IZDAJA CP »GORENJSKI TTSK« > UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ♦ GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEŽNI K • ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, €LAVNI UREDNIK 24-75 - TE KOCI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XV. KPANTT, SOBOTA, 15. SEPTTMttin 1962 ST. 106 CIALISTICNE IZHATA OD OKTOBRA 1947 KCl TEDNIK OU I IANIJAK.IA IVbc KOT POLTEDNIK OD 1. J A NUARJA 1960 H*IKRA I TE DENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 DIN SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Sovjetski kozmonavt Titov na Gorenjskem Sovjetski kozmonavt GERMAN TITOV s soprogo in spremstvom bo gbiskal jutri (nedelja, 16. septembra) Bled in Lesce. Ob 10. uri dopoldne bo pristal na ljubljanskem letališču, kjer ga bo kot gosta sprejela Zveza letalskih organi/arij Slovenije. Od tam bo s soprogo in spremstvom odpotoval na letalski miting v Bove«, ob 16. uri popoldne pa ga bodo pozdravili v svoji sredi letavci Alpskega letalskega centra T Lescah. Kasneje bo kozmonavt German Ti*ov obdskal še Bled, kjer bo prenočil. V Ljubljano bo odpotoval v ponedeljek zjutraj. Večja proizvodnja KRANJ. 13. SEPTEMBRA - Dane« je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov občinskih družbenih In političnih organizacij. Pogovorili so se o smernicah za razvoj n•'.-«•■; i kmetijstva in gozdarstva in o neposrednih nalogah na terenu. Vsi ti napori, kot so ugotavljali, so usmerjeni k večji proizvodnji v tej dejavnosti, ki znatno zaostaja za razvojem v industriji. Vendar pa te smernice niso bile dovolj jasne v posameznih organizaeijah na terenu in celo ■a nekaterih sestankih premalo razumljivo tolmačene. Izvajanje teh smernic se je že sedaj pokazalo kot vsestransko pozitivno in koristno. To je razvidno zlasti v gozdarstvu. Z zmanjšanjem števila žagarskih obratov se Je zagotovila smotrnejša razporeditev surovin in kvalitetnejša obdelava. Končni rezultat pa je v povečanem izvozu lesa. Toda hkrati se kaže notranja slabost oziroma nezadostna pripravljenost in sposobnost žagarskih obratov, ki v nekaterih krajih trenutno še niso uspeli zadostiti drobne potrošnje žagarskih zmogljivosti. — K. M. Odpotovali so delegati Savone Kranj, 14. septembra — Iz Kranja se je danes vrnila v Savano (Italija) delegacija KPI iz te pokrajine, ki je bila na osemdnevnem obisku na Gorenjskem kot gost okrajnega komiteja ZKS. V tem času so gostje imeli več razgovorov s predstavniki političnih in družbenih organizacij v okraju In po občinah. Prav tako so imeli razgovore s člani centralnega komiteja ZK Slovenije, ogledali so s; razne gospodarske, turistične in ffodovinske zanimivosti, proučenu naš samoupravni sistem itd. V zaključnem pogovoru s predstavniki okrajnih, političnih in družbenih organizacij so poudarili, da jim bo izmenjava izkušenj koristila pri njihovem konkretnem delu. Člani delegacije KPI so povabili, naj bi prihodnjo po-BBlad zastopniki Gorenjske obiskali Savono. — M. PRIHOD VLAKA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI« NA GORENJSKO Velika manifestacija bratstva in enotnosti NAJEŠENICAH V RADOVLJICI, TRŽIČU, ŠKOFJI LOKI IN KRANJU SO PRISRČNO SPREJELI GOSTE IZ SRBIJE — VEC TISOČ KRANJČANOV JE NA TRGU REVOLUCIJE SPREJELO DRAGE GOSTE_ KRANJ, 14. SEPTEMBRA — S solzami v očeh in z rožami so danes številni Kranjčani pričakali vlak »Bratstva In enotnosti« na kranjski železniški postaji. Ne da se z besedami opi-sati vseh ganljivih trenutkov, ki smo jim bili priča ob ponovnem snidenju med nekdanjimi gostitelji — brati Srbi — in nekdanjimi izseljenci. Solze, smeh, objemi, sreča in plapolajoče zastave! Vsak, ki je le mogel, je pohitel VLAKU BRATSTVA IN ENOTNOSTI nasproti, da bi segel v roke prijatelju, ki mu je pomagal v najtežjih dneh okupacije. Nekako uraden sprejem gostov iz Srbije je bil že v Zidanem mostu, kamor ko prispeli že v zgodnjih jutranjih urah predsednik okraj, odbora SZDL Kranj Martin Košir, sekretar okrajnega odbora ZZB NOV Franc Konobelj-Slovenko in drugi. Številni domačini so prišli na železniško po- so mahali dragim gostom v pozdrav. Prvo srečanje je bilo nadvse prisrčno in ganljivo. Tam se je en del vlaka odcepil proti Celju, drugi pa je krenil k nam na Gorenjsko. Nekateri izmed gostov so prišli prvič, drugi pa že poznajo Slovenijo in še posebej 6tajo z godbo na pihala, otroci pa Gorenjsko. sprejeli tovariše iz bratske Srbije. V Ljubljani je gosto pozdravil v imenu vseh Ljubljančanov narodni heroj Stane Bobnar. »DOBRO NAM DOSLI« S tem napisom se je že od daleč videlo letalo Alpskega letalskega centra, ki je v trenutku, ko je vlak prihajal v Kranj, krožilo nad mestom. Glava pri glavi je dočakala goste iz Srbije, na stotine šopkov cvetja se je kot v en mah vsulo na drage brate. Na govorniški oder na železniški postaji je stopil prvoborec in predsednik okrajnega odbora Zveze združenj borcev NOV Kranj Ivan Bertoncelj-Johan in med drugim spregovoril: »Vsi Gorenjci smo z veseljem sprejeli vest, da ste se odzvali našemu pozivu, da obiščete naše kraje. Posebno navdušenje je med tistimi Gorenjci, ki ste jim prav vi v najtežjih dneh okupacije nudili za'očiščc, to Je tistim izseljencem, ki jih je nemški fašistični okupator izgnal iz njihove (Nadaljevanje na 6. strani) Več tisoč Kranjčanov te Je sbralo n» slavnostnem sprejemu gostov iz Srbije na Trgu revolucije Vsaka zadruga samo na svojem področju Posvet, ki ga je preteklo sredo v zvezi z letošnjim odkupom krompirja organizirala gospodarska zbornica za okraj Kranj in ki so se ga udeležili zastopniki kmetijskih zadrug, ljudskih odborov in Socialistične zveze, je s svojimi sklepi konkretno določil letošnjo politiko odkupa. S tem je dokončno odgovoril tudi na številna aktualna vprašanja, ki so se zadnje čase pojavljala tako po terenu, kakor tudi po drugih pristojnih mestih. Zato naj že v uvodu v I kupovale krompir le od proizva-skrčeni obliki posredujemo naj- javcev s svojega področja. pomembnejše sklepe. Udeleženci posveta so se namreč sporazumeli, da bo odkupna cena poznih sort krompirja od 15. septembra naprej (to je od danes) 20 dinarjev za kilogram. Vprašanje stimulacije za pogodbeno proizvodnjo oziroma za kooperante pa naj bi urejale kmetijske zadruge same. Hkrati 60 se kmetijske zadruge tudi zavezale, da bodo od- Poklicne šole z novo vsebino Ob koncu tega leta naj bi bile verificirane vse strokovne šole. Pftgoji za dodelitev takega pri-ssanja šolam so dokaj zahtevni, ■aj se morajo temeljito pripravili z izdelavo profilov kadrov, ki jih bodo izobraževale in z izdelavo tem profilom ustrezajočega •enega programa. To delo je zelo obvezno in zahtevno, zato je ra-sttnJjtvo. da ga Je do sedaj opravilo le malo šol. Med njimi naj mmimo gumarsko šolo pri tovarni »Sava«, mojstrsko šolo pri »Tekstilindusu- in center za izobraževanje fcadrov v blagovnem prometu. Ostale šole tudi zaključujejo z delom in bodo po vsej verjetnosti kos nalogi v zastavljenem roku. Srrie priprave na verifikacijo strokovnih šol so so v našem •kraju pričele junija, ko je SZDL organizirala več sestankov, na katerih so člani LMS in člani de-lovnih kolektivov razpravljali o problemih strokovnega šolstva in potrebnih spremembah. Pripombe, ki 60 jih zbrali na takih posvetovanjih, so — tako kot ustrezni organi z območij drugih okrajev — posredovali svetu za strokovno izobraževanje LRS. Na svetu so tako zbrali veliko tehtnih pripomb in jih kolikor je bilo le mogoče — tudi upoštevali. Nič kaj razveseljivo ni, da so prav gospodarske organizacije, ki bi jih moralo strokovno šolstvo najbolj zanimati, poslale svetu najmanj svojih pripomb (ker so po vsej verjetnosti tudi premalo pretehtale gradivo za javno razpravo). Nasprotno pa so politične in družbene organizacije pri tem prizadevno sodelovale. V poletnih mesecih je bila na vrsti izdelava profilov za posamezne poklicne šole. Tako so tovarne -Iskra-, ►.Železarna« in -Litostroj« izdelale profile za najvažnejše kovinarske industrijske poklice. Nalogo za izdelavo profilov v obrti so prevzeli zavodi za proevetno-pedagoško službo v sodelovanju z gospodarsko zbornico. Ker je bilo po javni razpravi svetu posredovanih precej umestnih predlogov, bo v sredi tega meseca izšla dopolnilna brošura, v kateri bodo točna navodila za izdelavo teh profilov. Strokovne šole bodo že v letošnjem šolskem letu, kolikor je le mogoče, upoštevale novo gradivo. V ta namen bodo organizirane tudi nekatere eksperimentalne šole, saj vseh novosti ni mogoče posplošiti in prenesti v vse sole hkrati. V eksperimentalnih šolah si bodo lahko učitelji z drugih šol ogledali delo. Take šole bodo verjetno: šola pri tovarni »Iskra«, šola pri tovarni »Sava« in mogoče se center za kovinsko in elektro stroko v Kranju. Z reformiranim (Nadaljevanje na 2. strani) Izkušnje iz preteklih let kažejo, da so bile prav glede enotne politike odkupa krompirja dolo-(Nadaljcvanje na 2. strani) Prispeli smo v Trbovlje. Tam je izstopila skupina okoli 60 gostov, ki so prišli v Trbovlje. Na vseh železniških postajah od Zidanega mosta do Ljubljane je bilo na stotine in etotine ljudi, ki so prišli, da bi izrekli dobrodošlico, da bi segli v roke, toda kaj — vlak je moral naprej. Številni Ljubljančani so prisrčno Kaj bodo rekli občani? Veliko je stvari, o katerih bodo občani prav gotovo živahno razpravljali, preden bodo dali svoj glas »za«. Edon izmed problemov so tudi krajevni uradi. V statutu je predvideno deset krajevnih uradov, in^sicer s sedeži v Desnici, Cerkljah, Goricah, na Jezerskem, v Mavčičah, v Naklem, v Proddvoru, v Predosljah, v Šenčurju in v Zabnici. Glavna sprememba glede na sedanje stanje je opustitev krajevnega urada v Trbojah; Trboje, Voklo, Voglje, Zerjavka in drugI kraji bodo priključeni krajevnemu uvadu v Šenčurju. S tem je seveda zmanjšano število uradov od sedanjih 11 na 10. To pa hkrati pomeni tudi precejšnje zmanjšanje izdatkov, zakaj vzdrževanje krajevnega urada precej stane. Ko bodo občani proučevali 139. člen, ki predlaga novo število krajevnih uradov, in 138. člen, ki govori o nalogah teh uradov, bodo imeli morda še svoje pripombe in predlogo. To iz dveh vidikov: glede na štednjo in zmanjševanj« administracijo, hkrati pa seveda tudi glede na približevanje teh poslov samim občanom. V lakih okvirih razumevanja za usklajevanje splošnih potreb in možnosti bodo pripombe občanov o vseh zadevah statuta lahko samo koristne. - K. M. Sprejem gostov iz Srbije pri predsedniku OJLO Kranj Ml TE DNI PO SVETU