveh selekcij. Lestvica: Skorja Loka-Lokainvest 9 7 2 365:287 14 Kranj - Sava 9 7 2 393:250 14 Radovljica 9 2 7 264:357 4 Jesenice(-1) 92 7298:410 3 -cm Smučarski skoki Zupan in Šilar prva Kranj — Na 15-metrski plastični skakalnici v Stražišču je bila druga tekma mlajših pionirjev in cicibanov za pokal Gorenjske. Nastopilo je 60 tekmovalcev iz petih klubov. Med cicibani je bil najboljši Matjaž Zupan, medtem ko je favorit Jožko Kešnar v enem skoku padel. Vseeno pa je zasedel odlično tretje mesto in vodi na lestvici po dveh kolih. Med mlajšimi pionirji je bil spet najboljši Dušan Silar. Njegov najhujši konkurent Martin Skrjanc je v drugem skoku padel. Na lestvici vodi zanesljivo Kranjčan Silar. Rezultati - cicibani: 1. Matjaž Zupan (Križe) 159,4 (10,5, 10,5), 2. Milan Božnar (Žiri) 157,5 (9,5, 11), 3. Jožko Kešnar 150,1 (12. 12 p.), 4. Roman Lipar (oba Triglav), 5. Jožko Smid (Jesenice), 6. Tomaž Debenc (Križe); mlajši pionirji: 1. Dušan Silar (Triglav) 194,0 (13, 12,5), 2. Igor Mandeljc 182,4 (12,5, 12). 3. Viki Jekovec (©ba Križe) 178,6 (12, 12), 4. Peter Slatner (Triglav), 5. Drago Kramperšek (Ziri), 6. Tomaž Dolar (Jesenice). Vrstni red po dveh tekmah — cicibani: 1. Kešnar (Triglav) 43 točk, 2. Zupan (Križe) 41, 3. Smid (Jesenice) 34, 4. Božnar (2iri) 32, 4. Debenc (Križe) 26, 6. Lipar (Triglav) 22; ekipe: 1. Križe 952,5, 2. Triglav 936,3, 3. Ziri 907,7, 4. Jesenice 503,8; mlajši pionirji: 1. Silar (Triglav) 50, 2. Jekovec (Križe) 38, 3. Dolar (Jesenice) 30, 4. Mandeljc (Križe) 28, 5. Skrjanc in Jagodic (oba Triglav) 20; ekipe: 1. Triglav 1012,5, 2. Križe 963,7,3. Jesenice 779,9,4. Ziri 605,7. Prihodnja tekma bo 23. oktobra v Žirovnici, ko bo otvoritev nove plastične skakalnice. J. Javornik Slaba udeležba tržič — V počastitev krajevnega praznika krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično je bilo pred dnevi v osnovni šoli Ko-krškega odreda v Križah odprto prvenstvo trži-ike občine v namiznem tenisu. Tekmovanje je organizirala namiznoteniška sekcija pri TVD Partizanu Križe. Žalostno je pri vsem tem to, da je na tej vsakoletni prireditvi tokrat nastopilo le sedem igralcev iz občine. Zmagal je Jure Janškovec pred Janezom Muzikom in Tonetom Šuštarjem. J. K. ležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij Pomurja in madžarske kolesarske zveze Železna Županija, so spregovorili o rezultatih 30-letnega organiziranega kolesarstva v Sloveniji in o delu KK Pomurje. Razglasili so veljavnost novega statuta KZS, izvolili delegate v predsedstvo KZS, imenovali komisijo za odlikovanja in sekretariat zveze. Ob zaključku slavnostne seje so bila podeljena Se priznanja K K Pomurje za 30 let uspešnega dela. RAKUS IZKORISTIL PRILOŽNOST Beltinci — Jubilejna 20. kolesarsska dirka Po Pomurju je bila tudi zadnja preskušnja tekmovalcev za naslov slovenskega prvaka v cestni vožnji. Po štirih dirkah je bil med člani na vrhu Bojan Ropret, ki pa se nedeljske dirke ni udeležil. Zato se je ponudila prilika drugouvrSčene-mu Mirku Rakušu, da državnemu naslovu v cestni vožnji doda Se republiškega. Mirku je zamisel uspelo izkoristiti, saj je prišel v cilj kot najboljši Slovenec in si s tem priboril 20 točk. S prvo skupino članov sta pripeljala v cilj tudi druga dva savčana Kraker in Pečnik. Med starejšimi mladinci se je od Kranjčanov najbolje izkazal Boris Kozjek, ki je bil odličen drugi in tretji v skupni razvrstitvi za slovensko prvenstvo. Žal pa mi je bilo nadarjenega Marka Cudermana, ki se je pokazal kot zagrizen borec, vendar pa mu Se manjka izkušenosti. Vodil je skoraj polovico dirke s prednostjo ene do dveh minut, nekako 30 km pred ciljem pa naporu ni bil več kos. Glavnina