Leto 1907 367 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 20. marca 1907. v Vsebina: (Št. 67—77.) 67. Zakon o napravi železnice od Domažlic v Tachov. — 68. Zakon o napravi lokalne železnice od Vsetina v Velike Karlovice. — 69. Zakon o napravi lokalne železnice od Friedberga v Aspang. — 70. Zakon o napravi lokalne železnice od fiervinjana čez Oglej v Belveder. — 71. Zakon o napravi lokalne železnice od Werenczanke v Okno. — 72. Zakon, s katerim se dovoljuje dodatni kredit za napravo na dalmatinsko ozemlje pripadajočega dela železnice, ki se odcepi od železničue proge Mostar - Metkovič v Boko Kotorsko s krilom v Gruž (Dubrovnik). — 73. Zakon, s katerim se ‘zvišuje državno jamstvo za več že zagotovljenih železnic nižjega reda. — 74. Zakon, da se država udeleži nabave glavnice za več lokalnih železnic. — 75. Zakon o sestavi projekta za železniško progo od Jasla v Konieczno na državne stroške. — 76. Ukaz o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davkov Budčjovice. — 77. Ukaz, s katerim se naznanja izjava, ki jo je podal vladni svet kantona curiškega gledé izvršila na podstavi avstrijskih razsodb, in mera s tem zajamčene vzajemnosti. 67. Zakon z dne 19. februarja 1907.1. o napravi lokalne železnice od Domažlic v Tachov. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Vlada se pooblašča zagotoviti izvršitev železnice, ki jo bo napraviti kakor lokalno železnico s pravilnim tirom od postaje Domažlice na progi državne železnice Praga—Polzenj —državna meja pri Furthu čez Ronšperk in Bor do postaje Tachov lokalne železnice Plana—Tachov, s podelitvijo dopustila po pogojih tega zakona. Člen II. Za železnico, oznamcnjeno v členu I, lahko podeljujé dopustilo, čigar dobo je odmeriti z 90 leti največ, računaje od dneva, katerega se podeli dopustilo, ne krate za lokalne železnice obče veljavnih ugodnosti, podeli država za dobo 76 let, računaje od dneva podelitve dopustila, poroštvo čistega donosa, ki ustreza potrebščini za 4 odstotkov ne presegajoče obrestovanje in za razdolžno kvoto zajma, ki se vzprejme v nabavo novcev za gorenjo železnico, v tistem nominalnem znesku, ki je potreben za dobavo zneska 6,900.000 K v gotovini, in sicer tako, da bo morala državna uprava dopolniti primanjkljaj, če bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo jamčenega zneska. Ustanoviti natančnejše pogoje za dovolitev spredaj navedenega državnega poroštva je pridržano vladi. Člen III. Zagotovitev v členn H oznamenjenega državnega poroštva je vezana na pogoj, da dadö kraljevina češka ter interesenti skupaj prispevek vsaj 2,300.000 K v gotovini k stroškom izvršitve v členu I ozname-njene železnične proge. (SlovoulBch.) 78 Spredaj obravnavani prispevek se lahko plača v osnovnih delnicah delniške družbe, ki prevzame izvršitev imenovane železnice; pri tem za te titre, ki jih je računiti po polni imenski vrednosti, v času gradnje ni treba plačevati interkalarnih obresti. Dopustilo za lokalno železnico, oznamenjeno v členu I, naj se podeli šele v tistem času, v katerem bo po mnenju državne uprave in po dokazih, ki jih preskusi, dovolj zagotovljeno, da se bo izhajalo s proračunjeno gradbeno glavnico, in v katerem bodo podpisane vse delnice, ki jih prevzamejo interesenti, in vplačani zneski, ki jih je vplačati na te delnice v gotovini, po pogojih, ki jih predpiše državna uprava. Člen IV. Gradnja v členu I oznamenjene železnice se mora izvršiti najdalje v treh letih, računaje od dneva podelitve dopustila, in dogotovljena železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu. Gradnjo in dobave je oddati na podstavi podrobnega projekta in proračuna stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposrednjo ingerenco vlade in po pogojih, običajnih ob gradnjah državnih železnic. Gradbena dela je oddati ločeno od nabave novcev. * Člen V. Obrat v členu I oznamenjene železnice naj vodi ves čas, dokler traja dopustilo, država na račun koncesionarja in koncesijonar bo moral upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo iz tega obratovanja, eventualno ki se določijo s poprečnim). Pri tem je pridržano upravi državnih železnic, ki prevzame obratovanje na dopuščeni železnici, dokler se v resnici zahteva državno poroštvo ali še niso poplačane poroštvene naprednine, ki jih je dala država, po svobodnem prevdarku urejevati obrat in določevati tarife, oziraje se na vsakočasno obstoječe prometne potrebe. Člen VI. Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 19. dne februarja 1907. 1. Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s. r.. Derscliatta s. r. 68. Zakon z dne 19. februarja 1907.1. o napravi lokalne železnice od Vsetina v Velike Karlovice. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Vlada se pooblašča zagotoviti izvršitev železnice, ki jo bo napraviti kakor lokalno železnico s pravilnim tirom od postaje Vsetin železnične proge Uraniče—Vsetin v Velike Karlovice s podelitvijo dopustila po pogojih tega zakona. Člen II. Za železnico, oznamenjeno v členu I, lahko podeljujé dopustilo, čigar dobo je odmeriti z 90 leti največ, računaje od dneva, katerega se podeli dopustilo, ne kraté za lokalne železnice obče veljavnih ugodnosti, podeli država za dobo 7(1 let, računaje od dneva podelitve dopustila, poroštvo čistega donosa, ki ustreza potrebščini za 4 odstotkov ne presegajoče obrestovanje in za razdolžno kvoto zajma, ki se vzprejme v nabavo novcev za gorenjo železnico, v tistem nominalnem znesku, ki je potreben za dubavo zneska 2,040.000 K v gotovini, in sicer tako, da bo morala državna uprava dopolniti primanjkljaj, če bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo jamčenega zneska. Ustanoviti natančnejše pogoje za dovolitev spredaj navedenega državnega poroštva je pridržano vladi. Člen 111. Zagotovitev v členu II oznamenjenega državnega poroštva je vezana na pogoj, da dado mejna grofija moravska ter interesenti skupaj prispevek vsaj 900.000 K v gotovini k stroškom izvršitve v členu I oznamenjene železnične proge. Spredaj obravnavani prispevek se lahko plača v osnovnih delnicah delniške družbe, ki prevzame izvršitev imenovane železnice; pri tem za te titre, ki jih je računiti po polni imenski vrednosti, v času gradnje ni treba plačevati interknlarnih obresti. Dopustilo za lokalno železnico, oznamenjeno v členu I, naj se podeli šele v tistem času, v katerem bo po mnenju državne uprave in po dokazih, ki jih preskusi, dovolj zagotovljeno, da se bo izhajalo s proračunjeno gradbeno glavnico, in v katerem bodo podpisane vse delnice, ki jih prevzamejo interesenti, in vplačani zneski, ki jih je vplačati na te delnice v gotovini, po pogojih, ki jih predpiše državna uprava. Člen IV. Gradnja v členu I oznamenjene železnice se mora izvršiti najdalje v dveh letih, računaje od dneva podelitve dopustila, in dogotovljena železnica se mora do toga časa izročiti javnemu prometu. Gradnjo in dobave je oddati na podstavi podrobnega projekta in proračuna stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposrednjo ingerenco vlade in po pogojih, običajnih oh gradnjah državnili železnic. Gradbena dela je oddati ločeno od nabave novcev. Člen V. Obrat v členu I oznamenjene železnice naj vodi ves čas, dokler traja dopustilo, država na račun koncesijonarja, in, koncesijonar bo moral upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo iz tega obratovanja, eventualno ki se določijo s po-prečnino. Pri tem je pridržano upravi državnih železnic, ki prevzame obratovanje na dopuščeni železnici, dokler sc v resnici zahteva državno poroštvo ali še n:so poplačane poroštvene naprednine, ki jih je dala država, po svobodnem prevdarku urejevati obrat in določevati tarife, oziraje se na vsakočasno obstoječe prometne potrebe. Člen VI. Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 19. dne februarja 1907. 1. Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s. r. Derschatta s. r. 69. Zakon z dne 19. februarja 1907.1. o napravi lokalne železnice od Friedberga v Aspang. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Vlada se pooblašča zagotoviti izvršitev lokalne železnice, ki jo bo napraviti kakor glavno železnico drugega reda s pravilnim tirom, od končne postaje Friedberg lokalne železnice Hartberg—Friedberg do postaje Aspang železnice Dunaj—Aspang s podelitvijo dopustila po pogojih tega zakona. Člen II. Za železnico, oznamenjeno v členu I, lahko podeljujé dopustilo, čigar dobo je odmeriti z 90 leti največ, računaje od dneva, katerega se podeli dopustilo, ne krate uporabe za lokalne železnice obče veljavnih ugodnosti, podeli država za dobo 70 let, računaje od .dneva podelitve dopustila, poroštvo letnega čistega donosa v tistem največinskem znesku, ki ustreza potrebščini za 4 odstotkov ne presegajočo obreslovanje in za razdolžno kvoto zajma, ki se vzprejme v nabavo novcev za gorenjo železnico, v tistem nominalnem znesku, ki je potreben za do- bavo zneska 15,000.000 K v gotovini, in sicer tako, da bo morala državna uprava dopolniti primanjkljaj, če bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo jamčenega zneska. Ustanoviti natančnejše pogoje za dovolitev spredaj navedenega državnega poroštva je pridržano vladi. Člen III. Ako prevzame in izvrši dopustilo za gradnjo in obratovanje