->•      11      i-S-
Slovanske pravljice.
Priobčujc -Nik. Vrhov
1.  1 )va berača.
(CeSka.)
\* neko vas sta dospela nekdaj dva berača in sta prosjačila po nji. Eden je bil slep, eden pa je videl. Temu so rekali Tirolček — čudno ime! Zakaj so mu tako dejali, pa ne vem.
Pretkan je bil Ti-rolček. Ko sta prosila od hiše do hiSe, si je pridržaval večje kose kruha, nianjše pa je metal ubogemu slepcu v malho. Hudo je bilo siromaku; stradati je moral. »Pojditevimenu božjem! Toliko vas je danes, da si kar vrata podajate; cel hlebec smo že razkosali«, so govorili Ijudje. Ponekod pa so se vendar usmilili siromaka slepca. Ali niti tega mu ni privoščil TirolČek. Rad bt se ga bil iznebil. Za vasjo ga pocaka. Ko pritapa slepec za vas, se mu ponudi za sprcmljevalca. Starček mu je bil hvaležen zato, zdaj vsaj nikamor nt* zajde ter v jarek ne pade. Na kaj hudega niti mislil ni. Prideta do gozda. Ne daleč od ceste je stal visok, votel hrast. — >Tukaj-le me počakaj, prijatelj! Jaz skoČim ta Čas v bližnjo vas, da bova imela opoldne kaj jesti. Precej se vrnem!« pravi TirolČek.
Slepec se zlekne pod hrastom. Tovariš mu da kosec kmha \/. koška. Slepar mu ni povedal, da je koš poln prav do vrha; dejal je, da je to poslednji grižljaj. StarČek mu ponudi svojo malho, da naj pogleda, če je še kaj v nji. Tirolčka ni bilo treba še posebe opominjati; malonc vso je izpraznil, potem pa izginil.
Minila je ura, druga, tretja — ali tovariša ni bilo od nikoder. Mračilo se je že, toda niti duha, niti sluha ni bilo o njem. Bilo je na jesen, in zveČer je bilo že mrzlo. Starček otipa hrast; v duplini njegovi bi lahko prenočil, ondi ga zver ne bo mogla napasti. Pa zlcze vanjo ter zamaši odprtino z mahovjem in s praprotjo. Potem opravi večerno tnolitev, en očenaŠek zmoli celo m tistega liudobneža, ki ga je zvodil v les in se zdaj neČe vrniti. Dober starček je bil, iz srca je odpustil nevosčljivcu. Ali v hrastu ni mogel zaspati.
-©¦'    12    ^
Poinoči je že utegnilo biti, kar se razlegne krog hrasta čuden šum. — Zveri so se shajale. Vsako leto so se zbirale o tem Času pri starem, votlem hrastu. Zdajci utihnc vse. Nelc momljav glas zagode prav tik dupline: »Ko bi ti, ki jim ne služijo oČi, vedeli ter si jih danes zjutraj umiii z roso, bi takoj izpregledali; toda kdo jim to povej:* Hil je to star medvcd, najstarejši izmed vseh, kar jih je bilo v gozdu.
»Nekje je na kraljevem vrtu drevo, ki rodi zlato sadje. Letos pa usiha, gtne. Kralj obeta veliko plačilo tistemu, ki mu ozdravi dragoceno drevo. Ko bi pač vedel kdo in kopal tja do korenin, pa bi izkopal velikega črva, ki izpodjeda drevesu življenje; ko bi Črva pokončal, bi gotovo pomogel dre-vesu<, pripoveduje volk, očak volČjega zaioda.
»Nekje je na kraljevem vrtu vodnjak. V njem izvira voda, ki ji na vsi zeinlji ni enake. Letos jc neki usahnil tisti studenec, in nikogar ni, ki bi mogel nnrediti, da bi voda zopet privrela h tal. Ko bi pač kdo vedel in bi kopal globoko pod kamenje, odkoder prihaja virček iz zemlje, pa bi pri-kopal do vclikanske žabe, ki požira vso vodo; tako bi oživel kraljevi stu-denec. Tistemu, kdor to doženc, obeta kralj ne le veliko plačila, ampak tudi edino hčer, po smrti pa še krono«, pravi jelen, najstarejši v vsem gozdu; iznad glave sta mu molela krasna rogova. Delila sta se na brez^tevilne roglje, sto jih je utegnilo biti.
Ko je dogovoril, se začujc zopet prav tik clublinc tisti momljavi glas kakor prej: »Kadar se ob letu tukaj snidemo, si povemo zopet kaje. — In zveri se razidejo . . .
StarČek je vse dobro sliŠal v lirastu. OdmaŠi si duplino, in komaj je padla prva rosa, izleze, si otare z njo oči in — glej čudol — hipoma izpre-gleda. Iskreno zahvali Boga /a. dobroto, ki mu ]o je dodelil, ter jo mahne naravnost v tisto deželo, kjer je usihalo rlragoceno drevo. Glavno mesto, kjer je prebival kralj, je bilo vse prepreženo s črnim suknorn. Ljudje se niso veselili; žalovali so s kraljem- vred. Starček se ustavi v krčmi. Tu zve, zakaj da je mesto prepreŽeno s črnim suknom, fcakaj da se Ijudje ne vesele, nego žalujejo s svojim kraljem.
>Drevo usiha, ki stoji na kraljevem vrtu in ki rodi zlato sadje; zato je mesto prepreženo s Črnim suknom, zato se ljudje ne vešele, nego žalujejo 5 svojim kraljem. Velike darove obeta kralj vsakomur, kdor ozdravi drevo«, pripoveduje krčmar.
o Prijatelj, bodite tako dohri in peljite me v grad, pomogef bom dre-vesu, da ozeleni, da se spomladi razcvete, poleti pa obrodi sad% ga pn-prosi starček.
»Skoro ti ne verjamem, da bi bil tako pameten. DrugaČJii mojstri so bili tukaj, pa niso tega dognali, osramočeni so odhajali. NTe bodi predrzen in ne hodi tja. Kralj je že razsrjen. llene in tcbe bi dal ob glavo«, mu brani krČinar.
»Ce ncčeš, pojdem pa sam, silil te ne bom«, reče starček trdovratno tcr krene v grad. Tudi tam je bilo vse prepreženo s črnim suknom. Dvor-niki so le šepetaje govorili,   bojeČ   se,   da   ne   bi   motili   splošne   žalosti. —
f                                        •                                                                      "
-Jx    13   .-*-
Tcžko je prišel h kralju; silno se začudi vladar prebrisanemu starčku. >V imenu božjem! Če torej hočeš, pa koplji! Poslom naročim, da naj ti poma-gajo, videl bom, kako se obneseš!«
Pa odvcdo starčka na vrt k drevesu, ki jc rodilo  zlato   sadje,   zdaj pa
_      je usihalo. Dado mu lopato in motiko in še sami mu pomagajo  kopati.  Ko
B      prikopljejo do korcnin, zagledajo vclikega črva. Ali to ni bil navaden črv, bila
je ostudna pošast.  Starček mu mahoma razčesne glavo, potem pa  zopet za-
sujejo korenine z meliko prstjn,   in hiponia je  drevo  ozelenelo.   Povsod  so
snemali črno sukno, razobešali pa rdeče. Trobentači so hodili po mestu ter oznanjali ljudstvu novico, da je zopet oživeio drevo, ki rodi zlato sadje. Kralj je bogato obdaril starčka. Ta pa ni obdržal ničesar; vse je razdal ubožcem, da bi molili zanj; niti krčmarja ni pozabil, dasi ga prej ni hotel odvesti h kralju.
Od tod se napoti v deželo, kjer je usahnila voda v kraljevem vodnjaku. Kmalu je bil tam. Zopet se ustavi kraj mesta v krčini. Glavno mesto, kjer je
->¦    14    i<~
stanoval kralj, je bilo prepreženo s črnim suknom; Ijudje se niso veselili, ncgo žalovali so s kraljem vred. Krčmar my pove, zakaj da je mesto prepreženo s črnim suknom in zakaj da se ljudje ne vesele, nego žalujejo s svojim kraljem.
»Vodnjak v kraljevem gradu ne daje vode; usahnil je studenec njegov, in zato je mesto prepreženo s črnim suknom . . . Kralj ni samo velikih darov obljubil vsakomur, kdor pomore vodnjaku, nego obljubil mu je celo edino hčer, po smrti pa krono.«
»Upam si zopet ožtviti studenec; peljite me h kralju, prijatelj!« ga po-prosi starčck.
»Ne verjamem, da bi ga ti priklical iz tal; drugačni mojstri so bili tu, pa ga niso mogli, osramočeni so odhajati. Nikar ne bodi predrzen! Kralj je razsrjen, oba bi utegnil dati ob glavo«, mu brani krčmar.
»Če neČeŠ, pojdem pa sam, silil te ne bom«, reče starček trdovratno ter odide v grad. Tudi tam je bilo vse prepreženo s črnim suknom. Dvor-niki so govorili le žepetaje, boječ se, da bi ne motili splošne žalosti. —• Težko je prišel h kralju; silno se začudi vladar preprostemu starčku. »V imenu božjem! Če torej hočeš, le koplji! Poslom naročim, da ti pomagajo. Videl bom, kako se obneseš!«
StarČku dado motiko in lopato ter ga odvedcjo k vodnjaku. Kopali so in kopali, ko pa prikopljejo do studenca, zagledajo veliko žabo, kt je vso vodo popivala iz studenca. Potolčejo jo pa vržejo ven; potem zravnajo zopet odkop, in hipoma privre iz tal čista, studena voda ter napolni vodnjak. Radostno so snemali Ijudje črno sukno in razobešali rdeče. Trobentači so hodili po mestu ter oznanjali Ijudstvu veselo novico, da je vodnjak zopet poln studene vodice, kateremu je bil usahnil studenec.
Kralj je hotel dati starčku edino hčer kakor je prej obetal; toda starček si je izprosil samo toliko denarja, da bo preskrbljen do smrti. >Zakaj bi ji kazil mlado življenje? Star sem že in zadovoljen bom, če mi da tvoja milost, kar mi treba do groba«, je dejal kralju. — In zopet ni pozabil ubožcev. Mnogo dobrega jim je storil. Marsikaj jim je izprosil od kralja.
Zgodi se nekoč, da sreča starček Tirolčka, ki je še vedno hodil s koŠkom ter godrnjal venomer, če so drugi dobivali kak kosec kruha. Komaj je izpoznal starčka. Poprosi ga, naj nikomur ne pravi, da ga je zvodil v gozd. StarČek mu je že zdavna iz srca odpustil, pa povedal mu je, kako da je našel srečo.
Bilo je ravno ob letu, odkar je slepi starček prenočeval v hrastovi duplini. Tirolček si misli: »Tudi jaz naj poskusim!« Košek s priberačenim blagom vt-že stran — saj ga mu itak ne bo veČ treba! — Tn ko je dospel v gozd, zleze v votli hrast ter željno pričakuje polnoči. Zopet se razlega čuden šum, zopet se snidejo zveri krog hrasta, kjer so se zbirale vsako leto ob tem času.
>Nu, kaj novega?«  zamomlja istt glas tik dupline.
>Kaj novega? . . . Ozelenelo je zopet tisto drevo, ki je pred letom usi-halo. Zdaj rodi znova zlato sadje«, je pripovedoval volk, očak volČjega zaroda.
>In vodnjak, ki mu je lani usahnil studenec, je zopet napolnjen s Čisto studeno vodico*, je dodal jelen, najstarejši v vsem gozdu,   tisti,   čegar glava
-*    15   «•
jk nosila krasno rogovje, dcleče se na brezštevilne roglje; to leto je zopet pognal nov izrastelc.
»To jc izblebetal kdo izmed naših!« zagodrnja jezno medved — »nihče drugi nego jezična lisičica. Kaznujmo jo zatol«
Toda lisica je bila bliskoma na hrastu; kakor dve luči se upro njene oči srepo doli -» TOtlmo.
• Ven in ven tista jezična Iisičica, venomer moram slišati to; lc poglej v hrast, ti stari godrnjač! Saj sediš doli tik luknje<, vikne zasmehljivo Iisica.
»Aha«, zavije volk, >nikdar več nas ne izdaš!< — in plane v duplino, izvleče Tirolčka ter mu odgrizne glavo. Medved mu odtrga roke, krokar izkljuje oči, truplo pa natakne jelen na rogovje.
Starček pa je še dolgo živel in ko je urarl, so molili zanj ubožci po vsem kraljevstvu.