Organizator slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva. Z velikim navdušenjem, z neumorno delavnostjo in lepimi uspehi deluje Gangl na polju naše stanovske organizacije od onega časa, ko je kot mlad učitelj zapustil ljubljansko učiteljišče, pa do današnjih dni. Pri vseh strokovnih, gospodarskih učiteljskih društvih in zadrugah, ki so se ustanovile med slovenskim učiteljstvom v zadnjih tridesetih letih, je Gangl sodeloval dejansko in z vplivno svojo besedo. Če hočemo prav ceniti Ganglove zasluge za našo organizacijo, moramo poseči nazaj v dobo, ko smo zdihovali in trpeli v avstrijskem suženjstvu in v polupretekli čas Šusteršič-Lampetove pesti. V spominskem spisu »Petitjdvajsetletnica Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« sem napisal te-le besede; »Novi državni šolski zakon z dne 14. maja 1869 je ustvaril naš stan, a dal mu je premalo življenske moči v duševnem in gmotnem oziru. Zato je moralo učiteljstvo samo izpopolnjevati in razširjati svojo strokovno izobrazbo, če je hotelo vestno vršiti svoje važno in težko zvanje. Da si izboljša vsaj za silo svoje materialno stanje. je moralo zastaviti vse svoje sile. Kar posamezniki niso mogli doseči, so izkušali uresničiti s skupnim delom, s skupnimi napori. To stremljenje je privedlo učiteljstvo do snovanja »učiteljskih društev«. Vidi se mi, da so bile slične besede, ki sem jih jaz napisal šele leta 1913., Ganglu takoj v začetku, ko je stopil v naše vrste, delavni program na našem organizatoričnem polju. Pri bivši Zavezi je prvi pot nastopil na VII. glavni skupščini v Novem mestu dne 5. septembra 1895. leta. Ni imel takrat kakega oficielnega poročila, a imel je pri skupnem obedu krasen govor, poln navdušenja in mladeniškega ognja. V lepih besedah je razvijal program našemu delu v najbližji bodočnosti pri takrat še pomanjkljivi strokovni organizaciji. Z živo besedo je bodril vse navzoče mlade in stare tovariše k skupnemu delu. Že takrat ob prvem nastopu v naši osrednji organizaciji smo spoznali v Ganglu izborno moč, ki bo v čast in korist učiteljstvu in narodnemu šolstvu. Od novomeške glavne skupščine daljesmo ga videli na vsakem Zavezinem zborovanju. Večinoma je nastopil kot poročevalec in razpravljal temeljito in zanimivo o najnovejših vprašanjih iste dobe. Po enoletnem službovanju v Budanjah v Vipavski dolini je bil imenovan za začasnega učitelja na I. mestni deški osnovni šoli v Ljubljani. Tu je našel več stanovskih tovarišev, ki so marljivo izpopolnjevali našo organizacijo. Tem se je pridružil Gangl in jim je bil v veliko oporo pri njihovem delu. Leta 1898. je bil izvoljen v upravni ! odbor Zaveze. Tu je našel pravo torišče za svoje delovanje. S posebno vnemo se je zavzemal za to, da se spopolni pomanjkljiva organizacija na bivšem Kranjskem. Takrat še ni imelo svojega društva ljubIjansko učiteljstvo in učiteljstvo velikega šolskega okraja Ljubljanske okolice. Bili so po večini včlanjeni v »Slovenskem učiteljskem društvu v Ljubljani«. To društvo pa ni imelo nič več pravega smotra, odkar so imeli vsi šolski okraji, razven prej imenovanih dveh, svoja okrajna učiteljska društva. Treba je bilo torej, da se ustanovi »Ljubljansko učiteljsko društvo« in »Učiteljsko društvo za okraj ljubljanska okolica«, Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani pa se je preosnovalo v nekako Zavezo z imenom »Deželno slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani«, v katerem so bila včlanjena vsa okrajna učiteljska društva na bivšem Kranjskem. Slično se je pozneje ustanovila »Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem« s 16 okrajnimi učiteljskimi društvi. Ti Zvezi sta zastopali interese učiteljstva v Ljubljani oziroma v Gradcu. Na Ganglovo iniciativo je upravni odbor Zaveze storil še drug važen korak. Upravni odbor Zaveze je z veliko vnemo deloval na to, da bi pritegnil k Zavezi tudi dalmatinsko učiteljstvo. Zategadelj je nasvetoval delegaciji, da se spremeni naslov »Zaveze slovenskih učiteljskih društev« v »Zavezo avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev«. Označiti je tudi hotel s to spremembo, da v Zavezi ni samo slovensko, temveč tudi istrsko-hrvatsko učiteljstvo. »Avstrijskih« smo pridejali, ker bi nam sicer vlada ne bila potrdila pravil. To spremembo pravil je odobrila Zavezina delegacija na XI. glavni skupščini v Gorici. Tako smo dovedli za tiste čase našo organizacijo do vrhunca. Gangl je sprevidel, da nobena organizacija ne more uspešno prospevati, če nima glasila. v katerem bi zagovarjala in širila svoje nazore in ideje. Zato je njegova zasluga, da je imela bivša Zaveza in ima sedanje UJU, poverjeništvo Ljubljana glasilo, v katerem neustrašeno zagovarja svoje nazore, fiksira svoje stališče in se poteguje za učiteljske interese. »Učiteljskega Tovariša« je prevzela Zaveza v svojo last leta 1900. Gangla zasluga je, da se je list razširil, da je postal iz štirinajstdnevnika tednik. Gangl je deloval vedno za slogo med učiteljstvom. Zato je s paznim očesom sledil vsakemu novemu pojavu v organizaciji, vsakemu nesporazumljenju in separatizmu. ki bi pretil podreti lepo slogo in vzajemno delovanje skupnega slovenskega učiteljstva. Ko se je v 1. 1910. pojavilo med slovenskim učiteljstvom na Štajerskem in Zavezo nekako nespoiazumljenje. nekak separatizeiru je posegel Gangl vmes s svojo prepričevalno besedo ter dosegel na seji upravnega odbora dne 28. decembra 1910, da se je v kali zatrl ta nevarni pojav in preprečil nadaljni razdor. Z neizprosno doslednostjo je deloval Gangl na to. da se je program, ki je bil začrtan v pravilih naše organizacije, tudi vestno izvrševal. V svojem velezanimivem poročilu »Naše stališče« na XIV. glavni skupščini Zaveze v Trstu 1. 1912. je z živo besedo polagal učiteljstvu na srce, naj deluje z vsemi pripustnimi sredstvi proti širjanju klerikalnega, ugledu šolstva in učiteljstvu škodljivega časopisja ter naj se prizadeva, da se širi med Ijudstvom o šoli in učiteljstvu prijazno pisoče časopisje; dalje je priporočal. da naj stopi Zaveza v stik z ostalimi avstrijskimi učiteljskimi zvezami glede korakov, ki jih je storiti vsemu avstrijskemu učiteljstvu skupno v dosego končne pravične ureditve učiteljskih prejemkov. Slednjič je načel v tem svojem govoru vprašanje o ustanovitvi hranilnega in posojilnega društva za avstrijsko jugoslovansko učiteljstvo. Na XV. glavni skupščini Zaveze v Brežicah 1. 1903. je priporočal Zavezi. da naj deluje na to. da se dobi za vsako. v njej po učiteljskih društvih zastopano kronovino pravnega strokovnjaka kot zastopnika zakonito utemeljenih pravic. Na XX. glavni skupščini Zaveze v Gorici 1. 1908. je govoril Gangl o temi »Šola in kmetijsko vprašanje<. Na njegov predlog se je izreklo slovensko učiteljstvo za osemletno šolsko dolžnost brez vseh olajšav ter za reformo ljudskega šolstva v smislu potreb in koristi kmetijskega in delavskega stanu; obenem se pošlje poziv deželnim in državnim poslancem, da uvažujejo Zavezine sklepe in jih skušajo udejstviti. Na delegacijski seji XXI. glavne skupščine Zaveze v Mariboru je stavil Gangl ta-le nujni predlog: Delegacija Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev protestira najodločnejše proti persekuciji kranjskega uči- teljstva, izreka discipliniranim tovarišem svoje najiskrenejše simpatije, pozivlja učiteljstvo, naj s čistim svojim značajem ustvarja odpor vsaki korupciji, dokler se _ ob njem sama ne ubije, slednjič apelira na v to poklicane korporacije, naj bianijo učiteljstvo ter čuvajo moralni in materialni položaj. Na XXII. glavni skupščini Zaveze v Novem mestu 1. 1910. je zahteval Gangl s svojim nujnim predlogom odpravo utrakvističnih šol, zahteval uvedbo slovenskega občevalnega jezika za vse šolske zadeve v slovenskih okrajih, protestiral proti odloku, da bi se na uradnih konferencah ne smelo razpravljati o stanovskih razmerah, obsojal in obžaloval nekonsekventno postopanje pri oddaji učiteljskih služb, protestiral proti zlorabi discipliniranj in premeščanj iz službenih ozirov ter predlaga končno, da se na podlagi vsega, kar se zadnji čas dogaja in se ne strinja z zakonitimi določili, sestavi spomenica, ki se dopošlje naučnemu ministrstvu ter se objavi javnosti. Na isti kupšcini je govoril Gangl o predmetu: § 1. državnega šolskega zakona. Ta epohalni govor je dala Zaveza natisniti v . brošuri in ga v 10.000 izvodih razširila med slovenskim ljudstvom. Pri skupnili nastopih avstrijskih učiteljskih zvez za regulacijo učiteljskih plač. ki so se vršili na Dunaju v dneh 18. februarja in 1. in 2. novembra 1899, 11. decembra 1906. 2. maja, 2. in 19. novembra 1907 in 23., 24. in 25. aprila 1912, je našo Zavezo zastopal z ognjevito besedo deloma Gangl, deloma predsednik Zaveze Iz vseh teh navedenih kratkih podatkov je razvidno, da Gangl ni bil samo oustanovitelj naše strokovne organizacije, temevč tudi najmarljivejši in najvztrajnejši izvrševatelj njenega programa. Gangl ni bil samo organizator slovenkega učiteljstva, temveč ima velike zasluge za organizacijo jugoslovanskega učiteljstva. Slavnosti odkritja Prešernovega spomenika v Ljubljani se je udeležil vrli srbski učitelj Jovo P. Jovanovič. šolki upravitelj in urednik lista »Prosveta« v Kargujevcu. Ob tej priliki se je seznanil z nekaterimi slovenskimi učitelji. Razgovarjali so se z njim in razpravljali o tem. kako in kaj bi se storilo v prilog medsebojnemu spoznavanju in zbližanju vsega jugoslovenskega učiteljstva. Ko se je vrnil Jovo v domovino. je napisal v svojem listu lep članek: »Jedna misao in jedan predlog«, kjer se zavzema za to, da bi pričelo jugoslovansko učiteljstvo vsako leto prirejati obče jugoslovanske skupščine in šolske razstave. Naša Zaveza je šla pa dalje. Skušala je ustanoviti »Jugoslovansko učiteljsko zvezo«. V to se je ponudila prilika, ko je praznovalo dne 17. do 22. avgusta 1906 v Beogradu »Učiteljsko udruženje« 251etnico svojega obstanka in se je obenem vršil I. kongres srbskega učiteljstva. Naša Zaveza je poslala na ta kongres tovariše: Milivoja Berberoviča, Eng. Gangla, L. Jelenca in Ivana Šego. Ti tovariši so bili obenem pripravljalni odbor za snovanje »Jugoslovanske učiteljske zveze«. Povabili so vse zveze jugoslovanskega učiteljstva, da izvolijo delegate, ki se udeleže sestanka, ki se je vršil dne 29. avgusta 1906. Tu se je izvolil pripravljalni odbor, sestavil je pravila in jih razposlal