ga je ujela in pustila za seboj. Morda se grdo sliši, vendar tudi take izkušnje mladim kolesarjem niso odveč. Obe dirki - sobotna in nedeljska - sta bili organizacijsko brezhibno izvedeni. Pri cestni pa velja grajati sodnike, ki se kar niso mogli »zedi-niti«, kdo iz skupine je prej prevozil ciljno črto. Zato so bile pritožbe številne, pa Se pri razglasitvi rezultatov niso bili vsi zadovoljni. Take nestrokovnosti so neodpustne! Rezultati dirke Po Pomurju - člani (100 km): 1. Kahlina (Metalia commerce Zagreb -popr. hitrost 40,440 km/h), 2:28,21, 4. Rakuš, 8. Kraker, 9. Pečnik (vsi Sava), čas zmagovalca; starejši mladinci (100 km): 1. Zanoškar (Rog) 2:28,21, 2. Kozjek (Sava) isti čas; mlajši mladinci (60 km): 1. Vehar (Novoteks Novo mesto) 1:59,14, 6. Jene, 7. Marn, 8. Kalan, 18. Mali, 19. Kurent (vsi Sava) v času zmagovalca; veterani A: 1. Hafner, 2. B. Dežman (oba Kokrica); veterani B: 1. Horvat (Grosuplje); veterani C: 1. Perne (Grosuplje), 2. Pintar (Sava); veterani D: 1. Mugerle (Rog); veterani 1. Stefanič (Krško); ekipno - elani: 1. Metalia commerce Zagreb 7:25,03, 2. Rog 7:26,59, 3. Sava 7:26,59; starejši mladinci: 1. Rog 7:25,03; mlajši mladinci: 1. Novoteks Novo mesto 5:57,42, 2. Astra 5:57,42, 3. Sava 5:57,42. Izid točkovanja za slovenski naslov — člani: 1. Rakuš, 2. Ropret (oba Sava), 3. Zakot-nik (Rog), 5. Udovič (Sava - z dirko manj), ekipno je 1. Sava; starejši mladinci: 1. Zanoškar, 2. Žaubi (oba Rog), 3. Kozjek (Sava) 50, ekipno 1. Rog; mlajši mladinci: 1. Herlec (Rog), 2. Vehar (Novoteks), 3. Bernik (Astra), ekipno 1. Rog. H. Jelovčan II. zvezna rokometna liga Pomembna točka za Jelovico ŠKOFJA LOKA - H. ZRL - moški, Jelovica: Zamet 14:14 (6:8), igrišče v Puštalu, gledalcev 600, sodnika Mijakić, Pavljak (oba Bjelovar). Jelovica: Pušpan, Mehonič 4, Jeršin, I.umiki 1, Fister 4, Bešter, Polajnar, Trobec 1, Pokorn 1, VeberAvguštinčič. Zamet: Sraoč, Tomac 2, Cvitan, Abramovič', Milanovič, Čermeka, Drobina, Čavlovič 5, Ri-manič 3, Lakič 4, Ponka. Vodilni reški Zamet je že na začetku srečanja dal vedeti, da je tokrat v goste priSel po točki, vendar so osvojili le eno. Usodne za goste so bile zadnje tri sekunde igre. Takrat so namreč v obrambi naredili prekršek, ki jih je veljal izključenega igrlaca in devetmetrovko. Na prosti strel se je pripravil Fister. Na voljo je imel le bore Štiri sekunde. Gostje so postavili živi zid, ki je bil izredno gost, pa tudi njihovi igralci so bili dokaj visoki, Se posebno ob dvignjenih rokah. Fistra pa to ni motilo. Visoko in ostro jo je streljal, žoga se je dotaknila rok gostujočega moštva, zadela Se vratarja tako nesrečno, da je spremenila smer in obtičala za njegovim hrbtom in točka velika kot »Luhnik« je ostala doma. GOSTOVANJE NI USPELO ŠKOFJA LOKA - II. ZRL - ženske, Jelovica : TVIN 15:20 (7:7), igrišče v Puštalu, gledalcev 400, sodnika Sirotić (Umag), De-kovič (Poreč). Jelovica: Šolar, Benedičič Benedik, Pavlin, I. i.tišina 3, Gartner, Soklič, Pegan, Jenster-le 2, J. Lušina 7, Primožič, Pintar. TVIN: Turodič, SiSler 1, Deak, Marinčič, Meter 1, Bijelič 5, S. Debeljakovič, V. Debelja-kovič 2, Brkič 4, Tahirukaj 7, Bjelič, Vučemilo-vič. Rokometašice Alplesa iz Železnikov, ki so tokrat gostovale v Loki, so v prvem delu bile enakovreden nasprotnik gostjam iz Virovitice. Ze na začetku so povedle in vodile že z lepo prednostjo. Nato so popustile in igralkam T vina dovolile, da so na odmor odšle z neodločenim izidom. V nadaljevanju so gostiteljice sicer povedle in to je bilo tudi vse kar so dobrega pokazale v preostalih dvajsetih minutah. S takim mlahavim odnosom do igre se res ne da zmagovati. To so izkoristile gostje in zasluženo osvojile točki, ki pa bi lahko ostali tudi v Sk. Loki. Železnikarce bi se morale zgledovati le po izredni borbenosti Benedičičeve in Jensterlove in zmaga bi prav gotovo ostala v njihovih rokah. Toda ti dve igralki sta bili le premalo, da bi lahko »sami« uspeli proti močni ekipi T vina SRL MOŠKI IN ŽENSKE TRŽIČ : ZASAVJE 30:1» (18:7) - V izredno kvalitetni igri, v kateri so bili domačini boljši nasprotnik, so gledalci ponovno pozdravili že četrto zmago Tržičanov. S to zmago so rokome-taši Tržiča z desetimi točkami sami prevzeli vodstvo. Gcle za domačine so dosegli: Kralj 5, Mrak 5, Dornik l.Majc 11, King 2, Vidic 8. PREDDVOR : OBALA It: 16 (10:9) - V odločilnem srečanju šestega kola sta se v Preddvoru pomerili vodilni ekipi. Domačinke so ponovno slavile, saj so jim bile gostje enakovredne le v prvem delu igre. Strelke za Preddvor: Konc 1, Markun 8, Murjak 7, Mali 2, Rezman 1, Likozar 3. Pari prihodnjega kola: II. zvezne in republiške moške in ženske lige: Varteks : Jelovica, Zamet : Alples, Lipa : Tržič, Eta : Preddvor. D. Humer KRANJ - PLANIKA : NAKLO 0:3 - Na stadionu Stanka Mlakarja je bila ženska nogometna tekma. Izkupiček — 3410 dinarjev — je bil namenjen za podaljšano' rehabilitacijo delovnih invalidov. Gostje iz Naklega so bile boljše nasprotnice od ekipe Planike, kije naploh prvič igrala nogomet. Nad 400 gledalcev je videlo nekaj lepih zadetkov gostujočih igralk iz Naklega. (h) — Foto: M. Živulovič Občinske rokometne lige KRANJ — V občinski ligi A so rokometaši Storžiča v četrtem kolu doma premagali stra-žiško Savo. Sicer pa po tem kolu tekme še vedno niso registrirane. Na dan je namreč prišlo, da so nekatere ekipe igrale z igralci, ki so odigrali ta dan že po dve srečanji. Ce se to ugotovi, bodo tekme preregistrirali. Izidi: Storžič : Sava 22:20 (14:8), Tržič (veterani) : Križe 24:13 (13:11), Duplje : Besnica 22:23 (10:12), zaostala tekma: Preddvor : Tržič (veterani 34:26(15:12). Lestvica: Preddvor 3 3 0 0 72: 56 6 Tržič (veterani) 4 3 0 1 111:100 8 Besnica 4 3 0 1 M: 82 6 Krvavec 3 2 0 1 69: 56 4 Žabnica 3 2 0 1 59: 54 4 Gorenjski sejem 3 2 0 1 70: 69 4 Krile 4 2 0 2 63 : 72 4 Storžič 4 1 0 3 73: 80 2 Sava 4 0 0 4 77: »3 0 Duplje 4 0 0 4 87:106 0 V tretjem kolu lige B sta znana izida le dveh srečanj. Dupljanski veterani so osvojili točki v Loki, Huje pa so premagali Bazenarje. Izida: Jesenice (veterani) : Duplje (veterani) 16:27 (6:15), Huje : Bazenarji 28:22 (13:10). SAVA Se brez poraza V občinski mladinski rokometni ligi je vodil- na Sava premagala Jelovico, kar predstavlja za ločane neuspeh. Izidi: Storžič : Zabnica 12:33 (4:16), Sava Jelovica 27:20 (13:11), izidi desetega kola -Storžič : Preddvor 19:33 (9:13), Jelovica : Zabnica 31:23(17:11). V vodstvu so mladinci Žabnice pred Savo s 4 točkami, sledijo pa Jelovica 3, Preddvor 2, Radovljica 1 in Storžič ki je brez točk. MLADINSKA REPUBLIŠKA LIGA -CENTER KRANJ V petem kolu mladinske ženske lige so Tržičanke osvojile točki doma v igri s Preddvorom, Kranjčanke pa so izgubile s Kočev-kami. Izidi: Tržič : Preddvor 16:11 (7:6), Ljubljana : Olimpija 8:29 (4:14), Kranj : Kočevje 9:30 (3:17), Polje : Alples 13:8(6:4). V moški konkurenci pa so edino zmago dosegli mladinci Jelovice v igri s Prulami. Rokometaši Tržiča pa so v zaostalem srečanju odpravili moštvo Kranja. Izidi: Slovan : Inles 14:13 (8:7), Tržič : Kranj 25rl6 (14:9), Prule : Jelovica 8:16 (4:8), Kranj : Slovan 14:17(7:10). J. Kuhar Slovenska nogometna liga Končno tudi točka in dva zadetka KRANJ - 8NL Gorenjska : Unior (Slovenske Konjice) 2:2 (2:1), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 400, sodnik Bučar (Novo mesto). Strelci: 1:0 KovaČič (10), 2:0 Mažgon (39), 2:1 Kmetec (44-enajstmetrovka), 2:2 Penič (67). Gorenjska: S ter, Pehare (Pongrac), Legat. Belančič, (Crnalič), Nikolič, Sprajcar, Jemec, Gaber, KovaČič, Mažgon, Verdnik. Unior: Mahne, Jagodic, Pavokovič, Koren, Polegek, Penič, Tominsek (Ulančnik), Bežen šek, Kmetec, Juhart, Preložnik. Končno je tudi članska nogometna selekcija v šestem kolu osvojila točko, čeprav je bila bližji obeh kot pa ene. Tako so po 460 minutah igre dosegli prvi zadetek, ki je bil plod iznajdljivega Kovafiča. Tudi drugi in vodstvo dveh zadetkov prednosti je sad samo enega igralca. Mažgon je namreč z leve strani pred Šestnajst metrskim prostorom gostov streljal kazenski prekršek. Hotel je podati soigralcem v sredino, vendar jc tako »nesrečno ali srečno« zadel žogo, da je le ta obtičala v desnem zgornjem kotu vratarja gostov Mahneta. Tudi gostje so prišli do cenenega remija Oba so dosegli po krivdi ožje obrambe. Gorenjci so v tem srečanju zaigrali doslej najboljše od kar tekmujejo v tej ligi. Vsi igralci so se srčno borili, imeli še nekaj zrelih priložnosti in tudi obe točki bi zaslužili. Kot kaže, so prebrodili začetno krizo, saj taka borbenost in dobra igra prinašata uspeh. ZKL — ženske Prva zmaga Gorenjske ŽIRI - ZKL ženske Gorenjska : Rade Kon-čar 74:58 ( 43:24), telovadnica OS, gledalcev 500, sodnika Rus (Kranj), Stricberger (Ljubljana). Gorenjska: Dermota 6, Malacko 17 (5:3) Ovsenk 21 (3:1), Mihovilovič 2 (1:0), Vrdoliak 12 (2:2), Ržen-Trojar 2, Pečelin 2, Krolnik 4 (5:4), Balderman 6(3:2). Čeprav je Gorenjska selekcija prvič nastopila skupaj, so bile v derbiju novink boljše nasprotnice. S hitro igro so povedle in popolnoma razbile obrambo višjih gostij. Tudi v nadaljevanju niso popustile in zasluženo osvojile prvo ligaško zmago. -dh Hi. SIPAD vas v»h: v paviljon v hali A na sejmu opreme od 10. do 16. oktobra v Kranju POPUST konkurenčne cene KREDIT DO 50.000 DIN — polog 20 % — brez porokov BRAZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! SOLIDNA POSTREŽBA! BOGATA IZBIRA: — regalov — klubskih garnitur — spalnic — kuhinj — jedilnic — miz — stolov — predsobnih sten — raznega kosovnega pohištva vaše stanovanje bo še lepše vaše zadovoljstvo še popolnejše s pohištvom Šipad Ljubenske packe — še enkrat V Glasu smo 2. septembra na zadnji strani objavili prispevek naše novinarke Darinke Sedej pod naslovom Ljubenske packe. Prispevek je bil ilustriran s sliko. Ker se je objava odgovora zavlekla zaradi različnih okoliščin, smo se v uredništvu odločili, da ponovimo objavo Članka Darinke Sedej in hkrati objavljamo tudi odgovor nanj. Žaljivi napisi in črne packe na kmetovi hiši sredi Ljubnega in zabita vhodna vrata so izjemno nesramna metoda neznanih storilcev Obnova na potresnem območju v kranjski občini V noči od petka na -soboto so bili vsi trije Čebavsovi iz Ljubnega doma, v svoji veliki kmečki hisi sredi vasi. Ko jih je prebudil zgodnji jutranji svit in priganjalo delo na polju — imajo zelo veliko kmetijo — so začudeno butali v oboja vhodna vrata: ni se jih dalo odpreti. Ko so odprli okna, so bili Ae bolj začudeni: prav vsa okna v spodnjih prostorih, vseh Aest velikih oken je bilo črno premazanih, tako da se ni videlo sko/i Aipe. Začudenje in ogorčenje je doseglo svoj višek tedaj, ko so zezli ven in se morali ozreti na hišno pročelje: tri velike in dolge stene so bile do vrha popackane, premazane z velikimi napisi, s katranom, tako da ni imelo nobenega pomena, da bi se sploh trudili jih odstraniti. Ne bi slo, razen tega pa sta bila bes in jeza prevelika, tudi zato, ker so bila vhodna vrata od zunaj trdna zaprta, z lico povezana. Nočni objestne-ži liso prizanesli tudi novim garažnim