v členu I oznamenjene železnice delniška družba lokalne železnice Fürstenfeld—Hartberg (Neudau), ki uživa gledé stične lokalne železnice Hartberg—Friedberg tudi državno jamstvo, lahko jamči vlada za enotno železniško podjetje Hartberg—Friedberg — Aspang letni skupni čisti donos, ki ustreza vsoti čistih donosov, državno jam-čenih za vsako posamezno izmed obeh v enotno železniško podjetje združenih železničnih prog. Z ozirom na enotno podjetje, narejeno v zmislu sprednjega določila, je uporabljati zmislu primerno v členih IV in V zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1895. L), omenjene finančne ugodnosti, in sicer zlasti ob izdaji delnic in obligacij, ter pri drugih pravnih opravilih, ki se morajo izvršiti v tem primeru. V lit. d nazadnje imenovanega člena ustanovljena davčna in pristojbinska oprostitev gre omenjenemu podjetju v tistem obsegu, v katerem se je po dopustilu priznala za vsako posamezno izmed združenih železničnih prog. Pri tem je skupni čisti donos porazdeliti na posamezne proge, uporabljaje delitveni ključ, ki ga ustanovi vlada ob podelitvi dopustila. Člen IV. Podelitev dopustila za lokalno železnico Friedberg— Aspang, navedeno'v členu I, je odvisna od tega, da dadô deželi Avstrijska pod Anižo in štajerska ter interesenti primerne prispevke h gradbenim stroškom. Dopustilo naj se podeli šele v tistem času, v katerem bo po mnenju državne uprave in po dokazih, ki jih preskusi, dovolj zagotovljeno, da se bo izhajalo s proračunjeno gradbeno glavnico, in v katerem bodo vplačani tisti prispevki, ki jih morajo interesenti vplačati na podpisane delnice v gotovini, po pogojih, ki jih predpiše državna uprava. Člen V. Gradnja v členu I oznamenjene železnice se mora izvršiti najdalje v treh letih, računaje od dneva podelitve dopustila, in dogotovljena železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu. Gradnjo in dobave je oddati na podstavi podrobnega projekta in proračuna stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposrednjo ingerenco vlade in po pogojih običajnih ob gradnjah državnih železnic. Gradbena dela je oddati ločeno od nabave novcev. Člen VI. Obrat v členu I oznamenjene železnice naj vodi ves čas, dokler traja dopustilo, država na račun koncesijonarja in koncesijonar bo moral upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo iz tega obratovanja, eventualno, ki se določijo s poprečnino. Pri tem je pridržano upravi državnih železnic, ki prevzame obratovanje na dopuščeni železnici, dokler se v resnici zahteva državno poroštvo ali še niso poplačane poroštvene naprednine, ki jih je dala država, po svobodnem prevdarku urejevati obrat in določevati tarife, oziraje se na vsakočasno obstoječe prometne potrebe. Člen VII. Da se omogoči prehodni promet med progo Friedberg —Aspang in ostalimi železniškimi progami, ki so v državnem obratu, je skleniti z družbo privilegovane železnice Dunaj — Aspang dogovor, s katerim se daje upravi državnih železnic pravica prosto določujč tarife, odpravljati ali odpravljati dati cele vlake ali posamezne vozove v prehodnem prometu čez progo Dunaj—Aspang imenovane železniške družbe ali čez dele te proge proti plačilu stalne odškodnine (železničnine). Podelitev te pravice se lahko zahteva — ako se tak dogovor ne doseže do 30. dne junija 1908. 1. — potom razlastitve. Na postopek, ki se ga je držati, vštevši ovedbo odškodnine se uporabljajo določila zakona z dne 18. februarja 1878. 1. (drž. zak. št. 30) o razlastitvi v namen naprave in obratovanja železnic. Gledé podrobnejših pogojev v prvem odstavku razpravljane skupne rabe proge Aspang—Dunaj ali njenih delov ter gledé odmere odškodnine (železničnine) je zmislu primerno uporabljati določila v členu XII odstavek 2 do 4 zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.). Člen Vlil Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 19. dne februarja 1907. 1. Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s. r. Derschatta s. r. 70. Zakon z dne 19. februarja 1907.1. o napravi lokalne železnice od Červinjana čez Oglej v Belveder. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Vlada se pooblašča zagotoviti izvršitev lokalne železnice s pravilnim tirom od končne postaje Čer-vinjan lokalne železnice Tržič (Ronchi)—Červinjan čez Oglej v Belveder s podelitvijo dopustila po pogojih tega zakona. Člen II. Za železnico, oznamenjeno v členu I, lahko podeljujé dopustilo, čigar dobo je odmeriti z 90 leti največ, računaje od dneva, katerega se podeli dopustilo, ne kraté uporabe za lokalne železnice obče veljavnih ugodnosti, podeli država za dobo 70 let, računaje od dneva podelitve dopustila, poroštvo letnega čistega donosa v tistem največinskem znesku, ki ustreza potrebščini za 4 odstotkov ne presegajoče obrestovanje in za razdolžno kvoto zajma, ki se vzprejme v nabavo novcev za gorenjo železnico, v tistem nominalnem znesku, ki je potreben za dobavo zneska 1,400.000 K v gotovini, in sicer tako, da bo morala državna uprava dopolniti primanjkljaj, če bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo jamčenega zneska. Ustanovili natanč- nejše pogoje za dovolitev spredaj navedenega državnega poroštva je pridržano vladi. Člen III. Ako prevzame in izvrši dopustilo za gradnjo in obratovanje v členu I oznamenjene železnice privile-govana furlanska železniška družba, ki uživa gledé stične lokalne železnice Tržič (Ronchi) — Červinjan tudi državno jamstvo, lahko jamči vlada za enotno železniško podjetje Tržič (Ronchi) — Červinjan — Belvedere letni skupni čisti donos, ki ustreza vsoti čistih donosov, državno jamčenih za vsako posamezno izmed obeh v enotno železniško podjetje združenih železničnih prog. Z ozirom na enotno podjetje, narejeno v zmislu sprednjega določila, je uporabljati zmislu primerno v členih IV in V zakona z dne 31. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1895. L), omenjene finančne ugodnosti, in sicer zlasti ob izdaji delnic in obligacij, ter pri drugih pravnih opravilih, ki se morajo izvršiti v tem primeru. V lit. d nazadnje imenovanega člena ustanovljena davčna in pristojbinska oprostitev gre omenjenemu podjetju v tistem obsegu, v katerem se je po dopustilu priznala za vsako posamezno izmed združenih železničnih prog. Pri tem je skupni čisti donos porazdeliti na posamezne proge, uporabljaje delitveni ključ, ki ga ustanovi vlada ob podelitvi dopustila. Člen IV. Podelitev dopustila za lokalno železnico Červinjan—Belveder, navedeno v členu I, je odvisna od tega, da dado dežela goriška in gradiščanska ter interesenti vsaj 200.000 K prispevka gotovini h gradbenim stroškom. Dopustilo naj se podeli šele v tistem času, v katerem bo po mnenju državne uprave in po dokazih, ki jih preskusi, dovolj zagotovljeno, da se bo izhajalo s proračunjeno gradbeno glavnico, in v katerem bodo vplačani tisti prispevki, ki jih morajo interesenti vplačati na podpisane delnice po pogojih, ki jih predpiše državna uprava. Člen V. Gradnja v členu I oznamenjene železnice se mora izvršiti najdalje v dveh letih, računaje od dneva podelitve dopustila, in dogotovljena železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu. Gradnjo in dobave je oddati na podstavi podrobnega projekta in proračuna stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposrednjo ingerenco vlade in po pogojih, običajnih ob gradnjah državnih železnic. Gradbena dela je oddati ločeno od nabave novcev. Člen VI. Obrat v členu I ozuamenjene železnice naj vodi ves čas, dokler traja dopustilo, država na račun koncesionarja, in koncesijonar bo moral upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo iz tega obratovanja, eventualno, ki še določijo s poprečnino. Pri tem je pridržano upravi državnih železnic, ki prévzame obratovanje na dopuščeni železnici, dokler se v resnici zahteva državno poroštvo ali še niso poplačane poroštvene naprednine, ki jih je dala država, po svobodnem prevdarku urejevati obrat in določevati tarife, oziraje se na vsakočasno obstoječe prometne potrebe. Člen VII. Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 19. dne februarja 1907. 1. Franc Jožef s. r. Heck s. r. Korytowski s. r. Derscliatta s. r. Î 1. Zakon z dne 19. februarja 1907.1. o napravi lokalne železnice od Werenczanke v Okno. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Vlada se pooblašča zagotoviti izvršitev železnice, ki jo bo napraviti kakor lok-dno železnico s pravilnim tirom od postaje Werenczanka proge Lužan —Zaleszczyki nove družbe bukovinskih lokalnih železnic v Okno s podelitvijo dopustila po pogojih tega zakona. Člen II. Za železnico, oznamenjeno v členu I, lahko podeljujé dopustilo, čigar dobo je odmeriti z 90 leti največ, računaje od dneva, katerega se podeli dopustilo, ne krate uporabe za lokalne železnice obče veljavnih ugodnosti, podeli država za'dobo 70 let največ, računaje od dneva podelitve dopustila poroštvo letnega čistega donosa v tistem največinskem znesku, ki ustreza potrebščini za plačilo štiriodstotne dividende in za razdolžno kvoto prednostnih delnic, ki se izdadd v nabavo novcev za gorenjo železnico, v tistem nominalnem znesku, ki je potreben za dobavo zneska 1,600.000 K v gotovini, in sicer tako, da bo morala državna uprava dopolniti primanjkljaj, če bi letni čisti donos prej