vsem jugoslovanskitn učiteljskim zvezam s pozivom, naj se izrazijo o njih. Savez. hrvat. učit. društava je odgovoril z dopisom z dne 20. februarja 1907 sledeče: Središnji ovaj odbor drži da se Savez učit. društava jugoslovanskih zemalja ne može ustanoviti pravilima, buduč da bi ta pravila morala steči odobrenje svih vlasti jugoslovenskih zemalja, što je gotovo nemoguče provesti. Ustanovitev jugoslovanske učiteljske zveze se nam takrat ni posrečila. Zavezino učiteljstvo je hrepenelo, da bi združilo vse avstrijsko slovensko učiteljstvo v mogočno falango, da bi se bolj in bolj spoznavalo in zbliževalo in potem z združenimi močmi pospeševalo kulturno napredovanje in jačenje. Zato je stavil tovariš Ivan Šega na glavni skupščini Zaveze v Trstu leta 1902. in ponovi! v Šoštanju leta 1906. ta-le predlog: Delegacija Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev izberi odsek štirih članov. ki naj ukrene vse potrebno, da se čimprej ustanovi Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji. Odsek se je obrnil na vse avstrijske slovanske učiteljske organizacije in dobil od vseh pritrjevalne odgovore. Ustanovni občni zbor se je vršil ob času kongresa vseslovanskega uciteljstva v Pragi dne 12. avgusta 1912. Zasnovalo se je veličastno društvo, ki je reprezentiralo mogočno armado 20.000 pionirjev ljudske prosvete. V odbor je bil izvoljen naš jubilar Gangl. ki je uspešno ' zastopal slovensko učiteljstvo v tej mo- ^očni korporaciji ves čas njenega obstanka do leta 1918. Prišel je konec svetovne vojne. Velike države so se rušile, in prišel je tudi za nas dan osvobojenja izpod avstrijskega jarma. Slovensko učiteljstvo se je dobro zavedlo tega važnega trenotka in šlo je s podvoieno silo na delo. Duša tega delovanja v organizaciji je bil Gangl. Sestavil je obširno spomenico, v kateri je navedel vse želje in zahteve slovenskega i-čiteljstva. To zgodovinsko važno spoinenico je izročila dne 2. novembra 1918 posebna deputacija takratnemu predsedniku narodne viade Josipti Pogačniku. Spomenica je imela velik uspeh: skoraj vse v njej navedene zahteve so se uresničile. Takoj ,na to smo stopili v dogovor s srbskim in hrvatskim učiteljstvom glede nstanovitve osrednje učiteljske organizacije za novo našo državo. Priprave so bile doigotrajne. Pojavilo se je več načrtov pravil; tudi slovenski učitelji smo jih sestavili in zopet so bila ta pravila po veliki večini delo današnjega jubilarja Gangla Leta 1920. se je vršil I. kongres vseK-a učiteljstva v državi in ustanovna skupščina UJU v Beogradu. S ponosom smem poudariti. da je skupščina osvojila Oanglova pravila. Tako smo ustanovili inogočno organizacijo, ki uspešno dekije y napredek šolstva, v korist učiteljskega stanu v državi. Pri ustanovitvi si je stet.el Gangl neminljivih zaslug. Gangl pa ni deloval samo v naši strokovni organizaciji, temveč je pomagal ustanavljati tudi naše gospodarske zadruge in zavode in je marljivo deloval v njih. Omenim naj še Hranilnico in poso;;ilnico »Učiteljskega konvikta«, »Učit^lisko samopomoč«, »Učiteljsko tiskarno«. »Tvornico učil«. »Učiteljski konvikt« itd. Naš jubilar je posvetil svoje duševne sile in bogate zmožnosti delu v prid šolstvu in učiteljstvu. Njegovo ime bo ostalo v vseh prihodnjih dneh z zlatimi črkami zapisano v analih učiteljske organizacije. Kličem mu iz dna srca: Dobrotno nebo naj ga ohrani še mnogo — mnogo 3et v ponos učitelistva in v srečc in veselje njegove rodovine! Luka Jelenc.