vratom in nanje v svoji omejeni pameti izpisali metrski črki BK. Veliki so napisi na hisi, vendar pa težko čitljivi, nesramne so grožnje, vendar nedvoumne. Storilci, ki so se v tisti noči tako zelo trudili napraviti, čimveč škode in kar najbolj oblatiti kmeta, so morali prinesti tudi lestev, kajti packe in napisi segajo do vrha visoke hiAe. Objestneži so se na moč trudili, da bi zapustili kar najbolj pristni vtis svoje vandalske pameti in obnaAanja: izpisali so žaljivke kot bk, kon, Akot, daj za samoprispevek, daj za solo, ofrajhaj me in tako dalje, v tem smislu in stilu. Če se pač kdo škodoželjno nasmiha, ga bo takoj minilo, če pomisli, da bi se to lahko zgodilo tudi NJEMU in na NJEGOVI hisi; če kdo ne verjame, da hiAa v Ljubnem nudi tako sramoten videz, se lahko sam prepriča. Če nič drugega, je takAno ravnanje kaznivo, da seveda niti ne poudarjamo tega, da je skrajno pobalinsko, nedopustno in sramotno, da nekoga, ki ga ne maraA, ponoči zabijeA v njegovo lastno hišo, ga ogrožaA in mu tako, da mu napraviš čimveč Akode, tudi groziš. »Kar je preveč, je preveč,« so dejali nekateri vaAčani Ljubnega, ko so uzrli ljubenske packe in o tem, da so ljubenski napisi že nekaj preveč hudega in nedopustnega, bo morala razpravljati tudi krajevna skupnost. Storilci bodo dobili svojo lekcijo in če mene vpraAate, kakšna bi bila med drugim v njihovem stilu, je odgovor pri roki: ofrajhati, pa ne hiAo ampak njihovo pamet in njihove glave, v katerih se rojevajo tako nizkotne misli in tako podla dejanja. . Darinka Sedej V Glasu od 2. t.m. je bil objavljen članek »Ljubenske packe«,-v katerem Darinka Sedej poroča o Čebavsovi hiši v Ljubnem, ki so jo neznani storilci v noči med 26. in 27. avgustom popackali in premazali z napi; si: Čebavs — Rope baraba, nič nisi dal za asfalt, nič za šolo itd. itd. Sedejeva je ogorčena nad zlikovci, ki so to storili in med drugim piše, da bo »o tem morala razpravljati tudi krajevna skupnost«. Vsak, ki je prebral njen članek, "v katerem poudarja »ljubenske packe« in »ljubenske napise«, a ne pozna ljubenskih razmer ter okoliščin, se nehote opredeli na stran pridnih »Čebavsovih, ki stanujejo v veliki kmečki hiši in jih zgodnji jutranji svit priganja k delu na polju«, kakor piše Sedejeva. Toda s svojim člankom je dosegla tudi nasprotni učinek: Na drugo stran se je postavila ogromna večina vaščanov, ki nočejo biti »ljubenske packe«, češ Sedejeva naj bi pisala o packah na Čebavsovi hiši, ne pa o dvoumnih »ljubenskih packah«, saj končno tudi ni izključeno, da je storilec iz drugega kraja, ker ima Čebavs, po domače Rope, »neporavnane račune« tudi drugod. Občani KS Ljubno se sprašujejo, zakaj naj bi morala o teh napisih razpravljati krajevna skupnost, kakor zahteva Sedejeva, ko pa ima KS dovolj drugih problemov. Razen tega pa je bila kdaj že tudi komu drugemu domačinu prizadejana večja škoda kakor sedaj Cebavsu, a njegovega primera organi krajevne skupnosti niso obravnavali. Dolžnost krajevne skupnosti tudi ni, da bi iskala krivce. Za to so poklicani drugi. Ce je Sedejeva udarila na eno plat zvona, naj se sliši še druga plat, zahtevajo krajani, ker bi sicer po njenem pisanju utegnilo iapasti, da so Ljubenčani packe nasploh. Sicer pa tega odgovora v časopisu sploh ne bi bilo, če bi članek »Ljubenske packe« brali samo občani KS Ljubno, ker Čebavsa vsi prav dobro poznajo. Občani krajevne« skupnosti pripominjajo, da obsojajo način, ki so si ga dovolili neznani storilci in Francu Cebavsu s katranom popackali hišo. A splošno prepričanje je, da je Če- bavs sam izbil sodu dno. Njegov od^ nos do krajevne skupnosti oziroma do krajanov je vseskozi negativen. Ni primera, da bi le