imenovane železnice ne dosegel zanjo jamčenega zneska. Ustanoviti natančnejše pogoje za dovolitev spredaj navedenega državnega poroštva je pridržano vladi. Člen III. Ako prevzame- in izvrši dopustilo za gradnjo in obratovanje v členu I oznamenjene železnice nova družba bukovinskih lokalnih železnic, ki uživa gledč sedanje železnične proge tudi državno jamstvo, lahko jamči vlada za enotno železniško podjetje nove družbe bukovinskih lokalnih železnic vštevši lokalno železnico Werenczanka- Okna letni skupni čisti donos, ki ustreza vsoti čistih donosov, državno jamčenih za vse v enotno železniško podjetje združenih železničnih prog te družbe. Z ozirom na enotno podjetje, narejeno v zmislu sprednjega določila, je uporabljati zmislu primerno v Členih IV in V zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1895. 1.) omenjene finačne ugodnosti, in sicer zlasti ob izdaji delnic, ter pri drugih pravnih opravilih, ki se morajo izvršiti v tem primeru. V lit. d nazadnje imenovanega člena ustanovljena davčna in pristojbinska oprostitev gre omenjenemu podjetju v tistem obsegu, v katerem sc je po dopustilu priznala za vsako posamezno izmed združenih železničnih prog. Dri tem je skupni čisti donos porazdeliti na posamezne proge, uporabljaje delitveni ključ, ki ga ustanovi vlada ob podelitvi dopustila. Člen IV. Zagotovitev v členu II oznamenjenega državnega poroštva je vezana na pogoj, da dado vojvodina bukovinska ter interesenti skupaj prispevke v višini vsaj 300.000 K v gotovini h gradbenim stroškom. Ti prispevki se laliko plačajo v osnovnih delnicah delniške družbe, ki prevzame izvršitev železnice; pri lem za te titre, ki jih je računih po polni imenski vrednosti, v času gradnje ni treba plačevati interkalarnih obresti. Dopustilo za lokalno železnico, oznamenjeno v členu I, naj se podeli šele v tistem času, v katerem bo po mnenju državne uprave in po dokazih, ki jih preskusi, dovolj zagotovljeno, da se bo izhajalo s proračunjeno gradbeno glavnico, in v katerem bodo vplačani prispevki, ki jih morajo interesenti vplačati po pogojih, ki jih predpiiše državna uprava. Člen V. Gradnja v členu I oznamenjene železnice se mora izvršiti najdalje v dveh letih, računaje od dneva podelitve dopustila, in dogotovljena železnica se mora do tega časa izročiti javnemu prometu. Gradnjo in dobave je oddati na podstavi podrobnega projekta in proračuna stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposrednjo ingerenco vlade in po pogojih, običajnih ob gradnjah državnih železnic. Gradbena dela je oddati ločeno od nabave novcev. Člen VI. Obrat v členu I oznamenjene železnice naj vodi ves čas, dokler traja dopustilo, država na račun koncesionarja, in koucesijonar bo moral upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji res nastanejo iz tega obratovanja, eventualno, ki se določijo s poprečnino. Pri tem je pridržano upravi državnih železnic, ki prevzame obratovanje na dopuščeni železnici, dokler se v resnici zahteva državno poroštvo ali še niso poplačane poroštvene naprednine, ki jih je dala država, po svobodnem prevdarku urejevati obrat in določevati tarife, oziraje se na vsakočasno obstoječe prometne potrebe. Člen VII. Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 19. dne februarja 1907. 1. Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s. r. Derschatta s. r. *2. Zakon z dne 19.februarja 1907.1., s katerim se dovoljuje dodatni kredit za napravo na dalmatinsko ozemlje pripadajočega dela železnice, ki se odcepi od železnične proge Mostar— Metkovič v Boko kotorsko s krilom v Gruž (Dubrovnik). S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen 1. V členu XIV zakona z dne 21. decembra 1898. 1. (drž. zak. št. 233) za dalmatinske proge železnice od Gabele v Boko kotorsko, ki se izvršč na državne stroške, s krilom v Gruž (Dubrovnik) dovoljeni največinski kredit za 5,816.000 gl = 11.632.000 K se zvišuje za 620.000 K na vsoto 12.252.000 K. Člen II. Vlada se pooblašča v založbo večje potrebščine za 620.000 K privzeti kredite, ki so se dovolili pod št. 10 z zakonom z dne 6 junija 1901. 1. (drž. zak. št. 63) ustanovljenega gradbenega in investicijskega načrta kakor ostala potrebščina za že v obrat izročene proge državnih železnic, kojih gradbeni račun še ni sklenjen, tako, da mora ostati izključeno, da bi se iz tega povoda ta račun presegel. Člen III. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem razglasitve, še naroča Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 19. dne februarja 1907. 1, Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korjtmvski s. r. Derschatta s. r. n. Zafïon z dne 6. marca 1907. L, s katerim se zvišuje državno jamstvo za več že zagotovljenih železnic nižjega reda. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Vlada se pooblašča povišati v členu III zakona z dne 19. junija 1895. 1. (drž. zak. št. 83) ustanovljeni največinski znesek od države jamčenega letnega čistega donosa za železnico Marijanske Lazili—Karlovi Vari, nadalje v členih III in XXI zakona z dne 21. decembra 1898. 1. (drž. zak. št. 233) ustanovljene največinske zneske od države jamčenih letnih čistih donosov za železnice Lambach—Haag, Sinča vas—Železna Kapla, Trst —Poreč in Bregenc—Be-zau, ter v členu III zakona z dne 1. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 85) ustanovljeni največinski znesek od države jamčenega letnega Čistega donosa za železnico Hartberg—Friedberg, da se poplačajo nastale večje potrebščine gradbenih glavnic imenovanih železnic, za tiste zneske, ki ustrezajo letni potrebščini za k večjemu štiriodstotno obrestovanje in vračilo, ki ga je opraviti najdalje v 75 letih, zajma, ki se vzprejme na novo za gorenje železnice v prej omenjeni namen, v nominalnem znesku, potrebnem za nabavo efektivnega zneska in sicer za: Marijanske Lažni —Karlovi Vari . . 1,740.000 K Lambach —Haag............. 140.000 „ Sinča vas—Železna Kapla .... 100.000 „ Trst—Poreč.............. 3,020.000 „ Bregenc—Bezau........... 2,800.000 „ Hartberg—Friedberg...... 1,600.000 „ Člen II. Vlada se nadalje pooblašča v členu III zakona z dne 21. decembra 1898. 1. (drž. zak. št. 233) ustanovljeni največinski znesek od države jamčenega letnega čistega donosa za železnico Meran Mals, da se poplačajo nastale večje potrebščine gradbene glavnice te železnice ter da se poplačajo stroški za sestavo podrobnega projekta za železnično progo od Malsa v Landek in do državne meje proti Švici, povišali za tisti znesek, ki ustreza letni potrebščini za kvečjemu štiriodstotno obrestovanje in vračilo, ki ga je opraviti najdalje v 75 letih, zajma, ki se vzprejme za gorenjo železnico, v nominalnem znesku, potrebnem za dobavo efektivnega zneska 5,900.000 K. Člen III. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu mininistru. Na Dunaju, 6. dne marca 1907. 1. Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s. r. Derscliatta s. r. 7 4. Zakon z dne 6. marca 1907. L, da se država udeleži nabave glavnice za več lokalnih železnic. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Da se zagotové v nastopnem oznamenjene lokalne železnice: 1. od postaje Teplice priv. avstrijsko-ogrske državne železniške družbe v Poriči; 2. od postaje Opočno priv. avstrijsko-ogrske državno železniške družbe v Dobruško; 3. od postaje Skalice—Boskovice priv. avstrijsko-ogrske državno železniške družbe čez Boskovice k postaji Velike Opatovice moravske zapadne železnice ; 4. od postaje Čejč lokalne železnice Zaječi— Hodonin čez Klobouk v Ždanice; 5. od Levova čez Kamionko strumilovo v Stojam» w; 6. od postaje Drohobycz državnih železnic ali od kake druge pripravne točke državne železniške proge Drohobycz—Boryslaw v Truskawiec; 7. od postaje Muszyna-Krynica državnih železnic v Krynico; 8. od Unteracha ob Atterskem jezeru v See ob Mondskem jezeru; 9. od postaje Rupreclitshofen lokalne železnice St. Pölten—Kirchberg ob Pielachi — Mank čez VVieselburg v Gresten ; 10. od Insbruka (Wiltena) čez Seefeld do bavarske meje pri Scharnilzu; 1 l.odpostaje Reutte lokalne železniceReutte— Schönbichl čez Lermoos do bavarske meje pri Griesenu ; 12. od postaje Gornji Bolcan lokalne železnice Bolcan—Gornji Bolcan v Klobenstein; 13. od postaje Bruneck priv. družbe južne železnice v Sand v Tauferski dolini in 14. od postaje Lipnica priv. družbe južne železnice čez Gleinstätten k postaji Pölfing—Brunn priv. Graške-Koflachske železniške in rudarijske družbe se vlada pooblašča prevzeti osnovne delnice delniških družb, ki izvrše te lokalne železnice, v naslednjih največinskih zneskih : Tepfice PoHčl......................... 400.000 K Opočno — Dobruška..................... 120.000 „ Skalice-Boskovice — Velike Opatovice 400.000 „ Čejč—Ždanice.......................... 400.000 , Levov — Stojanöw ................... 4,000.000 „ Drohobycz Truskawiec.................. 750.000 „ Muszyna-Krynica—Krynica .... 550.000 „ Unterach See.......................... 150.000 , Ruprechtshofen Gresten .... 380.000 „ Insbruck (Wilten) bavarska meja pri Scharnitzu....................... 0,100.000 „ Reutte -bavarska meja pri Griesenu 3,000.000 „ Gornji Bolcan Klobenstein .... 115.000 „ Bruneck —Sand v T. d.................. 200.000 „ Lipnica- Polfing-Brunn................ 