TE DNI PO SVETU « PRED ALŽIRSKIMI VOLITVAMI Na kandidatni listi Fronte narodne osvoboditve za prvo alžirsko ustavodajno skupščino ni imena predsednika začasne vlade Benhede in sekretarja političnega biroja Mohameda Kiderja. Za slednjega sodijo, da bi ga to oviralo pri organiziranju nove politične stranke, ki naj bi se razvila iz sedanje Fronte narodne osvoboditve. Skupščina naj bi se sestala 22. septembra. • SOVJETSKI OKLOPNIKI NAJ GREDO IZ BERLINA Trije zahodni komandanti v zahodnem Berlinu so pri sovjetskem poveljstvu zahtevali, da naj se sovjetska straža ne vozi več v zahodni Berlin v oklopnih vozilih ampak v avtobusih kot se je pred 21. avgustom. To zahtevo si v za-hodnoberlinskih političnih kro«ih razlagajo kot novo potezo zavezniške politike »-krepke roke«. t PREPREČITI ROVARJENJE PROTI KUBI Newyorški časopis Times je pozval ameriško vlado, da naj prepreči kubanskim beguncem v ZDA, da bi z njenega ozemlja rovarili proti Kubi. Časopis meni, da bi vlada lahko preprečila voditeljem kubanskih beguncev, da nn bi uporabljali ameriškega ozemlja kot oporišče za napade na Kubo. • KRIZA ARABSKE LIGE V Kairu so je pred dnevi začelo 38. zasedanje Sveta Arabske lige. Govorniki so izražali obžalovanje, ker poteka zasedanje zaradi izstopa ZAR v težavnih okoliščinah. Sej se ne udeležujeta delegata ZAR in Iraka. • ARETACIJA V RODEZIJI Policija Južne Rodezije, kjer vladajo belci, nadaljuje z aretacijami Afričanov, ki kažejo nezadovoljstvo s sedanjim položajem. Afričani protestirajo zaradi praznovanja "Dneva pionirjev«, s katerim so koloniallsll praznovali obletnico kolonialističnega vladanja v Južni Rodeziji. Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudje in V eni Izmed najstarejših londonskih palač je sredi tedna sedlo za mizo 15 državnikov iz neodvisnih držav Commonvvealiha in devetih drugih odvisnih de/H. ki so na poti samouprave, d;i !>i z mešanimi občutki, protesti in z lepo odobravanjem slišali Macmilla.no-vo ženitovanjsko ponudbo za evropski zakon. Macmtllan je imel v tem poročilu pred očmi dve dejstvi, da svoj pristop k evropski gospodarski, skupnosti napravi privlačen za Evropo in prekomorske dežele. Skratka, držati se je moral pregovora, da bo -volk sil in koza cela«. Ni bilo britanskemu premieru težko izračunati, da ima med poslušavci sredi Londona veli- ko nasprotnikov, ki imajo v bistvu popolnoma drugačno krvno skupino in tudi drugačne misli od Macmillanovega načrta vključevanja britanske krone v evropsko Kospodarsko kočijo. Na srečo so bili tudi poslušavci v londonski V C fasado palači zelo različni v ocenjevanju Maomillanovega političnega monologa. Voditelj Kenije je namreč dobil vtis. da je bil Mac-millan zelo prepričljiv v naštevanju svojih dejstev, medtem ko je za avstralske potnike bilo poročilo brc/ novosti in presenečenj. Mactttfllan je s težkimi argumenti branil svojo politiko vstopa in vključevanja v evropsko skupno tržišče. Pristop Velike Britanije bo imel ugodne in dobre posledice ne samo za britanski otok, ki j«- majhen in prenaseljen, temveč tudi za prekomorske dežele, a katerimi Velika Britanija sedaj izmenjuje 34 % svojega blaga. MaemJJhui je vedel s čim lahko pridobi naklonjenost prekomorskih držav za odobravanje njegove evropske politike, pa je pripravil točen statističen prikaz vlaganja britanskega denarja v nerazvita področja in sliko britanskih posojil. S pristopom Britanije v močno evropsko zaledje bi se obseg teh posojil, ki so sedaj znašala okoli 300 milijonov »terlingov letno lahko še znatno povečal. Macmillan je vedel, da bo razgovor s petnajstim! potniki iz prekomorskih dežel bolj težak kot navadna seja vlade, zato je pripeljal na govorniški oder tudi čuvarja pečatov Heatha, da bi številni politični druščini iz vseh strani sveta povedal svoje poglavitne vtise o bruseljskih razgovorih. Čuvar pečatov je že v začetku povedal, da v Bruslju ni -hra- nil golobov«, ampak se je pogajal s šestorico. Ta okoliščina vsekakor ni olajševalna. Zato so bili tudi rezultati, s katerimi bi se čuvar pečatov lahko pohvalil, zelo piškavi. Edino, kar je Heath v Bruslju dosegel, je, da so našli pravično in razumno osnovo, s katero ne bo oškodovan nihče. Težave, ki so jih povzročila bruseljska pogajanja, so pripeljale tudi do sestanka voditeljev članic britanske skupnosti narodov in na dlani so napovedi, da bodo na londonskem posvetovanju skušali -presekati gordijski vozel« in še enkrat premešelarili ponudbo, pri katerih točkah lahko s ceno popustijo. Od nasprotne strani — od -šestorice« pa pričakujejo bolj uvidevno razumnost. Londonski -Times« že poziva dežele Skupnega trga, naj postanejo bol,i dalekovidne glede jamstev, ki so jih pripravljene dali članicam britanskega Common-wealtha. Znano je namreč, kakšna minimalna jamstva zahtevajo prekomorske države. V tem okviru je mogoče napraviti piko. Pre- ostane nam tako še. da ZVeni če so države Skupnega trg4 " pravljene dati jamstva, ki bi tih ocenili za zadostna za koristi n«!! komorskih držav in držav v voju po razdobju, ko bedo \.u!f posebne določbe in posebna t-stva.« J*m- Velika Britanija bi po . tega uglednega londonske »i y " morala vztrajati ne na *eb • pogajanj za bruseljsko ? ?°Vi mizo, temveč na prevzemu • stev, ki bodo postavil, oe*«^*10' nova pogajanja, *» Glasovi na londonskem iw so britanski vladi nudili >p*SVet» no za vključevanje v evr^"e gospodarsko skupnost neko " obliko razširjene trgovin* n°V° članicami britanske skupt40st|,ntd bi naj pomenila zameno za JJ.',. čevanje v že nastalo evZ^0" skupno tržišče. Zlasti je Y°l*ko načrt navdušil kanadskeg. T telja. vendar je evropsko oJ^T ljena britanska vlad* ostaj načrta hladna in neposluš^T* d° _Zdravko T«^^ Ljudje in dospdki • Ljudje in dogodki • Liudje in dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in dogodki • LiuH?. in Vsaka zadruga samo na svojem področju (Nadaljevanje 6 1. strani) čeno pomanjkljivosti. Zato je gospodarska zbornica sklicala ta posvet z namenom, da bi predhodno ukrenili vso, potrebno, da bi letošnji odkup krompirja potekal normalno jn da bi na trgu vladalo potrebne zakonitosti. Razprava je sicer nakazala to in ono možnosti za uspešno akcijo, vendar so dokončno obveljali osnovni .sklepi, ki smo jih že v uvodu omenili. Kljub temu da v republiki prevladuje orientacija, naj bi bila cena krompirja 18 din za kilogram, pa so se na omenjenem posvetu odločili za dva dinarja višjo ceno. Soglasno so namreč menili, da cena 20 dinarjev ustreza našim razmeram, ker nekoliko višjo odkupno ceno opravičuje tudi kvaliteta gorenjskega krompirja. Prav tako so tudi sklenili, da eene vsaj do prvega mraza no bodo spreminjali. Poklicne šole z novo vsebino (Nadaljevanje s 1. stremi) poukom naj bi začeli le v prvih razredih teh šol. Priprava profilov in učnih načrtov za šole, ki vzgajajo delavce za obrt. zahteva daljši proces, zato utegpe trajati celo več let. Seveda to velja za nekatere poklice, za dobršen del bo vse potrebno pripravljeno le do prihodnjega , šolskega leta. Obenem republiška gospodarska zbornica pripravlja načrt mreže zavodov za strokovno izobraževanje, v katerem bo predvideno, kje naj bi razvijali centre za posamezne stroke. Tako na primer v Kranju nimamo pogojev za izobraževanje za graversko stroko, imamo pa zato vse potrebno za vzgojo kadrov za elektrotehnično in kovinsko industrijo ali za gumarsko industrijo, drugod pa seveda razpolagajo s čim drugim. Ker je med strokovnimi učitelji vrsta takih, ki nimajo potrebne pedagoške izobrazbe, kar onemogoča uspešno delo kljub zadovo- ljivemu strokovnemu znanju, bo zavod za prosvetno-pedagoško službo organiziral vnsto predavanj s področja psihologije .metodike, gradnje učne ure itd. Poklicne šole ne bodo verificirane, če • ne bodo imele za praktično delo ustreznih delavnic. Ker teh prav v Kranju močno primanjkuje, je občinski svet za šolstvo organiziral ureditev delavnic v prostorih kranjske gimnazije. Te delavnice bodo služile gimnazijcem, bodočim tehnikom kovinarske in elektrostroke in vajencem. Za ureditev delovnih prostorov bo potrebno okoli 22 milijonov dinarjev. Veliko denarno pomoč so nudili občinski zavodi za zaposlovanje delavcev, saj vedo, da bodo le iz šol z dobrimi učnimi pogoji prihajali v gospodarske organizacije kvalitetni kadri. Obenem pa je to nova možnost za zaposlitev večjega dela mladih ljudi. Predvideno je, da bodo delavnice pripravili in uredili do 1. oktobra — M. S. Iz razprave povzemamo, da je mogoče obdržati enotne cene oz. stabilizacijo na trgu le tedaj, kadar bomo uspeli, da bodo krompir odkupovale res samo kmetijsko zadruge. Pretekla leta in tudi letos so se namreč že pojavili primeri nedovoljenega odkupa krompirja (nepristojni kupci), kar vse ruši enotnost trga. Vzroki za take nedovoljeno vpade so bili doslej v prešibkem sodelovanju kmetijskih zadrug, tržne inšpekcije in Ljudsko milice. Zalo naj bi letos poostrili kontrolo nad odkupi. Kmetijske zadruge bodo letos sproti obveščale tržno inšpekcijo aH Ljudsko milico o morebitnih pojavih nedovoljenega odkupa. - Lo tako bo namreč mogočo ves odkup krompirja usmeriti preko zadrug in taMo ustvariti stabilen položaj na tržišču. P1*0*1 vsem kršiteljem pn bodo pristojni organi ukrepali. Cene, ki so jih sprejeli na sredinem posvetu, 6e ne morejo samovoljno spreminjati. V primeru, da bi se pokazala potreba P° spremembi, naj bi o tem spet odločalo posebno posvetovanje. "~ Hkrati z odkupnimi cenami pa so na posvetu prav tako z veljav- nostjo od danes naprej sprejeli tudi maloprodajne cene. Kilogram krompirja naj bi po tem dogovoru veljal v Kranju 28 din, na Jesenicah in Tržiču pa zaradi večjih prevoznih stroškov 30 din. Zadnje čase so se tudi na Gorenjskem pojavile govorice, da bo letos krompirja primanjkovalo, kar bo vzrok za visoko ceno. Vendar pa to ne drži. ker bomo letos pridelali enake količine krompirja kot lani. - P. ŠOLO PREUREJAJO Zaradi pomanjkanja prostorov na osemletki v Goricah pri Golniku, so lotos pričeli s preurejanjem .šolsko stavbe. Upraviteljevo stanovanje preurejajo v šolsko kuhinjo, ki bo služila tudi za gospodinjski pouk in v delavnico za tehnični pouk. Stanovanje pa gradijo v novem ga6iv-skem oziroma zadružnem domu, v katerem je tudi že ena učilnica s klubsko sobo. Dela, ki bodo kmalu končana, bodo veljala okrog 2 milijona din. S tem bo tudi sola Gorice dobila potrebne stranske prostore ,ki so nujno potrebni za izvajanje programa reformirane šole. — R. Zaključene priprave Z izdelavo novega občinskega statuta so v Tržiču tako rekoč prod zaključkom. 2o dlje je tega od kar jc posebna komisija izdelala prvi osnutek statuta, ki pa ga je morala po številnih razpravah šo marsikaj popraviti. Prav tc dni pa bo komisija zaključila že z drugo izdajo novega 6tatuta .o katerem bo razpravljal in naj bi ga tudi sprejel občinski ljudski odbor še ta mesec. V razgovoru s tamkajšnjim občinskim tajnikom tovarišem Ko-kaljem smo zvedeli, da se bo novi statut v marsičem bistveno razlikoval od sedanjega statuta. Osnutek novega 6tatuta predvsem podrobneje določa dolžnosti in pravice občanov, ki bodo v prihodnje svoje želje alt zahteve lahlco žali s pomočjo reierendurn^ Ur*" doslej ni bil primer in So kar sprejeti sklepi na zborih v^J,***0 lahko večkrat spreminjali , Vc*v rali biti prikrojeni tako v odločili občinski odbornik n 60 gi občinski organi. Razen *1 vi statut tudi korikretneie* nava vse dejavnosti v obe ?**av-šolstva do socialnih službi ~" OV- NOVA STANOVANJA V GORICAH Uprava bolnišnice tuberkuloze na Golniku je sklenila opustiti dosedanje okrevališče v Goricah. Pred kratkim so pričeli stavbo preurejati v stanovanja, ki jih bodo dobili uslužbenci bolnišnice. Eno družinsko in eno samsko stanovanje pa je uprava odstopila tamkajšnjim prosvetnim delavcem. — C . Kolektivi naj presodijo svoje poslovanje Občinski ljudski odbor Kranj Je na 6voji zadrfji seji, ki J« bila pretekli četrtek popoldne, ugotovil, da se gospodarstvo v prvem polleju nt gibalo v okviru planskih predvidevanj. Družbeni produkt je bil namreč dosežen m v višini 44,2 odstotka celoletnega plana; v primerjavi e prvim polletjem preteklega leta pa je bil celo za 1,5 odstotka nižji. V najbolj neugodnem položaju sta bili v preteklem polletju industrija in gradbeništvo, medtem ko je v ostalih panogah obseg proizvodnje in storitev nad plansko dinamiko in lanskoletnimi rezultati. Glede na tako stanje je ljudski odbor sprejel več konkretnih sklepov. Zadolžil jo delovne ko- lektive, naj obravnavajo poročilo o gibanju gospodarstva v prvem polletju, ki ga je sestavil občinski oddelek za gospodarstvo. S tem v zvezi naj presodijo vzroke, zakaj so doseženi rezultati Izpod planske dinamike. Prav tako naj delovni kolektivi presodijo možnosti za realizacijo plana in vse niožnosti za izboljšanje gospodarjenja. Predsedstvo ljudskega odbora pa je dolžno, da od delovnih kolektivov zahteva temeljite obrazložitve, kaj *o ukrenili v zvezi s temi vprašanji. Predsedstvo bo sklicalo tudi posvetovanje predstavnikov samoupravnih organov vseh kolektivov, na katerem bodo proučili realne možnosti za realizacijo družbenega plana. Podobno posvetovanje naj bo tudi z direktorji gospodarskih organizacij. Ljudski odbor pa bo o končnih ugotovitvah zahteval posebno poročilo. Na četrtkovi seji so razrešili in imenovali tudi nekatere šolske upravitelje in direktorje gospodarskih organizacij ter sprejeli odlok o spremembi odloka o občinski dokladi. V zvezi z občinsko doklado so sprejeli tudi nekatero druge 6klepc. Na zadnji seji so odborniki med ostalim sprejeli tudi. odlok o obveznih minimalnih agrotehničnih ukrepih za obdelovalna zemljišča ter ustanovili kmetijski sklad. - P. Dvajsetletniea udenborške tragedije Te dni - 13. in 14 sept«^. jo poteklo 20 let od zi™ *** -tragedije v UdenboršuT p**«**« v Smukovem mlinu na 1» akciJ-je II. bataljon kokr«kec ^ •* pomaknil v Udenborške °dre<» Toda prišlo je do uda« f0***'** prvo noč so Nemci obkcilr ^- 2e no območje. Takoj na*lZ. - 13. septembra - pa^T^ C bojev. Sest tisoč do 20b ^i*10 do nih nemških vojakov in r^?0^?* je ob podpori takratne Uk C***r ob povezavi 2 zaledjem ^ in obroč in prodiralo v L Jf*** gozdov. Toda mala »dcu^^OJcst tizanov - vsega je bU©2* J*r-čonih borcev - s« jo o^JT W rala. Bon eo trajali dv** Nemci so zatem sramoti* ?N in vali svoje žrtve in »teW* •kr-* za nov. Skupno eo imeli 2n° Med temi je bil tudi rC^l ltut»ih Dvajsetletna partizanka » «fcfc čakala in obračunala z if* ^* P**.-partizani pa jo bUo M Jim- Med 28 ranjenih ali ujetih"" rtvth m V spomin na te dowwu pravljata organizaciji Zfe e Pn-Ijah in v Naklem z& £ V 16. septembra, množični Ti*dMjc-spomenika v Strahinju j**°d od ka v Udenborštu, kjer Plošča v spomin takratni Je* *kn Hkrati pa pripravljajo v %»*°S«w. tudi obširno kmečko ki je posvečena +cj _Wir%dit*, ki je posvečena tej • Si*****-, dvajsetletnici uderiboršt^'inaki dije. - K. M. "^ko Ob prihodu vlaka »Bratstva in enotnosti« na Gorenjsko V boju z okupatorjem Zapis o nastanku in delovanju I. slovenske partizanske čete »Ivana Cankarja« v Srbiji leta 1941 V okolici Kosjeriča smo sodelovali v akcijah za čiščenje in po enem ali dveh dneh je četa ob manjših praskah in puškar j en ju pregnala četnike toliko, da se je lahko nastanila v Tometnem polju. Pri tej veliki očiščevalni akciji na zelo širokem področju jo četa sama težko vzdrževala zvezo med obema desetinama in jo za radi terena tudi izgubila zvezo z ostalimi enotami v tej akciji. Na loga čete jc bila očistiti teren od Tometnega polja in tam počakati nadaljnjih povelj — to nalogo je četa tudi izpolnila. Po zasedbi od Kosjeriča do Tometnega polja smo srečavali le malo ljudi, ker je bilo to področje pod precejšnjim četniškim vplivom. Prav tako tudi Tometno Polje, saj v tej vasici ni bilo nobenega za vojsko sposobnega moškega, pač pa le žene, starci in nekaj otrok - in še ti so nas sprejeli zelo neprijazno. Spominjam se (Sober), da ob prvem prihodu v Kosjerić nismo našli v vsem kraju niti enega odprtega okna ali odprte veže. Prebivavstvo je bilo takrat skrajno nerazpoloženo proti nam, pa čeprav smo prišli s srbsko enoto v kraj. Pozneje 6e je stvar precej obrnila. V Tometnem polju smo nestrpno čakali na nadaljnja povelja in zato smo tudi iskali zvezo z ostalimi partizanskimi enotami, Se prav poselfcej zato, ker se je med našim bivanjem v tej vasi pokazal neki četni ški agent in skušal vplivati na naše borce. Iz Tometnega polja smo se na ukaz komande /premaknili proti Pra-njanom, kjer so eo koncentrirale partizanske enote. Slovenska četa je torej sodelovala v bojih za Pranjane. Tako urno že zgodaj zjutraj naleteli na dokaj močno četniško enoto in stopili z njo v boj. Trajal je morda uro ali dve, nato pa so 6e četnikl v begu umaknUlI in se utrdili na višini ob goščavi in v nekaj hišah. Najprej naj zapiševa, da je bila četa na tem delu pohoda nekoliko spremenjena: Dobrilo smo, kot smo že zapisali, poslali iz Kosjeriča 6tran, zato Je postal vodnik Viktor Zelenile, mitralje- trovlč. Oboroženi smo bili torej le t enim puškomitraljezom in puškami ter nekaj ročnimi bombami, medtem ko so četniki bili številčno neprimerno močnejši in oboroženi najmanj z dvema strojnicama in metalci tromblonov. Nastopali smo torej proti novemu četniskemu položaju, ki je bil zanje dobro izbran, saj so imeli pred seboj precej tako ime novanega zbrisanega sami pa tso se utrdili v nekaj trombloni. Končno smo zavzeli hišah in na višini, za strelsko linijo pa so porabili poglobljeno poljsko pot in njene odcepke. Naša četa je polagoma prodirala naprej ob goščavi, nato pa se je morala razviti v strelce tudi po sorazmerno odprtem terenu, ki je bil poraščen le z nekaj posameznimi in dokaj debelimi hrasti. Prav ti hrasti bi nam naj služili za napredovanje, da bi izza njih imeli kolikor toliko zavetja pred močnim četniškim ognjem. Akcija je trajala že nekaj časa in do-negli srno 6krajno možno bližino črtni ški h položajev - ta pa Je Se vedno znašala najmanj sto ali več metrov. Zdaj nismo mogli več napredovati tako, da bi se posamično premikali vedno bliže sovražnikovim položajem, saj Je bil pred nami popolnoma odprt teren, četniki pa so neprenehoma vzdrževali zelo močan ogenj iz i gostim in visokim plotom. Simon j je strelja je stekel naprej, toda Jurišne položaje in se pripravili. Zdaj je prišlo povelje za juri* in borci naše čete so ga res briljantno opravili. Disciplinirano in pogumno so planilU naprej ob močnem ognju. Med prvimi sta bila Viktor Zelenik, ki je prav tam pokazal — ne samo osebno junaštvo, ampak tudi smisel za vodenje enote, vsaj tiste polovice, ki mu je bila dodeljena kot vodniku. V začetku juriša je planil naprej tudi naš mitraljezec Simon Petrovič, ki bi naj s svojim orožjem prišel do najbolj izpostavljenega položaja in od tam potem s strojnico podpiral z močnim ognjem juriš na hiše in na obe četniški strojnični gnezdi, od katerih jo bilo eno — čo se ne motim — v hiši, drugo pa dobro zavarovano na dvorišču, za dokaj prostora«, pušk, strojnic in z bombami - Mm pii tem ga j« zmd^ krogla v bok in je pld*i ****** sem bil (Sober) Sk^J^S zato sem ga hitro spravi vetje za neki hrast, str«^ tik ob o/-**' v 5« pa je prevzel medtem Viktor Zelenik pa je i£? nemu ognju in jurišu 22 lftc^ gled nad dogajanjem; jJ?*1 P**" da je Simon rani«, " !• VW da je Simon ranjen, oJ* *We; stavil čutarico T Žganjem i* lo dal Simonu, kl je oataJ ^ «*m v zavetju, drugi pa «Z sem nadaljevali, celo z v^? i«n-in še bolj razvneti. Učio J? je bil, da- smo se z vsem rvT^ in silo dobesedno ral«tsrWK1*n četniškim polotijem i nT v ^ osvojili. S tem smo to™ to važno koto. Kmalu po t*aB«dh smo se razvrstili na polc,*^0, *o prišel v našo četo tovarii ^ j* (zdi se nama, da j« ^jT ^«bić komandant položaja). NjaL**^" hod v našo četo je bil p«Ilt P*1-zakaj ne samo. da *\tm j!^**08*-pozdravit, ker smo bili četa, ki je takrat te slJIII**** disciplinirana in dobra. Jj"* ^ tudi čestitat za pravkar j* tfovi oMmi ^^eden Vi i* zec pa jo bE ekojevoc Simon Pe- Eden Izmed redkih ohranjenih pisanih dokumentov gorenjskih izseljencev juriš. Po njegovi oceni J/ v. nekdanji aktivni oficir b» J* strokovnjak - smo izpeljlu jo izredno dobro in diseipS^™* Izvedli smo juria, ki je biiH^ dobro pripravljen in veliko močnejšega, dobroj^1 nega sovražnika a °*tiibl^" boljšo oborožitvijo. Čeprav*5*^ jurišali čez dan in po preeti zaščitenem prostoru, smo v^n^t imeli le eno žrtev — n^ftfaj,.r Simona Petroviča. -ht^* Milenko Sobar m ing. Pavla Zkaott (Nadaljevanje prihoda^ SOBOTA. H TPTFMBRA' fSK* 1» naiih komun . Iz naših komun * Iz naših komun * Iz. naSih komun « Iz naSth komun • h naših komun * Iz naših komun * Iz naSih komun . I Več skupnih prizadevanj Naloge ljudskega odbora v zvezi z gospodarsko problematiko Iz razgovora z novim predsednikom Milanom Osovnikarjem Na skupni seji obeh zborov za razvoj vse naše lesne lodu-občinskega ljudskega odbora strije; zato bodo tudi družbe-Skofja Loka — v eredo popol- no-politične organizacije pri dae — so odborniki soglj'jno tem zavestno poimgale. IrvoHli za novega predsednika Nič manj pomembno kot pr-•bčine Skofja Loka tovariša vo, je vprašanje nadaljnjega MILA>|\ OSOVNIKARJA, do- razvoja nekaterih obrtnih pod-•edanjega sekretarja občinske- jetij, ki so doslej s pavšalnimi dajatvami uživala nekakšne ugodnosti. Z novim letom bodo ta podjetja prešla na redni obračun po ustvarjenem dohodku in bo za njihov nadaljnji obstoj verjetno zelo pomembno vprašanje — združevanje, saj se bodo na ta način predvsem kadrovsko okrepila, lažja pa bo v njih tudi delitev dela.« $ Kaj menite o izvozu gospodarskih organizacij v ob- čkii? »Predvsem bo treba podvojiti napore za povečanje izvoza, čeprav dosedanji rezultati ne kažejo najslabše slike in so glede na specifično gospodarsko razvitost občine celo ugodni. Gospodarske organizacije v občim so doslej Izvažale 6 odstotkov vrednosti vse proizvodnje, vendar bedo skušala podjetja, kot so LTn, Gorenjska predilnica Itd., ta odstotek v prihodnosti nekoliko zvišati.« O In katere so najvažnejše naloge ljudskega odbora - razen sodelovanja pri reševanju teh vprašanj, ki ste jih omenil:? ►»Se naprej bo moral občinski ljudski odbor skrbeti za načrtno porabo proračunskih sredstev, ker so ta letos manjša, kot smo predvideval!. Menim, da bo treba najprej preskrbeti denar za normalno delo družbenih služb (šolstvo, zdravstvo), šele nato pa za financiranje drugih proračunskih dejavnosti. Ljudski odbor bo moral v prihodnje z vso zavzetostjo rešiti tudi vprašanje gostinstva in kmetijske proizvodnje. Za Izboljšanje položaja V gostinstvu bo ObLO eno izmed svojih sej posvetil izključno temu problemu, medtem ko bomo morali socialističnemu kmetijstvu začrtati Ja.sno razvojno pot. — Zdi se ml, da so omenjena vprašanja v loški občini trenutno najbolj aktualna.« - J. Zontar ga komiteja ZKS. Ob Izvolitvi rao novemu predsedniku zastavili nekaj vprašanj o nalogah ljudskega odbora pri rojevanja gospodarske problematike v loški občini. O Tovariš predsednik, kateri ■o po vašem mnenju najbolj pereci gospodarski problemi v loški občini? ■»Eden izmed na j pomembne J-Mh gospodarskih problemov v občini Je prav gotovo združevanje lesnoindustrijskih podjetij. Delavski sveti petih tovrst-■ih podjetij v občini bodo morali v naslednjih treh mesecih posvetiti temu vprašanju veliko skrb, zlasti še, ker gre tu Končno je tudi s Tavčarjeve ulice na Jesenicah izgini, prah, ki je med> ^cbivavcl povzročal raz-buTjenlc. Cestno podjetje Kranj je namreč te dni polilo prol.pra.sno prevleko. Raznrava o osebnih dohodkih v prvem polletji* Zakaj takšna neodgovornost? PretoMo sredo popoldne je ob- bi morala iz načela, da se osebni finska komika za izvajanje pred- »dohodki dvignejo le takrat, če pisov o delitvi čistega dohodka raste tudi proizvodnja. To bi «0-*Rrala posvet z vsemi predstav- j rali kolektivi sami uskladiti in SET gospodarskih organizacij v , od povečane pro.zvodnje del sred-jeseniškl občini. Zanimanje za ta ftev nameniti tudi za sklade. Za-sestanek je bilo Izredno. Obrav- , to, ker so nekatera podjetja iz-navali so poročilo o izpolnjevanju piaCala preveč osebnih dohodkov, načel In smernic pri izplačevanju osebnih dohodkov v jeseniški občini v prvem polletju letos. Razen tega go navzoči govorili še o dopolnjevanju pravilnikov o delitvi čistega dohodka In osebnih dohodkov. Osnovna^ ugotovitev na včerajšnjem posvetu je bila. da so podjetja v prvem polletju letos v jeseniški občini izplačala nekoliko preveč osebnih dohodkov. Tako so družbeni načrt jeseniške občine podjetja izpolnila le s 43,5 odstotka, izplačilo osebnih dohodkov pa je bilo za isto obdobje kar 51,8 odstotka. Kot smo že omenili, imajo nekatera podjetja precej višje osebne dohodke, kot pa znn-ša dosežena realizacija. Izhajati eo morala načeti celo rezervne sklade. Tako Je bilo iz rezervnih (skladov podjetij v jeseniški občini izplačanih okoli HO milijonov dinarjev osebnih dohodkov, od tega samo v Jeseniški Železarni za 122 milijonov dinarjev. Nekateri kolektivi, ki izplačujejo -osebne dohodke v akontacijah, dopuščajo tudi, da so te akontacije maksimalne. Prav zaradi te- ga so v nevarnosti ,da izplačajo preveč osebnih dohodkov. Od 34 gospodarskih organizacij, kolikor jih je v jeseniški občini, je občinski komisiji za izvajanje predpisov o delitvi čistega dohodka dostavilo vso dokumentacijo le \3 podjetij, 8 podjetij mora omenjeno dokumentacijo še dopolniti, medtem ko ostala podjetja niso se nič naredila v tej smeri. Na V6ak način bo treba pomanjkljivosti, ki so nastale v prvem polletju pri delitvi osebnih dohodkov, v drugem polletju odpraviti kolikor se bo le dalo. Lahko se namreč zgodi, da ob koncu leta podjetja ne bodo imela dovolj denarja za izplačilo osebnih dohodkov niti v rezervnih skladih. Načrti za prihodnjo sezono Večja in kvalitetnejša proizvodnja T kranjski občini ima družbeni lektor kmetijstva od 13.457 hekta-fvr skupnih obdelovalnih površin le 1.210 hektarov zemljišč aH detet odstotkov. Zadnje številke Isrej niao zadovoljive, zato bo potreba« v prihodnje težiti za tem. 4a se bo to razmerje spremenilo v korist družbenega sektorja. V rrezl • tem bo potrebno bolj kot doslej uvajati nove oblike dela in boljše pogoje, ki bi v medsebojni sevazavi zagotovili "uspešnejši razvoj kmetijskih gospodarskih •rcanizacij oziroma organizirane proizvodnje nasploh. Vse to jc karati i drugimi potrebami narekovale tudi v kranjski občini ■stanovite v kmetijskega sklada, fe sklade «o ponekod ustanovili te prej (na primer občina Skofja Uka). 8 sredstvi kmetijskega sklada taj bt materialno podprli takšno politiko oziroma način dela, ki bo ia obdelovalnih površinah zaeo-tsril boljšo in večjo proizvodnjo m zemljiščih, kjer je mogoče upo» retftjati agrotehnične ukrepe pO Mjnovejsih znanstvenih in strokovnih dosežkih. Sredstva kmetijskega sklada naj bi uporabljali ta pridobivanje obdelovalnih zemljišč, za pospeševanje razvoja družbenih kmetijskih gospodarstev, za organizirano kmetijsko proizvodnjo v zasebnem sektorju, m učinkovito zdravstveno varstvo rastlin in zdravstveno zaščito domačih žival:. S sredstvi sklada naj M torej podpirali predvsc.ii po-•rofbljeno proizvodnjo in UslO, ki saj bi bila zaradi preskrbe prebi-fisstva večja (proizvodnja mleka, *»esa krompirja itd.). V BOVU. z ustanovitvijo kmetij-ifcega sklada pa dobivajo tudi looetljflka posestva, zadruge in fcončno tudi ljudski odbor še konkretnejše naloge. S skupnimi napori naj bi ti poskrbeli za hitrejši razvoj socialističnega gospo-ttanrtva na vasi, za hitrejše prevzemanje zemlii- /nebnih proiz-tajavcev, za utrjevanje notranje organizacije dela v zvezi z razšir- jeno reprodukcijo in za organiza- I Ustanovitev obcinfike-a kmetij-cijo moderne proizvodnje tudi v \ skega sklada je na četrtkovi seji privatnem sektorju. potrdil ljudski odbor. - P. Dela za sanacijo Blejskega jezera V Grabčah bodo zajeli odvisno vodo Rad ovne, kar Je bo ve« kot 7,5 kubična metra, in Jo speljali po 2,5 km dolgem cevovodu iz prednapetega betona 14 metrov globoko v jezero, kjer bo razvod zdrave vode proti vzhodu In zahodu. Zemeljska dela bodo končali do z.me, s podvodnimi pa bodo nadaljevali spomladi. - Na sliki: dela pri polaganju cevovoda med Graocami In železniško progo v Gorjah, ki Jih izvaja »Tehnograd« Iz LJuMJane - St.8. Čeprav se letošnja turistična ezona še ni povsem končala, se i f dnevni red nedavne seje mestnega odbora Bled med drugim dotaknil tudi načrta za prihodnjo sezono. Razprava je tekla predvsem o gostinskih in drugih investicijah, ki bi izboljšale gostinske kapacitete in druge ugodnosti blejskim turistom v prihodnje. Najprej: organi samoupravljanja v Park-ho-tclu so se zedln'11 za novogradnjo oziroma dozidavo. Gre namreč za gradnjo prizidka upravnih prostorov, zakaj z izpraznitvijo dosedanjih bi se hotelske kapacitete povečale v 21 sobah za 30 ležišč. — Dalfe predvidevajo nadzidavo: del nad trgovskimi lokali naj bi se nadzidal za tri nadstropja, Ići bi dala skupaj 105 ležišč \ <■<'■• Te investicije pa bi veljale predvidoma 213,700.000 dinarjev. V zvezi s pridobitvijo novih kapacitet Je bilo v razpravi izraženo mišljenje, da bi usposobili še depandanso »Trst« (pridobili bi 80 ležišč) in dogradili novo krilo k hotelu »Jelovica« (za kar so že naprti), v katerem bi bilo 120 ležišč. Sklenili so, da bodo čez zimo poslovala vsa jrostlnska pdjetja razen Park-hotela In Triglava. Na' kratkem valu # Danes popoldne ob 17. url bodo slovesno položili temeljni kamen za novi kulturni dom v Lescah - »NA ŽAGI«, kar bo združeno s kratkim kulturnim programom. # Jutri ob 8. uri bo v dvorani Gozdnega gospodarstva Bled občni zbor občinskega sindikalnega sveta Radovljica, na katerem bodo razpravljali tudi o aktualnih gospodarskih problemih. % Jutri dopoldne ob 10. url bo krajevni odbor ZB Ribno odkril spominski plošči - »NA KAMNIKU« in »NA PAPEŽU«. Potem pa bo partizansko srečanje na Taležu. # V Bohinju so te dni zadnje priprave za tradicionalno prireditev »KRAVJI BAL«, ki bo prihodnjo nedeljo. Gostinski in turistični delavci pričakujejo velik obisk, seveda če Jim vreme ne bo prekrižalo računov. V Mali in Veliki Zaki in MU nem je vsako leto mnogo kopav cev In zaradi tega so sklenili urediti obalo kakor tudi prepo-trebne sanitarije. Obstoječe sanitarije v campingu tudi ne zadoščajo spričo vedno večjega števila olmkovavccv. Zgradili bodo nove in hkrati tudi novo upravno zgradbo platnenega naselja. Tudi investicije za festivalno dvorano so nujne, zakaj dvorana ne služi svojemu namenu. Nima prezračevalnih in ogrevalnih naprav. S 40 do 50 milijoni bi bila dvorana v mrtvi gostinski sezoni lahko bolje izkoriščena. Čimprej bo treba tudi realizirati rezultate natečaja ea dokončno izdelavo načrta za ožji center Bleda, zakaj na to so vezane vse prihodnje gradnje, ki jih pa nedokončan urbanistični načrt ne bi smel zavirati. V zvezi s komunalno dejavnostjo so sklenili, da bodo asfaltirali pločnike in parkirne prostore in napeljali Javno razsvetljavo od GG do križišča pri Park-hotela. - St. S. Napačno bi bilo trdili, da se •mora socialna služba v Tržiču ukvarjati z mnogo bolj perečim! zadevami kot podobne službe v drugih občinah, vendar pa lahko ugotavljamo, da bi bilo za potre- i be socialne službe v Tržiču lahko porabljenih precej manj sredstev ; če bi se za posamezne večkrat tudi težko rešljive probleme razen socialne službe bolj zanimale tudi ostale organizacije. Pri tem mislimo predvsem na gospodarske organizacije, ki morajo na takšen ali drugačen način dajati sredstva za razne podpore socialno ogroženim ljudem. TaGtšne so ugotovitve sveta za varstvo družine in sveta za socialno varstvo, ki sta pred kratkim razpravljala o socialnih problemih, na ponedeljkovi seji pa bodo tudi odborniki obeh občinskih zborov razpravljali na skupni seji o poročilu o delu socialne službe v tržaški občini. Iz poročila lahko povzamemo naslednje podatke, ki se nanašajo na letošnje prvo polletje. V obliki stalnih socialnih pomoči so posamezniki prejeli 2.140.000 dinarjev, enkratnih podpor pa v vrednosti 194.000 dinarjev. Za odrasle občane, ki so po raznih domovih, je ObLO prispeval skoraj 2 milijona dinarjev, za mladoletnike pa celo nekaj več. Skoraj pol milijona dinarjev so prejele družine, ki imajo otroke v rejništvu. Razen omenjenega pa je bilo na račun takšnih ali drugačnih socialnih podpor v občini potrošenih v prvih Šestih mesecih še več manjših zneskov. Po podatkih je razvidno, da gre za precejšnjo skupno vsoto, čeprav oba že omenjena sveta ugotavljata, da so podpore v mnogih primerih spričo sedanjih prežlv-ninrikih stroškov premajhne. In bržko bi hoteli v posameznih primerih podpore, vsaj tistim, ki sploh ne prejemajo nobenih drugih sredstev, primerno zvišati, bo potrebno v prihodnje za potrebe socialne službe zagotoviti še znatno večja sredstva kot doslej. Na takšen način bi bila rešljiva zadeva samo enostransko in - po liniji manjšega odpora. Bržkone pa se da zadeva, čeprav je proces dolgotrajnejši, resiti tudi na drug način, z večjim skupnim prizadevanjem kot doslej. Čeprav v tržiški občini ni nadpovprečno število ddflnruznežev, otrok brez pravih staršev ali staršev, ki se za svoje otroke premalo ali pa sploh ne zanimajo, bi bilo vendarle tudi takšnih primerov v prihodnje lahko manj. Seveda pa posameznih primerov ne bi smela obravnavati le socialna služba, temveč vse krajevne organizacije. V primerih, ko gre za delomrzneže, ki pa so sicer za delo sposobni, bi morale v prihodnje tudi gospodarske organizacije ubrati drugo politiko kot doslej. Zlasti še v primerih ,ko posamezniki brez pravega vzroka želijo prekiniti delovno razmerje in že vnaprej lahko Sklepajo, da bo morala o njih razpravljati socialna služba in jim zagotoviti večjo ali manjšo denarno pomoč. Seveda ne gre za to, da bi morala biti podjetja socialne ustanove, temveč za dejstvo, da so bili ponekod doslej premalo tenkočutni. Glede tega je doslej zadeva v tržiski občini najbolje urejena v BPT, kjer je občuten nenehen napredek ka-drovsko-socialne službe, medtem ko se z omenjenimi problemi v ostalih podjetjih še vedno premalo ukvarjajo. - B. F. NESREČE ZAPRL JE POT MOTORISTU V sredo, 12. septembra, ob 18.30 je prišlo na Koroški cesti v Kranju do hujše prometne nesreče. - Zakrivil jo je voznik avtobusa Ivan Zagoršek, zaposlen pri Avto-centru Kranj; ko je zavijal s Koroške ceste na avtobusno postajo, je zaprl pot motoristu Francu De-bevcu iz Sr. Bitnja, ki je prihajal iz nasprotne strani. Motorist Je dobil pri trčenju hude telesne po škodbe. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Na avtobusu }e za 20 tisoč, na motorju pa 80 tisoč dinarjev škode. NEZNANI AVTOMOBIL POVZROČIL NESREČO V četrtek, 13. septembra, ob 18.30 se Je primerila lažja prometna nesreča na cesti III. reda Vieoko-Cerklje. - Ko je moredlst Bern-"d Ogris pripeljal v "vas Luže mu je pripeljal iz nasprotne smeri neznani osebni avtomobil. Ker Je ta vozil po levi strani ceste, se mu je mopedist Izognil na skrajni desni rob cestišča. Trčenju se je sicr izognil, vendar je padel in se pri tem poškodoval. Voznika avtomobila, ki je zakrivil nesrečo, niso izsledili. S TOVORNJAKOM V ZAPORNICO V četrtek, 13. septembra, se je primerila nenavadna nesreča na železniškem prelazu na cesti 1. reda v Kranjski gori. — Ko je Ivan Hogelj pripeljal s tovornjakom co železniSkega prelaza, Je v zaonjem trenutku. opazil, da so zaporna spuščene. Pritisnil Je na za vam. vendar zaradi mokrega astaii« vozila ni mogel ustaviti. Zlomu Je zapornico in se ustavil na železniškem tiru. Ker se Je, približeval vlak, se je voznik izognil novi nesreči tako, da Je pognal vozilo v zapornico na drugi stjrani železniške proge, tudi to zapornico Je prelomil in se tako rotil SKOČILA JE POD VLAK V- četrtek, 18. septembra, popoldne je v bližini železniške postaje na Trati skofiUa pod vlak 40-letna Marija Pimar, doma iz Suhe pri Skofjl Loki. Ugotavljajo, da «4 je Pintarjeva vzela življenje v duševnl'i ROBOTA. H SEPTTMi>nv 1« Pogovori ob ukrepih v kmetijstvu Razvojna pot je jasna, vendar pa je nekateri zaradi sebičnosti nočejo razumeti - Kdo je imel na javnih tribunah največ povedati Prav je, da se nekoliko podrobneje pogovorimo o problemu, ki je v zadnjem času sprožil precej živahne razprave, to je o ukrepih za razvoj kmetijske proizvodnje, še posebej pa o novi davčni politiki do zasebnih kmetovavcev. O tem so precej razpravljali prizadeti in neprizadeti tudi na javnih tribunah, ki jih je že pred mesecem organizirala Socialistična zveza. Te tribune pa so bile preslabo pripravljene in se jih niso udeležili niti vsi tisti, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, niti vsi tisti, ki bi lahko najbolje pojasnili namen novih ukrepov. Zato ni čudno, da so na javnih tribunah imeli največ povedati tisti, ki imajo najmanj razloga govoriti. To so tisti, ki v vseh ukrepih gledajo le sebe in ki jim zato seveda ni „všeč smer razvoja našega kmetijstva. Doslejrjko se že nekaj let kljub povečevanju kupne moči kmečkega prebivavstva niso dvigale davčne dajatve, so bili tisti, ki danes največ govorijo, na najboljšem. Začeli so se odtegovati sodelovanju S kmetijflimi zadrugami, nabavljali so vse več lastne mehanizacije in z njo začeli vezati nase druge gospodarsko slob-še situirane kmetovavcc ter jih izkoriščati. Najvažnejše pa je, da ti ljudje prav zato, ker so bili s predpisi o zemljiškem mak vi mu-nm in z drugimi zakonskimi ukrepi vezani na določene okvire, sredstva, ki so jih dobivali zaradi bližine tržišča največ '.nit s tržnimi špekulacijami, pretežno niso vlagali v proizvodnjo, mar- Vsakomur pa je jasno, da taflto ne gre naprej. Popolnoma prav imajo tisti kmetovavci, ki ugotavljajo, da jc kmetijska proizvodnja zelo važna in pomembna gospodarska panoga, če so zanjo objektivni pogoji. Objektivni pogoji za -specializirano kmetijsko proizvodnjo pa na Gorenjsk;-ni kljub močni industriji in drugim .TospodarsMm dejavnostim vendarle so. Samo prav tako kot v industriji na star obrtniški način r.e ere več, tudi v kmetijstvu ne more iti več po ftarem. Sodobna kmetijska proizvodnja je možna le v velikem obsegu in na sodoben način. Da pa se to doseže, sta le dve peti: ali ti. ta, ki si jc Žele tisti, ki so danes okrepili svoj tudi v kmetijstvu. Zato torej ne povišujemo davčne osnove zato, da bi kmete uničili - zakaj mnogi primeri povedo, da že ob dosedanji često primitivni proizvodnji in delni nezainteresiranosti mnogi kmetovavci dobivajo dohodke, ki so visoko nad dohodki drugih državljanov — marveč zato, da bo vsakdo, ki gospodari z zemljo iz nje moral dobiti toliko, kalikor se dobiti da. S sodobnimi metodami obdelave zemlje bo vsakdo to lah-hko z normalnim delom dosegel. javnih tribunah, bi marsikdo ne sprejel kar tako, še zlasti pa bi jih ne sami. In ob koncu še, kdo so ti posamezniki, ki so imeli toliko povedati ob teh prvih ukrepih za ureditev naše kmetijske proizvodnje. Prav nič ni sicer prijetno gledati po tujih loncih in prati perilo iz oči v oči, toda naj nam bo ob teh govoricah, ki pa so v večini zlonamerne in neresnične, vendarle dovoljeno napisati nekaj golih dejstev o tistih, ki se pritožujejo, demonstrativno vračajo davčno položnice in neodgovorno natol-cujejo po sestankih in drugod. Iz uradnih zapisnikov tržno in- Ce pa nekdo želi delati na star šppkc;.e fmQ i7braVl teie primere: način, pa seveda nima nooene .»„k«i— i—. pravice tarnati o garanju in pre- Franc S.frcr iz Zabmc,m le-viaokih obveznostih, ker ga prav to« skupno t naslova dohodmne, nobeden ne sili na tak način ob- ' obcimke doklado. taks, lusnega davka in zdravstvenega zavarovanja pTodoisanih 593.156 dinarjev davčnih obveznosti. Od teh obvez- Tchnika si je utrla pot tudi v gorenjsko živinorejo. nadomešča ročno delo delovati zemljo. Odveč je dokazovati, da je in da je bil cilj našega razvoja na vasi skupna industrijska proizvodnja. Odveč je seveda tudi trditi ,da se doslej v konkretni politiki niso dogajale napake. Toda napake se je dalo in se jih bo dalo popraviti, kljub temu pa bo šlo življenje svojo neizbežno pot. Zato zares ni pošteno, da se posamezniki kot na rešilne bilke levijo sedaj na nekatere napake Iz preteklosti in si utvarjajo pri tem, da bodo obrnili kolo časa v drugo stran. Ko v našem družbenem življenju in v ostalih gospodarskih panogah poudarjamo demokratičen princip družbenega samoupravljanja, tako ga poder- Brazde svetlejše prihodnosti več v osebni standard. Ni treba posebej dokazovati, da se je spričo tega zmanjševala kmetijska proizvodnja za trg, kar je najbolj občutil industrijski delavec, ki je moral iz leta v leto plačevati za kmetijske pridelke vse večje denarje. V podobnem položaju so se znašli tudi nekateri polkmetje - pol-delavci. Naše vasi že zdavnaj niso vasi v pravem smislu besede. To so v večini delavska naselja z vaškim videzom. 2e 1936. leta je bilo na primer v Šenčurju več kot 50 odstotkov delavcev. Zlasti po vojni, ko se je industrijski razvoj na Gorenjskem močno stopnjeval, pa se je ta slika še bistveneje spremenila. Danes je v Šenčurju le 32 kmečkih gospodinjstev, 323 pa nekmečkih. Podobno je tudi v drugih vaseh. Povsod so danes v večini delavci — ali bolje rečeno poldelavci, zakaj kakor danes težko na na.ših vaseh dobimo Čistega kmeta -proizvajavca, tako težko dobimo tudi čistega delavca. Največ je ljudi, ki jim je delo v tovarni osnova za življenje, delo na koščku obdelovalne zemlje pa še postranski zaslužek — ali pa obratno. Zato je povsem jasno, da rudi ti ljudje ne gledajo na zemljo kot osnovno sredstvo kmetijske proizvodnje s tržnimi očmi, marveč izključno s stališča trenutnih osobnih koristi. Pri tem pa je še zlasti zaskrbljujoč pojav vse večje drobljenje kmetijskih površin. Vse manj je mladih ljudi, ki bi si želeli na podedovanih posestvih osnovati svojo eksistenco. 7.nfo se posestva dele med potomstvo, ti ljudje pa potem Iščejo osnovni zaslužek drugod. Spričo vsega tega je seveda logično, da kmetijska proizvodnja za tr»Agra-ria« v Kranju za 974.758 dinarjev proizvodov oziroma mu je, če ne upoštevamo vseh pridelkov, ki jih porabi doma, ki jih je prodal mimo teh dveh odkupovaveev in ki jih bo še prodal v teh mesecih, ki so najbolj interesantni za kmetijsko proizvodnjo (krompir, klavrna živina in drugi jesenski pridelki), ostalo 381.602 dinarjev. Za boljšo primerjavo naj navedemo jiše, da je lani samo s KZ Sloga in Agrario napravil vse leto prometa za 1,662.377 dinarjev in je • orej samo od tega denarja, če upoštevamo letošnjo obdavčitev (lanska je bila za 189.900 dinarjev manjša), spravil kar 1,069.221 dinarjev. Kljub temu se na javni tribuni ni pomišljal izjaviti, da je bila v srednjem veku desetina, da pa je danes tristotina in da je bilo v bivši Jugoslaviji tristokrat manj davka, kot ga je danes. Mi fa res nimamo namena spraševati, kako so v stari Jugoslaviji živeli kmetje, ker jih je peščica (na tuj račun res živela bolje. Ne 'bi ga pa bilo odveč spomniti na vse tiste težke milijone predvojnih dolgov, ki jih je prav nova Jugoslavija kmetom odpisala. Drugi primer: Franc Hafner iz Zabnice št. 9. Njegove skupne davčne obveznosti za leto 1962 znašajo 482.155 dinarjev, njegov Ipromet s KZ Sloga pa do konca julija letos 741.487 dinaTjev. Samo od lanskoletnega prometa s kmetijsko zadrugo bi ob letošnji obdavčitvi spravil 706.769 dinarjev. Za boljšo primerjavo naj povemo, da je bil povprečni letni osebni dohodek delavca v kranjski občini lani 344.700 dinarjev. Franca Hafnerja seveda to ne moti in je na javni tribuni izjavil, da bi bila pri nas prav gotovo lakota, spričo naše politike v kmetijstvu, če ne •bi bilo Amerike. Naj dovoli, da ga popravimo: da, prav gotovo bi bila lakota pri nas, mnogi bi bili brez kruha — če bi bili vsi taki, kot je on! Naslednji primer je Janez Golob s Police št. 2. Po podatkih tržno irTpekcije je Golob v letošnjem letu za les in kmetijske pridelke do vključno 31. 8. dobil pri KZ Naklo 598.133 dinarjev, njegova skupna davčna odmera za letošnje lto pa je 290.549 dinarjev. Lani je za les in kmetijske pridelke dobil 6amo pri KZ Naklo 822.539 dinarjev. Koliko mu je torej glede na letošnje davke ostalo, lahko izračuna vsakdo sam, prav tako lahko vsakdo sam izračuna, koliko približno je izku-pil s prodajo pridelkov drugam. Vendar to Goloba prav nič ni oviralo, da ne bi na javni tribuni z lažnimi podatki in žaljivkami skušal pokazati, da se mu dela krivica. Trdil je med drugim, da je letos za les dobil le 300.000 dinarjev, medtem ko je moral plačati 400.000 dinarjev v gozdni sklad. Iz uradnih podatkov pa se vidi, da to ni res, saj je za les samo od KZ Naklo dobil do 31. 8. 471.838 dinarjev. Kljub temu da je uradne predstavnike na javni tribuni zmerjal s smrkavci, pa bi ga vendarle radi opozorili, da predpisi o kooperaciji v gozdarstvu predvidevajo za kooperante še večje ugodnosti kot jih je imel od gozda doslej in se mu torej ni treba prav nič bati za svoj obstoj, še manj pa izgubljati živcev in neodgovorno klevetati. Peter Grašič s Strahdnja je na javni tribuni med drugim dejal: ►►Takih gospodarjev kot ste vi, rudi sonce ne obsije!« Pa poglejmo, čemu se je toliko razburjal. Letos do vključno avgusta je napravil s KZ Naklo že za 1,397.296 dinarjev prometa, vse njegove davčne obveznosti skupaj (pri vseh so zajeti tudi izdatki za soc. zavarovanje) pa znašajo letos 528.693 dinarjev. Ce upoštevamo vse to, kar smo navedli že pri zgornjih primerih, se upravičeno sprašujemo, od kod ta besnost. Mar ne bi bil mnogo bolj upravičen katerikoli naših delavcev, ki zasluži trikrat ali pa tudi štirikrat manj kot Grašič, njegove besede ponoviti na njegov račun? Franc Rozman iz Podreče 8 je v letu 1961 samo od prometa s KZ Sloga dobil, če odbijemo letošnjo obdavčitev, okroglo milijon dinarjev. Kljub temu pa z izjavami, da v prihodnje zaradi povišanja davkov tudi dosedanjih davkov ne bo plačeval in s podobnimi izjavami, zapeljuje še druge na to pot, čeprav asm res ni v položaju, ko svojih obveznosti ne bi mogel Večja in kvalitetnejša proizvodnja je tudi v kmetijstvu odvisna od sodobnega .načina dela. Nenehno moramo težiti, da bodo ,hektarski donosi Iz leta v leto večji; z modernimi kmetijskimi stroji, ki tudi na Gorenjskem niso več nobena posebnost, pa bomo pocenili proizvodne slro-ke m Str»Jn* pokriti. Zdi se nam, ^ prav in pošteno, če bi Rozman tako, kot se je ^ tov*rd tudi sedaj vključil v rj.9*1* 1 predka "vasi, ne pa da strativno pritožuje na n* d pe, podtika socialističn U^V torju nedejavnost in e>^]u X* temu še druge. ^^bt^ g Janez Basaj iz Vaše do 31. avgusta prodal* J6 zadrugi Cerklje skupno ^^tjjsfc dinarjev pridelkov in mi** 1*.9» gova skupna obdavčitev***- N> letošnje leto 104.989 di* ^ teh podatkih je tcn-ei,^- J* žil pri KZ (pri tem ne3« t* drugih iztržkov in lastn?0**«^ le 31.066 dinarjev več k- u***^y njegove davčne obve&f* ***** je Basaj tudi demonsS^-nil položnico. Toda tjS^^ v~ drugo plat medaljet^^jrno u skupno šest družinskih >,h* * 4 od njih pa so zaprJi ^*^ov \ pomeni dohodek iz j^T^i. to družino dejansko a stranski vir saj Povpr.J*«K> rw družina na Gorenjskem ° zaposlenih. To pomeni i^^l^ ba vse dohodke, ki Pa' 3***2 datkih iz kmetijstva fcj.h J* i» še ustvarja, sešteti % "Uiub t£ družinskih članov i, rednega delovnega i* tem šele lahko do*^J5%5 Z o njihovem gmotnemr*** A Potem seveda tudi W **>W da je položnico vrnil ~ Vj^T upravičeno. ^SenT^ Primerov neupravi* njanja je še več, ^ kemu posebej oponašal * ki si ga je pridobil mT * lom aH pa tudi ne k» ***** darle prav, da je bUo pravi vsaj pošten ^T**0 v seboj in pred družbo ir ( dobro vedo, kako kd^^^J v«. Ma- ter koliko kdo zaduži i? fr * Prit rt kaj prav gotovo «brez nerv tiravanja znali po čW°*' »n » viti krivico, če Se ij? zgodila. Prav Pa je Je res ne bi delali kri' kmetovavcem, ki "Ved*e ftoj'^JJ razvoj in so se vani k»o> _J pustimo govoriti t jo prav nobenega ŽIVINA ZAPUs^ PAŠNIKE Letošnja trava po bila zaradi izdatne .^V^^v u mladanskih dneh izjJrt e v gosta toda vroči poV^ avgustu so tudi po 1 pašnikih ožgali travnBWa*!*U To pa je tudi vzrok ^ ^^^vSf katerih planin na r *> prej kot po navadi od vino v dolino .Nekaj ^hđt pripeljali v dolino i«,**** ta soboto in nedeljo. p0 2q ^t«^ bru običajno/ ni več v ' ^^MN goveje živine, nekaj J?*1*** ostanejo le Še ovce t ^ nastopom mraza poiaKol ^' ** , kajo proti dolini. - r * p odvrnil: iS -Ceara? Vso skupaj je žalostna zmešnjava. Pravično je le to, k«r koristi ljudstvu in Nemčiji. In kaj, če eo takšnega mnenja vsi tarodt? strasna reč.« Besede so zvenele sprašujoče, ko da želi vzbuditi sočutje. •Toda poprej so imeli svoj cilj?« Je spet vprašal Bril. PrevedU so in Nemec Je uprl prestrašeni obraz v prevajavca f* dejal: 'Hitler Je) nekoč odkrito povedal: borimo ae za dober zajtrk, Moto kosilo in dobro večerjo. Toda tega nihče ni jemal dobesedno.« f/A v strahu j« dvignil roko v obrambo: -Za vsem Je vendar moral MM iUji državniški smisel, smoter, ki Je posvečal sredstva. Ce bi to J»mali dobesedno — toda tega ni nihče verjel. Strašno so nas na-ptnajstili.. Zaznam, kako mi roke začenjajo drhteti: zdaj so jih še napet-HJstili! Sanjali smo, kako bomo v naši deželi, ki so jo opustošili napada l«-i. Igf BrtOO t» vse človeštvo. In tako smo tudi •tofli. Večkrat smo sicer skromno živeli, vendar smo bili srečni, Na mladinskih prvenstvih Slovenije , Šest prvih mest za »Triglav« Kranjski atletski klub Trigiav Jr na obeh mladincih prvenstvih Slovenije, ki sta bili minulo nedeljo v Novi Gorici in Ljubljani, spet zabeležili sijajen uspeh. Mladi Triglavanl so si tokrat pribo- rili »kupno kar 6 prvih. 4 druga« boda, le celjski Kladi var je bil —. zultate bi z marljivim treningom in 3 tretja mesta. 8 tem častnim izkupičkom so se uveljavili kot najboljši atletski kolektiv v naši republiki - kot mariborski Branik *n ljubljanska Olimpija-Svo- Na podlagi 4. točke 63. člena zakona o bankah, 35. člena zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (Uradni list FLBJ, št. 10/61) in 27. člena točka 4 statuta Komunalne banke Kranj razpisuje upravni odbor Komunalne banke Kranj I. NATEČAJ za investicijske kredite, ki se bodo dajali Iz sredstev družbenih investicijskih skladov ljudskih odborov in iz bančnih sredstev v letu 1962 za kmetijstvo I. Komunalna Sanka Kranj (v nadaljnjem besedilu: banka) bo dajala v letu 1982 Iz sredstev družbenih investicijskih skladov ljudskih odborov in bančnih sredstev investicijske kredite za tele namene: 1. za nakup ter arondacijo zemlje; 2. za gradnjo, razširitev in rekonstrukcijo pitališč za govedo in prašiče, gradnjo objektov za perutnino, proizvodnjo mleka, jajc in zelenjave; 3. za druge namene, ki so v skladu s smernicami resolucije o politiki gospodarakega razvoja okraja Kranj v letu 1962. II. Kredite iz točke I. tega natečaja bo banka dovoljevala kmetijskim organizacijam, gospodarskim organizacijam, ki imajo vpisano v register kmetijsko dejavnost, in politicno-teritorialnim enotam za kmetijske organizacije, ki Jih ustanavljajo. III. Obrestna mera za kredite no tem natečaju je: — za kredite iz sredstev družbenih jnvseticijskih skladov 1 % letno za odkup zemlje ter 2 odstotka za ostale namene: — za kredite iz bančnih sredstev 7 l'n letno za vse namene. IV. Rok za vrnitev kredita jo praviloma: 1. za nakup zemlje do 20 let; 2. za kredite iz točke I. pod 2 in 3 največ do višine, ki jc določena za odplačilo tovrstnih kreditov iz splošnega investicijskega 6klada. V. Krediti na tem natečaju so bodo dajali s pogojem, da jc a kreditom in s sredstvi prosivca kredita oziroma' s sredstvi iz drugih virov, namenjenih za financiranje investicij, zagotovljena popolna dovršitev objekta, za katerega prosi kredit. VI. Proeivec kredita mora zagotoviti k investicijskim stroškom tudi lanska sredstva ozir. sredstva splošnega investicijskega sklada ter republiškega investicijskega sklada tako, da banka dovoljuje kredit največ do 28 % predračunske vrednosti. VIL Prošnji za kredit na obr. ZUP 341 PB, mora prosivec priložiti tole dokumentacijo: 1. inveaticijski program z vsemi podatki po 11. Členu temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, številka 43/81); 2. investicijsko fennično dojcumentacijo, izdelano po 15. členu pod 1. te točke citiranega zakona; 3. sklep organa upravljanja o najetju kredita, njegovi višini in pogojih, pod katerimi namerava najeti kredit; 4. dokaz o zagotovljenih sredstvih »a udeležbo. Investicijski program za nakup zemlje mora vsebovati podatke, predpisane s -sklepom o ekonomeko-tehnični dokumentaciji, ki jo priložijo prosivel prošnji za kredit za stroške usposobitve zemljišč za obdelovanje alf za nakup zemljišč do zasebnih lastnikov«« (Uradni list FLRJ, št. 21/62). VIII. Natečaj Je odprt. Vložene prošnjo do konca vsakega meseca banka skupno odobrava. Prošnjo za kredit z vso potrebno dokumentacijo vlože prosivcl kredita v dveh izvodih pri Komunalni banki Kranj. IX. Pri dovoljevanju kreditov bodo imeli prednost prosivci: 1. ki zagotovijo večjo rentabilnost; 2. ki nudijo krajši rok za dovršitev objekta; 3. ki imajo nižje investicijske stroške na enoto proizvoda. X. Glede vsega drugega veljajo za kredite po tem natečaju do-, iočbe zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih (Uradni list FLRJ. št 10/81) in drugI veljavni predpisi, ki ae nanašajo na investicijske kredite. Kranj, dno 11. septembra 1962 Komunalna banka Kranj Predsednik upravnega odbora: Lojze Založnik l.r. že kar po tradiciji - precej boljši | lahko še precej izboljšala od ostalih. Vidimo, da jc atletski klub Triglav, čeprav brez atletskih naprav in svojih prostorov, pravilno pričel delo z mladino. Med novimi republiškimi prvaki moramo na prvem mestu omeniti Nem ada Protiča, ki je trenutno v odlični formi. Prepričljivo je zmagal v teku na 300 metrov s časom 36,7. S tem rezultatom, ki je hkrati nov gorenjski mladinski in članski rekord, ae je uveljavil celo med člansko slovensko elito. Nič slabši po kvaliteti ni bil tokrat Vlado Svab v troskoku, saj je v zadnjem poskusu' premagal državnega reprezentanta Kovačiča iz Ljubljane. Dosežena daljina 13.61 m jc tudi nov gorenjski mladinski in članski rekord. Lepemu uspehu na državnem prvenstvu in celi vrsti letošnjih zmag je Janez Kleč dodal še naslov slovenskega prvaka v teku na 400 metrov. Močna burja, ki je v Novi Gorici pihala med finalom, ga jo prav gotovo ovirala, da ni postavil kakšnega dobrega rezultata. Po daljšem času se je spet izkazala Tatjana Mežek s prvim mestom v metu kopja in nato še z drugim v metu krogle. Svoje re- Prijetno nas jc tokrat presenetil Dušan Pirjevec, ki je bil nekaj tednov v slabši formi, sedaj pa jo z veliko prednostjo premagal svoje sotekmovavce v teku na 100 m. Skupaj s Protičem je največ pripomogel, da je sicer oslabljena štafeta 4x100 m (Justin, Ahačič, Protlč, Pirjevec) premagala mladince Kladivarja in osvojila šesti prvenstveni naslov. Nekaj rezultatov: (starejši mladinci in mlajšo mladinke) - 400 m: 1. Kleč 54,3, 3. Krek 58,7; 200 m: 1. Hočevar (L.I) 22,4, 5. S. Galjot 24,0; 3000 m: 3. Ravnikar 10:07,2; krogla: 3, Pezdić 12,56; kopje: 9. Pezdić 39,81; višina: 1. Vivot (KI) 180, 2. Svab 170; troskok: 1. Svab 13,61, t. Kovačič (O-S) 13,56. -Krogla: 2. Mežek 10,37; kopje: 1. Mežek 30,05; daljina: 7. Sajovic 4,34; 60 m (v pred teku): Osina 8,7. Mlajši mladinci - 100 m: 1. Pirjevec 11,5, 2. Leskovšek (KI) 11,9; 300 m: 1. Protič 36,7, 2. Slana (Br) 37,3; 2000 m: 2. F. Hafner 6:19,2; skok ob palici: 8. Pretnar 290; trosflcok: B. Pretnar 11,02; kladivo: 7. Salter 27.43; 1000 m: 5. KriSelJ, 3:03,3, fi. Smolej 3:03,4; višina! 4. Virnik 160, 7. Lasič 155; krogla: 1. Murovič (Koč) 14,48, 2. Salter 14,20, ,\ Kogovšek 12,25; daljina: 5. Justin 5,51; 4x100 nu 1. Tri« glav 47,0, 2. Kladivar 47,1 DELAVSKA UNIVERZA TRZlC razpisuje za Izobraževalno sezono 1962/63 vpis v naslednje šole in tečaje: 1. Administrativno Šolo za odrasle, .šola ima dva semestra po 18 tednov. Pogoji za sprejem so: dovršena osnovna šola ali obrtna oziroma industrijska šola, redna zaposlitev in da si kandidat sam oskrbi (izposodi) pisalni etroj. 2. Tečaj nemškega jezika, začetni, nadaljevalni in izposoj ovalni. 3. Tečaj angleškega jezika, začetni in nadaljevalni. Prijavo sprejemamo v pisarni delavsko univerze (v poslopju ObLO Tržič, telefon 291) 17., 18. in 1». septembra 1962 od 8. do \ 12. ure in od 16. do 18. ure. Jutri - čez drif in strn Najboljši avstrijski in jugoslovanski tekmovavci se bodo jutri srečali na mednarodnem ljubeljskem moto-crossu Ze v zadnji številki »Glasasmo ljubitelje moto športa opozorili na zanimivo motoristično prireditev, ki bo jutri popoldne ob 14. uri na Ljubelju. Tokrat bo priredilo AMD Tržič I. mednarodni rrioto-cross, ki utegne biti za ■gledavce še zanimivejši, kot so bile prejšnja leta cestno hitrostne dirke. Takšna trditev je bržkone razumljiva, saj bodo glcdav-ei tekmovavces lahko spremljali od starta do cilja. Tekmovalna steza je namreč dolga le 1.500 metrov in gledavec na njej lahko nenehno spremlja potek tekmovanja. Privlačnost takšne prireditve za gledavca pn Je tudi v tem, ker na moto-crossu hkrati starta v dveh skupinah najprej po 15 tekmovavcev, ki morajo stezo prevoziti po desetkrat, najboljših pet iz vsake skupine pa se potem poda It v odločilni start za zmagovovea prireditve (v finalnem nastopu tekmovavci vozijo 15 krogov). Pri taksnem načinu tekmovanja jc razumljivo,' da imajo gledavi i lahko dovolj užitka, ko spremljajo rivalstvo, drznost in spretnost tekmovavcev. Da bodo borbo za najboljša mesta zagrizene, jo poskrbel prireditelj tudi z denarnimi nagradami. Medtem ko bo zmagovavec prejel 20 tisoč dinarjev, bodo tudi •jstall štirje tekmovavci prejeli denarne nagrado (17. 14, 11 in 8 tisoč dinarjev), razen tega pa vseh pot le pokale. Po opisu tekmovanja je že jasno, da na moto-crossu lahko nastopi največ 30 tekmovavcev. Razumljivo je, da jih bo toliko nastopilo tudi v nedeljo na ljubeljski mednarodni prireditvi. Med nastopajočimi pa bo kar 12 tekmovavcev iz Avstrije, medtem ko bodo ostali vozači motociikii-stičnega tekmovanja čez drn in^ strn iz Jugoslavije. Ker je v Slovenijimoto-eroas še zelo mlad šport, bodo v borbo za najvišja mesta lahko posegli predvsem tekmovavci iz Srbije in Hrvaške, kjer Ima moto-cross že precejšnjo tradicijo, seveda pa lahko za presenečenje poskrbi tudi kdo izmed treh slovenskih predstavnikov. B. F, VSEM JE OMOGOČEN NADALJNJI ŠTUDIJ Na zadnji seji sveta za šolstvo ObLO Krpaj so največ razpravljali o tem, kako ugoditi dijakom, ki no so vpisali v ekonomsko« administrativno solo in gimnazijo. Za vse namreč ni bilo prostora. Po razpravi, je svet ugotovil, da je edina rešitev v tem, da ae na vsaki od navedenih šol odpre še paralelka oziroma po en dodatni razred. S tem sklepom je svet omogočil nadaljnje šolanje vsem, ki so se vpisali na omenjene šole. Nu dnevnem rodu pa so bile le nekatere organizacijske in finančne zadevo. oplemeniteni s pravičnostjo naših sanj in naše vere. Toda onkraj meja so medtem vzgojili pokolenje morivcev. Ko eo prve fašistične salve kosile nemške delavce, so bili - dečki, šolarji - pripravljeni /. lastnimi telesi prestreči krogle. Mar Je ujetnik takrat tudi spraševal po višjem di^vno-političnem smislru? In zdaj omenja smotre pa sredstva... Visokih smotrov nikdar ni mogoče doseći z nizkotnimi sredstvi. Kakršna so sredstva — takšni so smotri. Vsakdo izmed nas mora poprej mnogo pozabiti, Šele potem so lahko pokaže sočutje. »Kam neki meriš?- prekine Babin Brila. -Ne razumeš, kakšni so njihovi smotri? Dovolj dolgo se že boriš.*« Nemec strmi vanj p« v Brila in poskuša razumeti besede. »Vsakega ujetnika sprašujem; rad bi zvedel, kaj 6e je zgodilo s tem ljudstvom? Ne morem verjeti, da bi bilo vse ljudstvo takšno, in tudi ne verjamem. Ce bi verjel, bt pomenilo, da sem sam prav takšen.« Finkin. ki so je ves čas tiho pogovarjal s pionirskim cestnikom, je naglo vprašal: »Tretjemu bataljonu poveljuje Buechmann?« Nemec Je pritrdil. »Sem pridi,« je rekel Finkin. Posadil se je zraven sebe in začel risati položaje na zemljevid. Očitno sploh ni slišal pogovora. Zanimali so ga le podatki o sovražniku. Vas razvnet je prijateljsko gledal Nemca, ki mu je pomagal razvozlata obrambno črto in nasprotnikove načrte. So torka pred vhodom je naglo zaprhutala. Vstopil je pribočnik divizdjskega poveljnika z nasprotnega brega. »Je ujetnik tukaj?«' je vprašal nekam prestrašeno. Ošinil nas je • pogledom in opazil Nemca. »Takoj mora k divizijskemu poveljniku!« Stopim iz zaklonišča. Sprva se mi stemni pred očmi. Nekje blizu se pogovarjajo vojaki. Obrazov ni videti, slišim le glasove. »Takšen dečko! In kako je bil ljubezniv pa velikodušen.« — »In zdaj — kazenski bataljon... « Nekdo se zasmeje s glasom, ohripalim od mahorke: »Na poročnikovem mestu bi Nemca skrivaj počil pa konec!«" Odidem v svoj bunker. To noč dolgo ne morem zaspati. 10. Zgodaj zjutraj zaslišimo pred našimi sprednjimi črtami motorje nemških tankov. Brnenje so preliva in vznemirja pešake. Včasih utilme, toda kmalu na vrpetiniah zarjovejo tanki, slišati je ropotajo in včasih celo glasove, podobne nemškim. Ce se ponoči v razdalji tristo metrov premikajo tanki, spoznaš nenadoma pomanjkljivosti obrambe: luknjo in jarke, ki niso povsod povezani in v katerih cepi pehota. Oglasi se Jazenko. »Kaj se dogaja pri vas?« Poročam o položaju: »Pred našimi položaji ae premikajo nemški tanki." »Cemu neki se premikajo?« Cemu naj bi se premikali - tega tudi sam no vem, vendar izkoristim priložnost in prosim, naj mi posije radijsko postajo z dvema radiotelegralistoma. MoJ radio je že dolgo pokvarjen in v sedmi bateriji imajo dobrega, čeprav ga pravzaprav ne potrebujejo. »Najbrž, imenitno spite!« pravi dvoumno Jazenko. In umolkne, da bi opazil, kako stotniku Jazenku ni mogočo ničesar prikriti, ker vse ve: za Nikolskega pa marsikaj drugega, celo stvari, za katere v svoji preproščini morda upam, da jih bom zamolčal. »Vse jasno?« »Jasno!« Potem umolkne. Čakam. Jazenko še v«dno molči. Molk v slušalki. Trenutek, ko se mora odločiti, našemu odrednemu poveljniku še nikdar ni prinesel zadovoljstva. »Zavoljo mene, pošljem li radiotelegrafiste.« Pri Jazenku lahko dosežeš kaj le v podobnem položaju. Nasploh rad zavrača prošnje, ne iz višjih, drugim neznanih razlogov, temveč preprosto zato, ker je prepričan, da je treba baterijske poveljnike držati na uzdi, sicer se utegnejo razbohotiti. In če karkoli prosijo, jih je treba že kar spočetka zavrniti. Kohanjuka pošljem na breg po radlotelegrafista. Jazenko mu vnovič pokliče čez poldrugo uro. »No, kaj je novega?« Za vrati, v prehodu, se prikažete radiotelegrafista. Čokata, krepka fanta, resna pa širokih obrazov in podobna drug drugemu ko pasji rnladiči. Ze čarata okrog svoje naprave. Poročam. \ oglasi. • mali oglasi Prodam 6 tednov stare prašičke — Lovro Legat, 2irovnica st. 9. 3672 Ugodno prodam skoraj nov moped Colibri (dvosedežni in na 3 brzine). — Ogled Zupančičeva št. 12, Kranj 3681 Prodam 4 rabljena macesneva okna — Poizve se na upravi lista 3707 Prodam star nagrobni spomenik In nagrobno karo. - Matija Miv-šek. Huje 2, Kranj 3708 Prodam nov emajliran štedll-" nik in 5-cevni radio -Nikola Tesla«. - Janko Potočnik, Rakovica St 12, Besnica 3709 Prodam lepo telico od najboljše mlckarice, staro 2 leti, 8 mesecev brejo — Marija Ferjan, Olše-vek 23 3710 Prodam dvodelno omaro. — Staneta Rozmana 1, Kranj 3711 Piske (jarčke), 12 tednov stare, prodam. — Naklo 4 3712 Prodam ali zamenjam za krompir levi zazidljivi štedilnik z bakrenim kotličkom. — Jelenčeva 23 3713 Ugodno prodam televizijski aparat znamke -Grundig« in popolnoma nov gospodinjski pletilni stroj. — Naslov v oglasnem odd. 3714 Prodam skoraj novo motorsko usnjeno obleko. - Gorice 1, Golnik 3715 Prodam otroški voziček Tribuna. — Naslov v ogl. odd. 3716 Hišo, visokopritlično, v dobrem stanju, na lepem kraju ob cesti v Begunjah, zelo ugodno prodam. — Ponudbe oddati v oglasni odd. pod 1.200.000 dinarjev 3717 Prodam "kdni mlin. Cena 10.000 dinarjev. -iJlZasavska 28, Kranj 3718 t Prodam suhe hrastove deske. — Naslov v oglasnem oddelku 3719 Prodam odličen "Fiat - 500C. - Puštal 65. Skofja Loka 3720 Prodam kravi. Zalog 38, Cerklje 3721 Prodam 200 kg železa (reno). -Puštal 17, Skofja Loka 3722 Poceni prodam otroško postelii-eo z vložkom. — Kranj, Straž*ška št. 31 3723 Nujno prodam Primo — 175 cem — Naslov v ogl. oddelku 3724 Prodam vola, 550 kg težkega. — Trboje 30 r 3738 Lokal (dva prostora) s skladiščem v Kranju, prodam. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Gotovina« 3733 Prodam novo lovsko puško — risanico. — Naslov v oglasnem oddelku 3740 Prodam kravo po drugem teletu — Suha 24, Kranj 3741 Prodam dva štedilnika. — Sav ska loka 8 3742 Prodam malo rabljen bel cma,l Hran štedilnik, električni kuhalnik »Tobi« na dve plošči,., kreden eo, rabljen lijak s pipo, 4 kv. m rdeče grume za tlak in IS kv. m ladijskih tal. — Kranj, Stirnova 4 (Primskovo — za Avtoprometom> 3743 Ugodno prodam čevljarski stroj In harmoniko. — Kocijanova H (Kalvarija) 3744 Prodam spalnico. - Naslov oglasnem oddelku 3745 Prodam desni vzldliiv štedilnik na dve plošči s kotličkom. — Nn-sov v oglasnem oddelku 3746 Poceni prodam avto Ford Fifel cabrlolet. - Kranj, Staneta Žagarja 11 3747 Prodam zazidljivo parcelo. — Britof 22 3755 Peter Močnik, splošno pečarstvo, Kovačičeva 2, Kranj 3583 Sprejmem ključavničarskega vajenca ali za priučitev. - Franc Markič, ključavničarstvo, Kranj. Gasilska 1 (Srražišče) 3694 AMD Podnart obvešča, da bo pričelo s tečajem za šoferje-ama-lerje v nedeljo. 16. sept. 1962 ob 8. uri v društveni pisarni. — AMD Podnart 3700 Prijateljico od 20 do 27 let Išče fant z dobro eksistenco. Zenitev ni izključena. Slika zaželena. -Ponudbe pod -Resno« na podružnico Glasa. Jesenice 3726 Zvezni center za inštruktorje tekstilne stroke potrebuje preva-javca za nemščino, za dobo 7 mesecev. — Interesenti naj se osebno zglase v upravi Centra, Cesta Staneta Žagaria 33. Kranj 3727 V najem oddam malo sobo proti posojilu 200.000 dinarjev. — Naslov v oglasnem oddelku 3728 Sprejmem kolarskega ali mizarskem pomočnika. — Zvonko Debeljak, Cesta Staneta Zagnria št. 45, Kranj 3729 Oddam samsko sobo na Prim-skovem. — Naslov v oglasnem oddelku 3730 Zamenjam dvosobno stanovanje za trosobno. — Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod -Kranj -okolica« 3831 Enega ali dva otroka sprejmem v oskrbo. — Naslov v oglasnem oddelku 3732 Razočaran 30-letnl moški želi spoznati drtkle — ločenko ali vdovo, do 26 let staro. Otrok ni ovira. — Ponudbe pod -Nova pomlad« 3733 Delavnico za mirno obrt iščem. Ponudbe pod mesto Kranj 3734 Slovenija - avto, poslovalnica Kranj, sprejme vajenca za avtomobilsko stroko. — Informacije v trgovini 3735 Mizarskega pomočnika sprejmem. — Jurij Polak, mizarstvo, Drulovka 8 3736 Na državni glasbeni šoli v Kranju je naknadni vpis učencev za oddelke za klavir, pihala In trobila ter klavirsko harmoniko, do vključno 28. septembra 3737 Izgubljena motorska očala in volneno kapo dobi lastnik pri Grašiču. Oprešnikova 22 3751 Preklicujem veljavnost avtobusne vozovnice na progi Kranj-Kri-že, na ime Francka Oprešnik 3752 Takoj sprejmemo postavljavce kegljev v redno delovno razmerje, stanujoče v Kranju. — Prijavo sprejemamo na kegljišču kluba Triglav Kranj 3753 Aktiv LMS Primskovo priredi 15. t. m. ob 19. iiri Mbdinski ples. Tft,..., . . --------* T754 Velika manifestacija bratstva in enotnosti (Nadaljevanje s 1. strani) zemlje - njihove rodne grude.« Tovariš Bertoncelj je v nadaljevanju še dejal: -V težki borbi, ki Je trajala štiri leta in v kateri je bilo izgubljenih mnogo življenj, se je skovalo nerazdružljivo bratstvo vseh jugoslovanskih narodov. To bratstvo dobiva svoj popoln izraz v obnavljanju naše domovine In izgradnji socializma ter socialističnih družbenih odnosov. To nam zagotavlja lepšo prihodnost in lepše življenje. Dovolite mi, da vas še enkrat pozdravim in želim, da se med nami kar najboljše počutite.« SPREJEM NA TRGU REVOLUCIJE Kolona avtobusov z gosti iz Srbije je nato s kranjske železniške postaje krenila proti mestu na Trg revolucije. Skozi gost špalir ob cesti so avtobusi okoli 13. ure prispeli na Trg revolucije. Več tisočglava množica Kranjčanov in okoličanov je s cvetjem in radostjo sprejela ljudi, ki so v najtežjih dneh široko odprli roke Gorenjcem in jih sprejeli medse. Med številnimi gosti so bili tudi tovariši Boris Ziherl, Tone Fajfar, dr. Miha Potočnik in drugi. Min lili RAZPRODATA NAJDENIH PREDMETOV Oddelek za notranje zadeve ObLO Kranj obvešča, da bo na podlagi 9. točke navodil o postopku z najdenimi stvarmi (Uradni list FLRJ št. 93/94) v petek, dne 21. 9. 1962, ob 9. uri dopoldan razprodajal najdena dvokolesa in drugo najdeno predmete-, * I Raznrodaja bo v prostorih Go-v i renj.skih gasivcev, cesta JLA. Interesenti si lahko ogledajo predmete eno uro pred razprodajo. Ljubljana je veličastno sprejela nekdanle aostiteU* anr*«fcldh * V Skofji Loki ali o&oliri kupim stanovanje aH prostor za preureditev, do 600.000 din. - Naslov v oglasnem oddelku 3825 Kupim cementne vereje za ograjo (15 komadov). — Britof 95 3748 Kupim novejšo enostanovanjsko hišo. - Ponudbe pod -plačam takoj« 3749 Kupim rabljeno komodo ali nizko omaro s predali. — Ponudbe v oglasni oddelek 3750 Obveščamo cenjene potrošnike, da smo znižali cene vsem vrstam pohištva, posebno sodobnim kuhinjam in kredencam. Na zalogi Jmmno tudi parket vseh dimenzij. — So priporoča trp-ovina »Sipad« v sindikalnem domu v Kranju 3569 Sprejmem dva pomočnika In vajenca. — Plača po dogovoru. — DELAVSKI SVET LESNO rNDTJSTRIJSKEGA PODJETJA BLED, DELAVSKI SVET LESNO INDUSTRIJSKEGA PODJETJA -JELKA« RADOVLJICA IN DELAVSKI SVET OBRTNEGA PODJETJA -ŽAGA« BEGUNJE SO SPREJELI SKLEP, DA SE Z DNEM 1. SEPTEMBROM 1962 ZDRUŽIJO V ENO PODJETJE. ZDRUŽENO PODJETJE BO POSLOVALO POD NASLOVOM -LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED« S SEDEŽEM NA BLEDU -LJUBLJANSKA CESTA 32. Z dnem združitve poslujejo vse službe enotno. Številke telefonov ostanejo iste, kakor jih jo imelo doslej Lesno industrijsko podjetje Bled. Številka tekočega računa pri Narodni banki Bled, št. 607-12-1-394. Vse cenjeno stranke vabimo še nadalje k usoešnemu medsebojnemu poslovanju! Uprava Lesno industrijskega podjetja Bled DELAVSKA UNIVERZA JESENICE razpisuje VPIS NA ADMINISTRATIVNO IN EKONOMSKO SOLO -ODDELEK ZA ČDRASLE Pogoji za vpis na administrativno šolo: - končana osemletka ali ustrezna izobrazba - si arom t 17 let - pisarniška služba Pogoji za rkonom.sko srednjo šolo: - končann osemletka - starost 18 let . . . Vpis do 18. 9. 1962 vsak dan od 10. do 12. uri in od 16. do 18. uri na Delavski univerzi Jesenice Vse informacije na Delavski univerzi Jesenice Prihod vlaka -Bratstva in enotnosti Zbor -Franceta Prešerna« iz Kranja je pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca najprej zapel borbeno pesem, nato pa je. spregovoril predsednik občinskega ljudskega odbora Kranj Jože Mi-iielič. Za iskrene besede se mu Je zahvalil predstavnik gostov iz Srbije Miodrag Milic. Zadonela je Bilečanka, ki jo je zapel zbor, v programu pa je sodelovala tudi kranjska godba na pihala. Gostjo iz Srbije so položili tudL venec pred spomenik padlim med NOB. DEKLE S SOLZAMI V OCEH Mnogo je otrok, ki so se med Izgnanstvom staršev rodili prav v Srbiji. Ena izmed teh je tudi Kranjčanka Staša Kompare, ki je na sprejemu s solzami v očeh dejala takole: ►Sprejmite, dragi gostje, prisrčne pozdrave. Ml bi vas pravzaprav lahko imenovali: dragi naši starši, prav zaradi tega, ker smo svojo mladost, prve dni, prve mesece jn prva leta preživeli prav v vaših hišah. VI ste zibali naše zibelke, vi ste skrbeli za naše matere, vi ste nas učili hoditi. Pokazali ste nam vse tisto, kar otroke najbolj zanima. Mi smo rojeni v Srbiji. Po končani vojni smo s starši kot malčki odšli v Slovenijo in -kakor vidite - smo zrasli in skoraj zaključujemo šolanje. V mladinskih delovnih brigadah se spet srečujemo z vašimi otroki in skuono ustvarjamo lepšo prihodnost vam, sebi in vsen> ki bodo prišli za nami. Takrat vam nismo znali reči hvala zato se vam danes v imenu vseh tistih, ki smo bili rojeni v Srbiji, najprisrčneje zahvaljujemo za vse. kar ste nudili nam in našim staršem. Dragi bratfe, želimo vam prijetno bivanje na Gorenjskem, vašim otrokom P» ponesite polno toplih pozdravov.« Te besede so ganile slehernega. Vse goste iz Srbije je nato v j avli OLO Kranj sprejel predsednik okrajnega ljudskega odbora Kranj Ing. Tone Tribušon. Nič manj prisrčni njso bili sprejemi no ostalih občinskih centrih na Crorcniskem. Na Jesenicah se .1« na trgu pred gimnazijo zbralo nad 5000 Jeseničanov in okoličanov. Tržič, odet v zastave in f cvetje, je prav tako z navdušenjem sprejel goste, enaki so bili Pt! zori v Radovljici in Skofji Loki, povsod tam, kamor so danes prispeli bratje Srbi. Tekst: MILAN ZIVKOVIC Foto: FRANCE PERDAN post. v Zidani most Obujanje spominov na težke dni okupacije je bilo takoj Številni Kranjčani so prihiteli na železniško postajo. Tam je goste pozdiavil predsednik odbora Zveze združenj borcevNOV Kranj IVAN BERTONCELJ-JOHAN Otroci gorenjskih IzseUencev, ki so bili rojeni v Srbiji, med njimi Je tudi Staša Komo*«