enkrat prostovoljno prispeval za skupnost, čeprav je Ropetova domačija velika -- z dvema traktorjema, z dvema avtomobiloma in s številnimi drugimi stroji. Čebavs je tako »zgleden« občan, da se v zadnjih 20 letih ni udeležil niti enih volitev-, ne" v lokalnem kakor tudi ne v republiškem in zveznem merilu. . Svojega glasu tudi ni .oddal za uzakonitev socialnega zavarovanja kmetov, medtem ko prav Ropetova hiša iz socialnih virov dobiva zelo veliko. Rope tudi ni član Socialistične zveze in tudi ne kake druge družbenopolitične' organizacije ter tudi noče biti. Za asfaltiranje cest in poti skozi vas — tudi ob njegovi hiši — so krajani po večini plačali samoprispevek že na osnovi sklepa zbora občanov. Čebavs ni hotel dati ničesar. Ljudje so bili ogorčeni, češ tudi on mora dati, saj je med glavnimi uporabniki poti in cest. Krajevna skupnost se je v prvi vrsti zaradi Cebavsa morala zateči k r ^dumu, da je njega in še nekateiv. , lila k plačilu. Toda z referendumom je KS imela razmeroma večje stroške, kakor pa je potem od Ropeta dobila. Zadnji čas poteka takcija za popravilo šole. Krajani so se na zboru občanov 1(X) "l odločili, da priskočijo na pomoč z manjšim samoprispevkom. Pooblaščeni so stopili tudi k Cebavsu, da bi podpisali dogovor o samoprispevku. Po stari navadi pa jih je Rope, ki bi ga novinarka najraje prikazala kot kmeta, ki nikomur noče nič zalega, ozmerjal in nagnal. Prav tako je storil, ko so mu prinesli tablico z novo hišno številko. Po sklepu krajevne skupnosti je bilo namreč »zvedeno novo oštevilčenje hjš. Vsi hišni posestniki so tablice prevzeli in plačali, edina izjema je bil zopet Rope. Še in še bi lahko naštevali, toda naj ostane marsikaj še za drugič, če bo treba! Ob tem je jasno, Tla je toliko »rompompoma« v članku D. Se-dejeVe veliko preveč, ker je neizpodbitno, da je.vzrok »ljubenskim packam« v prvi vrsti treba pripisati Cebavsu — Ropetu samemu! K.S. Najnujnejše in pod strokovnim nadzorom Me,dtem ko pokanje pločevine na naših cestah ni najbolj redek dogodek, je takale traktorsku neugodu vsaj na gorenjskih cestah že kar izjemna. No, zgodilo se ni nič hudega, nepravilno naložen krompir za ozimnico je v ovinku prevrnil prikolico in se razsul po Kidričevi cesti v Kranju. — Foto: F. Perdan KRANJ — Na eni zadnjih sej je štab za odpravo posledic potresa v kranjski občini razpravljal o poteku sanacije in različnih organizacijskih vprašanjih. Ugotovil je, da so v dveh najbolj prizadetih krajevnih skupnostih sanacijska dela stekla. Tako na Trsteniku kot na Beli so dobili najnujnejše količine cementa in drugega gradbenega materiala. Vendar se je tudi pokazalo, da v vseh krajevnih skupnostih niso sporočili realnih potreb glede gradbenega materiala. Zato zdaj ob izrednem pomanjkanju cementa nastajajo tudi težave. Treba bi bilo namreč upoštevati, da nihče v prvi fazi ne more dobiti več gradbenega materiala kot ga potrebuje oziroma lahko ugradi. Nevzdržno je tudi, da nekatere krajevne skupnosti še vedno niso poslale potreb po celotnem materialu. Stališče štaba skupaj s predsedniki gradbenih odborov je torej bilo, da je treba pri sedanji sanaciji upoštevati tisto, kar je najnujnejše, hkrati pa se objektivno in realno lotevati možnosti obnove. Druga težava se kaže pri tako imenovani strokovni izvedbi sanacije. Dogaja se, da se želijo prizadeti kljub opozorilom in stališčem pooblaščenih strokovnjakov, drugače lotevati sanacije. Tako bi na primer marsikdo po podatkih štaba v krajevni skupnosti Prsten i k rad najprej zgradil betonsko ploščo na. netrdnih zidovih. Strokovnjaki v takšnih primerih zahtevajo najprej inji-ciranje, stvar vsakega lastnika pa bo, če bo šele potem na takšne trdne temelje (stene) postavil betonsko ploščo. Skratka, gre za določen red in za strokovno delo. ' Na seji štaba je bilo tudi opozorjeno, da se je treba ravnati po navodilih prve strokovne komisije oziroma tako imenovanega prvega zapisnika. Če je po takratni strokovni oceni najprej predvidena sanacija zidov, potem jo je treba opraviti in se šele kasneje lotiti gradnje betonske plošče. Za primere, kjer bi kasnejše ocene pokazale drugače, pa so imenovali posebno komisijo, ki* bo še enkrat pregledala ih ocenila vsa sporna vprašanja. Kakršnokoli reševanje mimo te komisije štab ne bo upošteval. Razen tega je štab ponovno opozoril, da se je treba iz vseh objektov, ki so predvideni za rušenje, izseliti, sicer bo treba izdati odločbo o prisilni izselitvi. Glede nadomestnih gradenj in novih lokacij . pa tole pojasnilo. Vsi, ki so prosili za nadomestno gradnjo, se morajo najprej odločiti za lokacijo in izbrati tudi načrt, ki ga lahko dobijo pri eni Zmaga mladih Jeseničanov Jesenice — Tridnevni mladinski mednarodni hokejski turnir se je končal z zmago mladih Jeseničanov. Turnir je bil organiziran na Jesenicah v počastitev 30-letnice obstoja H K Jesenice, udeležile pa so se ga vse ekipe, ki tekmujejo v karavanškem pokalu. Tekmovanj«' je* pokazalo, da na Jesenicah pod spretno roko mladega trenerja Borisa Svetlina raste nov rod mladih hokejistov, ki že sedaj mnogo obeta. Ze dolgo časa na. Jesenicah nismo, videli tako lepih in kombinacijsko izpopolnjenih mladinskih tekem, kot so jih pokazali mladi Jeseničani- Čeprav so bili fizično med slabšimi ekipami, so pokazali največ in v vseh igrah izrazito nadigrali svoje nasprotnike. V obrambi Jeseničanov sta zlasti ugajala mlada hokejista Jug in Mlinarec, v napadu pa spretni strelec Lah, Pajič in mladi BeAič, ki po svoji igri in razigranosti ■ spominja na nekdanjega odličnega hokejista Jesenic Albina Felca. Gostje iz Avstrije razen izrednih grobosti na ledu niso pokazali kaj dosti. Bili pa so kaj hitro pripravljeni na pretep in nešport-ne izgrede. Igralci Olimpije pa v vseh srečanjih niso igrali tako podrejene vloge kot kažejo izidi. Vse ekipe so ob koncu turnirja prejele pokale, najboljši strelci turnirja pa so bili: Miha Horvat 4+4, Lah 6 + 0) (oba Jesenice) in Cijan (KAC) S + 1. Izidi: Jesenice : Olimpija 5:2 (2:0, 3:1, 0:0), strelci za Jesenice: Stros, Mlinarec, Lah, BeAič, Pajič; ATSE : KAC 7:5 (3:1, 1:0, 3:4), KAC : Olimpija 6:2 (1:0, 5:0, 0:2), Jesenice : ATSE 15:3 (2:0, 5:1, 8:2); strelci za Jesenice: Pajič, Horvat, Raspet, Lah, Stros in Mlinarec po 2, BeAič, Magazin in Meznarec po 1; Olimpija : ATSE 3:4 (1:0, 1:2, 1:2), Jesenice : KAC 7:0 (2:0, 3:0, 2:0); strelci za Jesenice: Lah 3, Horvat 2, Magazin in Raspet po 1. Končni vrstni red: 1. Jesenice 6 točk (27:5), 2. ATSE Gradec 4 točke (14:23), 3. KAC Celovec 2 točki (11:16), 4. Olimpija brez točke (7:16). bef od projektantskih organizacij v Kranju. Lokacijsko in gradbeno dokumentacijo mora vsakdo plačati sam, pri izdajanju dovoljenj pa imajo prizadeti prosilci prednost. Takšno je tudi mnenje in stališče gradbenih odborov iz krajevnih skupnosti. In še pojasnilo glede kreditov. Pri kranjski podružnici Ljubljanske banke lahko dobijo prizadeti največ do 150.000 dinarjev kredita z odplačilom na deset let po 2-odstotni obrestni meri. To pa seveda ne pomeni, da lahko vsakdo dobi 150.000 dinarjev posojila, marveč v sorazmerju na ocenjeno škodo. To je potrošniško posojilo. Lahko pa seveda delovne organizacije, kjer so prizadeti* zaposleni, prav tako dajejo posojila. Vsi, ki nameravajo zaprositi za posojilo pri banki, morajo to storiti najkasneje do konca tega leta, s tem da posojilo lahko