600.000 „ Za prejemna potrdila, ki se izdadö povodom izplačila spredaj navedenih glavničnih prispevkov, se dovoljuje kolkovna in pristojbinska prostost. Ustanoviti podrobnejše pogoje za naklonitev navedenih glavničnih prispevkov imenovanim delniškim družbam se pridržuje vladi. Člen II. Vlada se pooblašča poleg glavničnega prispevka 520.000 K, dovoljenega po členu I zakona z dne 1 K. julija 1905. I. (drž. zak. št. 124) za lokalno železnico s pravilnim tirom od Libohovic v Jenšo- vice, prevzeti nadalje osnovne delnice delniške družbe, ki se ustanovi za to železnico, v največin-skem znesku 118.800 K po pogojih, ki jih ustanovi vlada. Vlada se nadalje pooblašča, da se primerno znižajo finančne obveznosti, ki sta jih prevzela okraja Kolomeja in Horodenka ter mesti Kolomeja in Ho-rodenka zaradi prispevanja za lokalno železnico Delatyn — Kolomeja—Stefanöwka, prevzeti osnovne delnice za imenovano lokalno železnico ustanovljene delniške družbe do največinskega zneska 787.600 K po pogojih, ki jih določi državna uprava. Nadalje se vlada pooblašča poleg državnega prispevka 780.000 K, dovoljenega po členu 1 zakona z dne 18. julija 1905. 1. (drž. zak. št. 124) za lokalno železnico z ozkim tirom od Agonica v Klaus, dalje prevzeti osnovne delnice delniške družbe, ki izvrši to železnico, v največinskem znesku 300.000 K po pogojih, ki jih določi vlada. Listine in vloge, ki se izdadö povodom v prejšnjih odstavkih obravnavanih pravnih opravil, uživajo kolkovno in pristojbinsko prostost. Člen UL Vlada se pooblašča se udeležiti akcije v sanacijo z dopustilnico z dne 4. septembra 1892. 1. (drž. zak. št. 181) dopuščene lokalne železnice od Často-lovic čez Rychnov v Solnice (Kvasiny) po podrobnejših pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, s tem da odkaže glavnični prispevek v največinskem znesku 150.000 K, ako dasta v isti namen kraljevina češka prispevek najmanj 98.200 K in mestna občina Rychnov ob Knčžni prispevek najmanj 46.500 K in ako prevzame vrhutega občina Rychnov ob Knčžni dolžnost, da bo, če bi čisti donosi lokalne železnice ne zadoščali za obrestovanje in razdolžbo obveznosti, ki se je drže, vsako leto iz svojih denarjev plačala primanjkljaj. Ta državni prispevek je dati ali s tem, da se prevzamejo osnovne delnice v enakem nominalnem znesku, če bi sc v prej omenjeni namen ustanovila delniška družba, ali če bi se ustanovila družba z omejeno zavezo, s tem da se pripiše zgoraj omenjeni znesek kakor opravilni delež države. Za ustanovitev delniške družbe ali družbe z omejeno zavezo, omenjeno v prejšnjem odstavku. 1er za vloge, vpise, izdaje, pogodbe in drugačne listine, ki bodo potrebne iz tega povoda, se dovoljuje oprostitev od kolkovnin in neposrednjih pristojbin. (Slov«mlnch.) 79 Člen IV. Vlada se pooblašča v členih I do III ozname-njene glavnične prispevke preskrbeti, če nanese tako, z izdajo obligacij z zakonom z dne 2. avgusta 1892. 1. (drž. zak. št. 131) ustanovljene rente ali potom kake druge kreditne operacije. Člen V. Izvršiti ta zakon, ki dobi moč z dnem, katerega se razglasi, je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 6. dne marca 1907. 1. Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s, r. Derscliatta s. r. 9 5. Zakon z dne 8. marca 1907.1. o sestavi projekta za železniško progo od Jasta v Konieczno na državne stroške. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: Člen I. Da se začne najpozneje v letu 1909. na državne stroške gradnja železnice Jaslo —Konieczna, se vlada pooblašča na državne stroške dati sestaviti podrobni projekt za železniško progo, ki se naredi s pravilnim tirom od postaje Jaslo državnih železnic čez Žmi-gröd do gališko-ogrske meje pri Konieczni. V zvezi s to sestavo projekta je hkratu v obvezni obliki zagotoviti prispevke, ki se pričakujejo od kraljevine gališke in od interesentov v nabavo glavnice za projektovano železnico, in je delati na to, da se zagotovijo zadostni taki prispevki. Člen 11. V namen, oznamenjen v členu I, se dovoljuje vladi za leto 1907. kredit 180.000 K. Zneske, ki se zahtevajo za dovoljeni kredit, je nabaviti za sedaj iz blagajničnih zalog in jih svoje-časno, če se zagotovi gradnja imenovane železniške proge, povrniti iz njene gradbene glavnice. Člen III. Ta zakon dobi moč z dnem, katerega se razglasi. Izvršiti ga je naročeno Mojemu ministru za železnice in Mojemu finančnemu ministru. Na Dunaju, 8. dne marca 1907. 1. Franc Jožef s. r. Beck s. r. Korytowski s. r. Derscliatta s. r. 96. Ukaz finančnega ministrstva z dne 9. marca 1907.1. o izpremembi vplačilnih rokov za hišno najmarino v okraju za pobiranje davkov Budčjovice. Na podstavi zakona z dne 11. junija 1894. 