koristijo tudi kasneje. Štab je nazadnje tudi ugotovil, da obnova predvsem na območju krajevne skupnosti B.ela zadovoljivo poteka, kot rečeno pa je tudi ugotovil, da je ob celotni akciji na prizadetem območju v dvanajstih krajevnih skupnostih potrebna čimvečja odgovornost, racionalnost, strokovnost in tudi solidarnostna zmernost, ki naj se odraža, kar zadeva gradbeni material, v najnujnejših, potrebah. A. Zalar Golnik — Pretekli teden je Institut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik delovno proslavil 56-letnico svojega, delovanja. Kakor je ob podobnih obletnicah navada, je kolektiv ob tej priložnosti pregledal uspehe in neuspehe preteklega dela ter se obvezal odgovorno delo, ki so ga v razvoj instituta vložile generacije zdravstvenih in drugih delavcev, nadaljevati kot borbo proti vsem pljučnim boleznim in tudi drugim boleznim in seveda kot prizadevanje, da bi Golnik še naprej ostal tudi šola za zdravstvene delavce in ustanova za znanstveno delo. Ob letošnjem praznovanju jubileja so odprli prenovljene prostore kardiorespiratornega laboratorija; na slavnostnem zboru delavcev tozet Instituta pa so delavcem Za njihovo 10, 20 in 30-letno delo izročili priznanja. Niso pa pozabili tudi na upokojence. Zanje so pripravili srečanje, jubilej pa so proslavili tudi s športnim tekmovanjem in sprejemom za vse športnike, ki' so v pretekelm letu uspešno zastopali barve Instituta na raznih sindikalnih tekmovanjih. — L. M. — Foto: F. Perdan Zbor slušno prizadetih Slovenije Škofja Loka - V soboto je bil na škofjeloškem gradu tradicionalni zbor slušno prizadetih iz vse Slovenije, ki je bil letos posvečen Titovim, in partijskim jubilejem. Zborovanje je začel predsednik Zveze slušno prizadetih Slovenije Jože Ribič, potem pa so zborovanje pozdravili in spregovorili o problematiki slušno prizadetih občanov pri nas še predsednik skupščine skupnosti socialnega varstva SRS Franc Dolenc, predsednik OK SZDL Škofja Loka Jože^Šubic in drugi gostje, zborovanje, ki' se ga je' udeležilo več kot 700 slušno prizadetih iz vse Slovenije, so na loškem gradu sklenili s kulturnim programom, ki .so ga pripravili gojenci zavoda za vzgojo slušno prizadete mladine. Posebno je navdušila folklorna skupina z venčkom'narod,nih pesmi in plesov. Vendar s tem program ni bil sklenjen. Vsi udeleženci zborovanja so se namreč odpeljali na izlet v Draž-goše, kjer so jim vojaki garnizije iz Škofje Loke pripravili partizanski golaž, udeleženec dražgoške bitke in domačin Janez Lušina-Mali pa jim je pripovedoval o tej slavni partizanski borbi. Predstavniki zveze Slovenije .. so ju izde-ikupščine Janez slušno prizadetih so ob spomenik dražgoški bitki položili venec. Popoldne je predstavnike Zveze slušno prizadetih SRS in medobčinskih društev slušno prizadetih sprejel' podpredsednik občinske skupščine Škofja Loka Janez Kos, ki je med drugim dejal, da se je v zadnjem času v zakonodaji o zaščiti invalidov veliko spremenilo in izboljšalo, vendar bo potrebno sedaj te zakone oživiti v praksi. To naj bi bila tudi ena najbolj pomembnih nalog vseh organizacij invalidnih oseb in med drugim tudi Zveze slušno pri-, zadetih. V zahvalo za izredno dobro organizacijo zborovanja in prijeten dan v Škofji Loki je potem predsednik Zveze slušno prizadetih Jože Ribič poklonil občinski skupščini sliko in skulpturo iz lesa, ki so ju izdelali slušno prizadeti otroci. Ob 18. uri pa je bila v osnovni šoli v Podlubniku slavnostna akademija, s katero so slušno prizadeti sklenili zborovanje. Na akademiji so nastopili slušno prizadeti učenci iz centrov za usposabljanje slušno priza-' detih iz Ljubljane, Maribora in Portoroža. ~ m j _m L. &ogataj.