1. (drž. zak. št. 110) se ukazuje, da je hišno najmarino, ki jo je bilo v okraju za pobiranje davkov Budčjovice vplačevati po doslej veljajočih določilih v četrtletnih, predplačnih 1. dne januarja, 1. dne aprila, 1. dne julija in 1. dne oktobra dospelih obrokih, v tem okraju odslej plačevati v štirih enakih 1. dne februarja, 1. dne maja, 1. dne avgusta in 1. dne novembra vsakega leta dospelih obrokih. Enaki vplačilni rokovi naj veljajo po § 7 zakona z dne 9. februarja 1882. 1. (drž. zak. št. 17), tudi za 5% davek od čistega donosa poslopij, ki so iz naslova stavbstva docela ali deloma oproščena hišne najmarine. Ta ukaz dobi moč s 1. dnem aprila 1907. 1. Korytowski s. r. 99. Ukaz pravosodnega ministra z dne 14. marca 1907.1., s katerim se naznanja izjava, ki jo je podal vladni svet kantona curiškega gledé izvršila na podstavi avstrijskih razsodb, in mera s tem zajamčene vzajemnosti. Vladni svet kantona curiškega je podal z dopisom z dne 31. januarja 1907. 1. naslednjo izjavo: „Na podstavi § 752 zakona o curiškem pravosodju se dovoljuje v kantonu curiškem izvršilo pravomočnim civilnim razsodbam avstrijskih sodišč o imovinskopravnih zahtevah, zlasti tudi gledé tam ustanovljenih terjatev sodnih stroškov in taks, ako jih je izrekel po sebi pristojni sodnik, čigar pristojnost tudi s curiškim zakonodajstvom ni izključena. Zakonitost ali pravilnost odloka ali dotičnega postopka se ne popreskusi, razen gledé vprašanja, ali je bil izvršilni toženec pravilno pozvan na postopek na avstrijskem sodišču in ali ni bil zaradi nered-nosti postopka zadržan, udeležiti se ga.“ V tej meri je smatrati tudi vzajemnost za zajamčeno, ako gre za to, da se v kantonu curiškem izrečena pravnomočna civilna razsodba o imovinskopravnih zahtevah, zlasti tudi gledé tam ustanovljenih terjatev sodnih stroškov in taks, izvrši v tuzemstvu po § 79 izv. r. Klein s. r. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja tudi v letu 1907. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, malo ruskem in slovenskem jeziku. Naročnina za celi letnik 1907 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K. Naročevati je treba v založbi c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Singerstraße št. 26, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja samö, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem naročilu priložiti zanj pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevat' po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovališča povedati tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemško izdaje se dobivajo Letnik 1849. zà . . . . 4 K 20 h Letnik 1869. za . . . . 6 K — h Letnik 1889. za . . 6 K — h , 1850. . . 10. 50 . 1870. . 2 v 80 1890. . 5 , 40 , 1851. • • 2. 60 . 1871. . 4 — 1891. s • . 6 T , 1852. • . 5, 20 . 1872. . 6 40 1892. . 10 » , 1853. . . 6. 30 . 1873. . 6 60 1893. . 6 * n . 1854. . . 8. 40 . 1874. . 4 60 1894. , . 6 T , 1855. • • 4„ 70 . 1875. . 4 — 1895. . 7 r , 1856. • • 4. 90 . 1876. . 3 — a 1896. . 7 * . 1857. . . 5. 70 . 1877. . 2 — 1897. . 15 • , 1858. • • 4. 80 , 1878. . 4 60 1898. 6 , 1859. • • 4. 1879. . 4 60 1899. . 10 > , 1860. . . 3, 40 . 1880. . 4 40 1900. . 7 » , 1861. , . . . . 3. 1881. . 4 40 1901. JI • . 6 n , 1862. . . 2, 80 , 1882. . 6 — 1902. . 7 . 50 , 1863. ■ • 2. 80 , 1883. . . . . 5 — 1903. „ . 9 s . 1S64. . . 2, SO . 1884. . 5 — 1904. 1» • . 5 , 1865. . . 4. 1885. . 3 60 1905. r • . 6 ** , 1866. 40 , 1886. . 4 60 1906. » • . 12 t . 1867. • • 4. 1887. . 5 — „ 1868. * • • . . 4, n Jt 1888. T • • • . 8 n 40 Posamezni letniki v drugih sedmih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah, kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta. NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku celö niso došli ali pa so mu došli liedOStatni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih potem, ko so izšli, in kosi nenemških izdaj najdalje v šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarniei na Dunaju, III. okraj Rennweg št. 16. Kadar ta rok izteče, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme samo proti plačilu prodajne cene (V* pole = 2 strani po 2 h). Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej, in v izdajah ostalih sedmih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma dopolnjeni, se dobiva ne samtf vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos vseh teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, L, Singerstraße št. 26; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatne (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarini.