ICEi^V^ 21. SEPTEMBRA 1972 — ŠTEVILKA 38 — LETO XXVI — CENA 1 DIN
glasilo občinskih organizacij SZDL celje. laško. slovenske
konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec
PRODOR V TEMELJ
Delavci ne kažejo nobenega
interesa! Delavce zanima le
osebni dohodek.! Ni nobene
pobude iz vrst neposrednih
proizvajalcev! Sredstva jav-
nega obveščanja seznanjajo
javnost preveč ^^ačelno!
Takšne in še na desetine
drugih izgovorov slišimo v
tem času, kadar kdorkoli te-
li zvedeti kaj več o uresniče-
vanju ustavnih sprememb,
zlasti pa tistih, ki jih popu.
lamo imenujemo »delavske
amandmaje«. Take izgovore
in opravičila uporabljajo od-
govorni v vodstvih podjetij,
pa tudi vodstva političnih or-
ganizacij v kolektivih. Po na-
vadi pridejo takšni izgovori
kot naročeni iz tistih sredin,
k]er najodgovornejši sami Tie
kažejo nobenega pravega in-
teresa, da bi komisije začele
delovati.
Najbolj značilna je opravi-
čilna inačica, češ, neposred-
ne proizvajalce zanima samo
osebni dohodek. In ravno ta
je izhodišče in temelj kon-
kretnih razprav ter odločitev
samoupravljalcev v procesu
prilagajanja konkretnih raz-
mer ustavnim spremembam.
Vsi dobro vemo, da je vskla-
ditev internih samoupravnih
aktov terminsko določena po-
litična naloga, ki naj bi bilo
opravljena do konca leta.
Seveda vseh vprašanj dokonč.
no ne bo mogoče rešiti v
tem roku. zlasti tistih ne. ki
terjajo daljši razvojni proces.
Ni pa se po drugi strani mo-
goče zadovoljiti s spiskom
imen na seznamu komisije,
ki je na papirju. Kaže, da je
v najpogostejših primerih ta-
le »kratek stika; da bi se de-
lavci najlažje vključili x> raz-
pravo s platforme dohodka,
kar je eno temeljnih vprašanj
ustavnih sprememb, vodstve-
ne strukture pa bi raje vide-
Le, da bi razprava tekla o
vsem drugem prej, le o ne-
posrednem odločanju zaposle-
nih o vprašanjih dohodka ne.
Delavci ne kažejo interesa,
glasi opravičevanje In ven-
dar smo v preteklih letih bi.
li priče mnogim zaostrenim
situacijam v kolektivih, mno.
gim prekinitvam, ki so imele
v ozadju vzrok nedemokratič-
nih odnosov in samovolje po-
sameznikov, skupin, pa tudi
obrata do obrata. Kar čez
noč bi fiaj bile vse te reči,
VSi ti vzroki nesoglasij izgla-
jeni, vse naj bi bilo v naj-
lepšem redu, pa si delovni
ljudje ničesar boljne želijo,
kot »statusa quo«?
Politični delavci, predvsem
komunisti niso v največjih
primerih prebrodili kratke
razdalje med idejo in kon-
kretnostjo. Eno je, če kdo
vpraša, ali ima kdo kakšno
mnenje ali pripombo v zvezi
2 ustavnimi spremembami,
pa po kratkem premoru zapi-
še, ni pripomb. Drugače pa,
če pisana besedo ustavnih
amandmajev »prevede« v po-
govorni jezik in začne razpra-
vo s konkretnimi primeri iz
življenja kolektiva, ko so de-
lavci že izpovedali svoje sa-
moupravne interese, ki so go-
tovo istovetni ali vsaj blizu
besedilu ustavnih sprememb.
Na ponedeljkovem sestanku
predsednikov sindikalnih sve-
tov v celjski regiji so udele-
ženci glasno razmišljali o mo.
rebitni nuji, da bo treba pro-
dreti do neposrednih delav-
cev v delovne enote in skupi-
ne tudi mimo vodstvenih
struktur. Seveda se s tem
spravljajo v nevarnost, da bi
zadeli ob očitke (posamezni-
kov 'v imenu kolektivov), češ
da se vmešavajo v samoup-
ravne pravice kolektiva. Da
je to možno, dokazu.je pri-
mer republiškega sindikxilne-
ga voditelja, ki je želel priti
do delavcev v obratu neke to-
varne, pa so mu s spretnimi
manevri obleganja z aktual-
nimi vprašanji vodilni v pod-
jetju namero onemogočili.
Manjka samo še to, da po
več kot dveh desetletjih sa-
moupravljanja odkrit razgo-
vor z delavci ne bo mogoč v
kolektivu. JURE KRAŠOVEC
VEKŠ Z DRUGIM
LETNIKOM
2. oktobra bosta začela
z delom oba letnika (prvi
in drugi) oddelka višje
ekonomske komercialne
šole v Cehu. Izredno velik
vpis v letošnji prvi letnik,
zanj se je prijavilo skoraj
50 dijakov, dokazuje, ka-
ko veliko zanimanje vlada
; za ekonomsko-komercialni
študij Prav zaradi tega
bi bžlo najhitreje rešiti
status oddelka, doseči pri-
znanje republiškega izvrš-
nega svet^ in tudi zago-
toviti ustrezne prostore.
Odločitev, da oddelek le-
tos štarta tudi z drugim
letnikom, je nedvomno
pravilna. Na ta način so
ustvarjene zasnove, da bo
oddelek VEKŠ dejansko
deležen tiste družbene
podpore, ki jo zasluži.
SPREMEMBE
V VRHU
v predsedstvu občinske
konference ZMS Ceilje bo
prišlo do kadrovskih spre-
memb. Dosedanji pred-
sednik Viki Krajnc odha-
ja na študij in bo do mar-
ca prihodnjega leta oprav-
ljal predsedniško funkcijo
neprofesionalno Profesio-
nalne pa bosta na pred-
sedstvu dela Milan Bra-
r-ec in Franci Ramšak.
O CESTNEM
PODJETJU
PO KONFERENCI
Posebna komisija, ki jo
je komite občinske konfe-
rence ZKS Celje zadolžil,
da pripravi dopolnjeno po-
ročilo skupine 2SK iz
Cestnega podjetja o raz-
merah v tem kolektivu,
do seje občinske konferen-
ce ZKS Celj<» še ni kon-
čala z delom. Komisija že-
li oblikovati čimboGj res-
nično oceno o idejnopoli-
tični odgovornosti članov
ZK v Cestnem podjetju.
Komite bo o poročilu
razpravljal prihodnji te-
den.
Verjeli ali ne. toda JOŽE URBANC in STANKO DREV iz Tovarne usnja v Šoštanju sta
edina delavca v Evropi, ki še ročno »folcata« goveje kože, iz katerih izdelujejo specialne
jermenske krupone in likanec. Zaradi vrhunske kvalitete, ki jo pri teh izdelkih dosegajo,
je potrebno, da se struganje kož opravi na klasičen, ročen način. Od nekdaj številnih »fol-
carjev sta ostala sama. ko se šiht za šihtom sklanjata preko lesenega kozla pritiskajoč
s trebuhom na spolzko kožo ...	Foto: Bern! STRMCNIK

Na.slovu, ki smo ga izbrali za pri-
čujočo pripoved, bi lahko dodali tudi:
Ni lahko imeti otroke. Grenka je ta
ugotovitev, grenka še toliko bolj, ker
dan za dnevom, prav povsod, kjer je
ie priložnost, poudarjamo našo veliko
skrb za malčke, za mlade, za vse, ki
si sami še ne znajo služiti kruha.
Zgodilo se je oni dan v samem cen-
tru mesta, zgodilo pa bi se lahko tudi
kje drugje, a bi bilo bolje, da se ne bi.
Preveč je bilo boleče in prevelik je
bil opomin. Zabolele so solze, zapekla
trpkost besed, izrečenih ob stojnici s
knjigami, zvezki, radirkami in vsem,
kar potrebuje šolarček, gimnazijec, štu-
dent.
Prišla je mati. Zgrbljena, zgarana in
z nemirnim pogledom v očeh, zmedena
zaradi hrušča in trušča okoli sebe. Pri-
šla je v mesto, da nakupi nekaj stvari,
prišla, kot ne pride velikokrat. Vse
na njej je kazalo, da je bolj vajena
motike, kose, blatne zemlje in vodenih
kolovozov. Pa je vendarle prišla na-
tanko takrat, ko se je začela šola in so
ljud.ie drveli v nekakšni mrzlični na-
glici po nakupih. Napotila se je proti
stojnici in zaskrbljeno pogledovala po
knjigah in zvezkih, nekako utrujeno ji
je begal pogled. Potem se je vzravnala,
kolikor ji je to pustila njena zemlja,
nesojen tiran njenega življenja in je
pogledala dekletu, prodajalki, v oči:
»Za štiri bi prosila. Za pr\i pa dru
gi..,« Beseda ji je zamrla v grlu, ko
je soseda zraven nje plačevala račun.
Potem je izdavila iz sebe še za ostala
dva. Stala je tam, z rokami, sklenje-
nimi kot v molitvi in čakala, mirno
in vdano v usodo, kmečka mati.
Dekle je povedalo račun, ko je že
vse zavilo in je nastal kar precejšen
zavoj. Račun ni bil majhen. Potem je
dejalo: »še to bi potrebovali, tudi to
morajo imeti. Lahko pa vzamete ka-
sneje, ker se ne mudi tako.«
Mati je izdavila iz sebe in v grlu
je bilo čutiti solze: »Dekle drago, za
božjo voljo, kje pa naj vzamem.«
Skotrljale so se solze po licu, dekle
pa tega ni razumelo ...
MILENKO
Najprej dve veliki novosti. Prihodnji teden bo izšel Novi tedntU
na najmanj osemindvajsetih straneh in sicer v čast V. sejam obrti.
Zato boste v tedniku našli posebno sejemsko prilogo m vse, kar bo
zanimivega na sejmu. Sev>e — mnogo tudi o posameznih razstav-
Ijalcih. Prihodnjič NT v vet desettisoč izvodih in na osemindvajse-
tih straneh.
Dalje — od 23. septembra do 7. oktobra se bo vsak dan dopol-
dne za skoraj celo uro oglasil vaš radio. Radio Celje tudi dopoldne
s pisanim programom in z neposrednim, živim prenosom o dogod-
kih na sejmu Cas oddaje od 8.10 do 9. ure. Tudi v popoldanskih
dveh urah bomo v spored uvrstili neposredne prenose iz sejemskih
razstav.
V prihodnji številki pa smo vam v redakciji pripravili še eno
presenečenje, dragi bralci. Začenjamo z objavo ljubezenskega ro-
mana BELE TULPIKE, ki vam Qa poklanja trgovsko podjetje Avto-
motor. Prvega nadaljevanja ne smete zamuditi!
In kaj še? Ne, vsega pa res še ne smemo povedati!
VAS UREDNIK
2. stran
NOVI TEDNIK
§t. 38 — 21. september 1972
Zakasnela
.^zakonska''
razprava
z ustavnimi amandmaji je
bilo letos vsklajeno tudi vpra-
šanje zakona o davku na pro-
met premičnin, ki velja od 1.
julija dalje. Ta zakon ne upo-
števa več špekulativne možno-
sti prikrivanja dejanske kupo-
prodaje nepremičnin z »urad-
no« navedenimi številkami v
kupoprodajnih pogodbah.
Stopnje prometnega davka so
zdaj določen ne glede na
prometno vrednost zemljišča
in gradbene objekte in so
vrh tega stopničasto progre-
sivne.
Ni namen tega zapisa po-
jasnjevanje zakona, njegovo
učinkovanje in namen. Spre-
jet zakon so obravnavali že
na svetu osmih občin celjske
regije, kjer so se zedinili za
enotne stopnje, ki so tako
vsklajene ustrezni organi pri-
pravili za sprejem na sejah
občinskih skupščin.
Pred dnevi so davku na pro-
met z nepremičninami raz-
pravljali in odločali tudi v
Laškem. Razprava je bila po
svoji vsebini podobna hudo
zakasnelemu razgovoru, ki bi
sodil v čas razprav o osnutku
zakonskega predloga. Mnenja
so se križala na zelo pomemb-
nem vprašanju, kdo bodi plač-
nik davka: prodajalec ali ku-
pec? Odbornik, ki je zagovar-
jal tezo, da naj bi bil plačnik
kupec in ne prodajalec, očitno
ni izpovedal le svojega mne-
nja, saj se je pri poznejšem
glasovanju izkazalo, da je bilo
precej odbornikov proti uza-
konjeni novosti, zlasti odbor-
niki—kmetje. Omenjeni od-
bornik je namreč utemeljeval
svojo trditev s tem, da se bo
marsikdaj zgodilo to, da bo
prodajalec zemljišča, to je
navadno kmetovalec, prodal
zemljišče po ceni, ki je davč-
ni organ ne bo priznal in od-
meril višji davek na promet
z nepremičninami, pa bo za-
to prodajalec hudo oškodo-
van.
Nasprotniki te teze so bili
spet mnenja, da novi zakon
ravno omogoča kmetom, ki
to hočejo tudi ostati, da si
pridobijo zemljišča od tistih,
ki kmetijstvo kot osnovno de-
javnost opuščajo in da bi ta-
ko v prometu s kmetijskimi
7;emljišči polagoma nasta'ale
kmetije, ki po svojih površi
nah odgovarjajo tipu posest-
va za blagovno proizvodnjo.
Ob tem se je razvila debata
tudi o primestnih kmetijah,
o kmetijah v soseščini indu-
strijskih podjetij, kjer kmet-
je izgubljajo mimo svo/e vo-
lje zemljo ter z njo svoja
delovna mesta, pa njihovega
problema ne bi smeli reše-
vati birokratsko suho, mordi
celo na nehuman način.
Vsekakor je v laškem pri-
meru razprava pokazala, da je
predmet omenjenega zakona
wliko bolj občutljiv, kot se je
morda zdelo zakonodajalc m.
Zato se ponuja vprašanje o
tem, ali je bila javna razprava
ob osnutku zakona dovolj ši-
roka, dovolj poglobljena?
Razprava s takšno vsebino j™
bila namreč zdaj že odveč, ko
se je morala občinska skup-
ščina odločiti le za spremem-
bo dotlej veljavnega odloka
oziroma za njegovo vskladi-
tev z novim zakonom.
.IURE KRAŠOVEC

CELJSKO SREČANJE OBRTNIKOV ŽE IMA MEDNARODNI SLOVES — NUJNA GRADITEV SEJEMSKIH PRO.
ŠTOROV POD GOLOVCEM — KAKD ŽIVI CELJE S SEJMOM?
Pred durmi je peti sejem obrti in turizma ter šesta zlatarska razstava.
Celje je pred svojo največjo gospodarsko prireditvijo v letošnjem letu,
pred obrtnim sejmom, kot ji na kratko pravimo, ki je ponesla ime mesta
ob Savinji daleč preko ožjih meja območja, republike in države. Celjski
obrtni sejem je namreč že od vsega začetka postal ne samo srečanje slo-
venskih obrtnikov, trgovcev in tiste industrije, ki izdeluje material za obrt,
marveč tudi srečanje dela hrvaških in tujih obrtnikov.
Zaradi takšnega obsega in izredne solidnosti, da ne rečemo poslov-
nosti, je obrtni sejem v Celju že dobil svoje ime in ugled.
Celjsko srečanje obrtnikov
mednarodni sloves —
Nujna graditev sejemskih
., pod Golovcem —
Kako živi Celje s sejmom
Navzlic tradicionalnosti se
organizatorji sejma, to so
člani poslovnega združenja
Formator, vsako leto sreču-
je.io z novimi v;prašan.fi in
nalogami. To velja tako za
organizacijsko kot vsebinsko
plat. Osrednje vprašanje or-
ganizacijske strani so seveda
prostori in s tem veličina sa-
me nrireditve. Letos bo na
vrsti že peta improvizacija kot
lern poskusom rad pravi di-
reklo združenja, Ivan Ura-
njek. Improvizacije pa so dra-
ge, razen tega ne dajo tiste-
ga, kar bi sejem lahko dal.
Spričo tega ni čudno, če se
zlasti pri Formatorju na vso
moč zavzemajo, da bi v Ce-
lju čimprej prišlo do sejem-
skih hal v okviru bodočega
rekreacijskega središča pod
Golovcem. Z njimi bi Celje
postalo pravo sejemsko me-
sto, razen tega pa organiza-
tor še drugih stalnih razstav
in občasnih prireditev. Vrh
tega na te hale komaj čaka-
jo športniki, kultiimi in pro.
svetni delavci in drugi. Gre
torej za njihovo vsestransko
uporabnost.
Načrt o graditvi rekreacij-
skega središča s hailanni ima
splošno družbeno podporo.
Kratek stik je le v denarnem
pogledu. In vendar tudi to
ni problem, ob katerem bi
se zaustavilo celotno priza-
devanje, zlasti še, če bi bilo
več dobre volje in pripravlje-
nosti.
Graditev hal pa zahteva še
druga okolnost. Celje bo dru-
go leto, v okviru obrtnega sej-
ma, tudi organizator tradicio-
nalnega srečanja obrtnikov in
turističnih delavcev Julijske
Krajine, Koroške in Slovenije.
In poslej bo tako vsako tret-
je leto. To pa hkrati pomeni,
da ima mesto nove možnosti
za še večjo afirmacijo v svetu.
Ali ni to dovolj za začetek
uresničitve zamisli o graditvi
novih prostorov? Škoda bi bi-
la velikanska, če bi to prilož-
nost izpustili iz rok!
Letošnji sejem bo po obse-
gu in vsebini prerasel dose-
danje prireditve. Na njem bo
sodelovalo nad 250 razstavijal-
ce;v. To število pa je zaradi
prostorske stiske še vedno
omejeno, in zato organizator-
ji mnoge prosilce za sodelo-
vanje odklanjajo.
Novost na letošnji priredit-
vi bo turistična razstava. Po-
budo zanjo je dal kolektiv Iz-
letnika. Prva razstava bo po-
svečena zimskemu turizmu in
zdraviliščem. Mimo tega bodo
prikazali še nekaj zgodovin-
skih značilnosti v rasti in raz-
voju našega turističnega go-
spodarstva.
Posebnost zase pa bo tudi
tokrat zlatarska razstava, ki
sama po sebi predstavlja ve-
liko mednarodno in celotno
jugoslovansko prireditev. Na
njej bo sodelovalo 64 razstav-
Ijalcev, med njimi 52 tujih
iz petnajstih držav! Tu bo ce-
loten prerez jugoslovanskega
in svetovnega zlatarstva! In
to v Celju, v majhnem mestu
ob Savinji, ki se med drugim
ponaša z vodilnim jugoslovan-
skim kolektivom na področju
zlatarske obrti in umetnosti!
Tu bodo svoje izdelke razstav-
ljali Švicarji, Indijci, Ameri-
čani, Grki, Španci, Nemci, Av-
strijci, Italijani, Belgijci,
Francozi, Japonci, Poljaki, Če-
hi, Nizozemci in drugi. Lep in
dolg je ta seznam. In verje-
mite, da bi ti ljudje in zla-
tarji ne hodili na prireditve,
če bi ne uživala svetovnega
slovesa! In spet je Celje tisto,
ki bo zaslovelo v teh državah
in pri vseh ki jih zanimajo
zlatarski in podobni izdelki.
Obrtna razstava bo tokrat
pripravljena pod geslom »kva. j
litetne obrtne izdelke in sto. '
ritve«. Prevladovali bodo iij.'
dividualni obrtniki, četudi \
drugih ne bo manjkalo.
Vtem ko bo obrtna razstav»
z zabaviščnim prostorom in
prodajo blaga po znižanih ce.!
nah (sejemski popust) na sta.,
dionu AD Kladivar, bo tur is.'
tična razstava v slovenskem!
ljudskem gledališču, zlatarska,
pa v muzeju revolucije od 28. |
septembra do 8. oktobra. ;
Formator kot organizator
sejma je sredi največjih pri.'
prav. Ob vsem tem pa se ne.;
hote pojavlja vprašanje, kak.
šen bo delež celotnega mesta,
vseh prebivalcev, k tej prire
ditvi. Očitno je, da Celje ne:
»živi« in ne »diha« s svojo ■
največjo prireditvijo. Kaže/
kot da je sejem le naloga ia.
zadeva Formatorja. Pogreša i
mo namreč iniciative na dru.
gih področjih. To je namrej
čas, ko bi se lahko uveljavili
še drugi in pripravili posebne^
prireditve, ki bi vse skupaj|
privabljale v mesto čim večj
ljudi, domačih in tujih in pri.i,
spevale k splošnemu sejem.i'
skemu vzdušju, razpoloženju.!
Zakaj torej mrtvilo na drugih
področjih, če govorimo, da
I gre za celjsko prireditev? i
I	M. BOŽIct
Velenjski izvoz

Poročali smo že, da so v Velenju že sprejeli družbeni plan razvoja
občine v prihodnjem letu. Dejstvo, da so to opravili že v sedanjem času,
je prav gotovo izrednega pomena, saj bo tako možno, da bodo tudi v de-
lovnih organizacijah podvzeli vse potrebno, da bodo prilagodili svoje pro-
grime ter tako skupno prispevali k uresničitvi postavljenih nalog.
^ Na posameznih področjih gospodarstva, prav tako pa tudi v družbenih
službah bodo še nadalje dosegali pomembne rezultate. Industrija je zdaleč
najmočnejša gospodarska veja, saj bo v prihodnjem letu ustvarila kar
90,6% celotnega družbenega proizvoda.
Na podili dosedanjih gi-
banj gospodarstva ocenjuje-
jo, da bo ■ družbeni proizvod
na območju celotne velenjske
občine zra?tel za 23,5 od-
stO'tka, pri čemer bo v druž-
benem sektorju seveda neko-
liko višji, in sicer naj bi tu
zrastel kar za 25 odstotkov.
Tak porast družbenega proiz.
voda bodo med drugim dose-
gli tudi s povečanjem števila
zaposlenih in seveda s pora-
stom pl-oudktivnosti dela.
Zaposlenost se bo ocenah na-
črtovalcev v prihodnjem letu
pK)večala za nadaljnih 10,5
odstotka, produktivnost dela
pa za 10 odstotkov.
Porast proizvodnje pa bo
terjala tudi ustre^sno ekspan-
zijo na zunanja tržišča. 2e do.
slej so velenjska podjetja
predstavljala pomebne izvoz-
nike, vendar računajo, da se
bo izvoz še povečal. Gospo-
darske organizacije velenjske
občine predvidevajo, da bodo
izvoz industrijskih izdelkov v
primerjavi z letošnjim letam
novečale za enkrat in tako
dosegle v prihodnjem letu
kar 38 milijonov ameriških
dolarjev izvoza! Podatek, ob
katerem je sleherni komentar
odveč. Gtospcdarstvo, ki ta-
ko povečuje svojo aktivnost,
mora prosperirati!
Spričo dejstva da se bo
število zaposlenih v industri-
ji še nadalje povečevalo, pa
so se v občini odloČili posve.
titi posebno pozornost tudi
kmetij st\ai, pa čeprav le-to
v strukturi družbenega pro-
izvoda ne predstavlja več kot
0,2 odstotka. Akcijski pro-
gram kmetijstva za leto 1973
temelji na razširitvi koope-
racijske proizvodnje, zlasti
živinoreje ter na p>ospeševal-
nem delu pri usmerjanju in
p>ovečevanju proizvodnje na
posameznih kmetijah, tako
da bodo le-te postale čimveč-
je blagovne proizvajalke. Ve-
liko pozornost pa bodo po-
svetili tudi preusmerjanju
kmetij ter v kmetijstvo na
sploh vložili kar znatna sred.
stva. Kmetijska prodzw>dnja
naj bi jx) ocenah v prihod-
njem letu porastla za 21 od-
stotkov.
Terciarni sektor v občini
močno zaostaja za splošnim
razvojem. Glede na doseženo
razvitost gospodarstva bi mo-
ralo tudi to območje iiitreje
napredovati, vendar se je do-
slej terciar razvijal pred^'sem
z lastnimi sredstvi, to pa mu
ni omogočalo, da bi šel v
korak z ostalimi panogami.
Investicije v trgovino in go.
stinstvo so doslej predstav-
ljale le 1,6 odstotka od skup-
nih investicij v osnovna sred-
stva v celotni občini. To pa
ne zagotavlja ustreznega i-az-
voja, še zlastj če upošteva-
mo, da je dohodek na glavo
prebivalca (per capita) že do-
segel stopnjo, ko iz svetovnih
gibanj vemo, da se tudi ter-
ciarno področje pričenja hit-
reje razvijati. Po ocenah bo
občina Velenje že v letoš-
njem letu dosegla 1.620 do-
larjev narodn^a dohodka na
prebivalca! Povečevati name-
ravajo kvadraturo prodajnega
prostora in pridobiti nove go-
stinske kapacitete za še hit-
rejši razvoj turizma. Poseb-
no pozornost pa bodo na tem
področju morali posvetiti
kadrom, saj le-ti že predstav-
ljajo zaviralni faktor za uspe-
šnejše tokove na tem pod-
ročju.
Še posebna F>ozomost bo
veljala razvoju obrti. Delav-
nice družbenega sektorja so
se v glavnem preusmerile v
manjšo proizvodnjo, privat-
nih obrtnih delavnic pa je iz-
ključno premalo. S smotrno
politiko in ustrezno družbeno
pomočjo bodo poživili tudi to
področje gospodarske aktiv-
nosti.
K hitrejšemu razvoju obči-
ne pa sodi tudi skladen raz-
voj na podjTOčju komunaJ«,
stanovanjske isgradnje in pra»
tako tudi na področju diiiž
benih služb. O tem pa kdaj
drugič.
Naj sklenemo z mislijo, da'
so naloge, ki stoje pred de-
lovnimi ljudmi občine Vsle-i
nje v prihodiajem" letu resniž-]
no velike, toda izkušnje nasj
učijo, da jih z njim lastno
voljo in delovnostjo tudi
uspešno uresničujejo, zato je
pričakovati, da bomo tudi v
prihodnjem letu priče še hit
rejše rasti kot doslej, da bo
tudi to leto pomembnih de-
lovnih zmag in dosežkov.
BERNI STRMCNIK
Ob nedavnem obisku v Velenju, so predstavnild skupščine
s svojimi načrti za prihodnje leto, podrobno seznanili tudi
predsednika izvršnega sveta Slovenije, Staneta Kavčiča.
ne zamudite!
prihodnjič
bele tulpike
ljubezenski
roman, ki vam
ga poklanja
avtomotor
Aktualne
naloge
Predsedniki krajevnih orija-
nizazij SZDL občine Žalec so
imeli pretekli teden širše po-
svetovanje, ki ga je sklicala
občinska konferenca SZDL. V
osrednji točki dnevnega reda
So obravnavali teze za bodočo
organizacijo občinske skupšči-
ne, skladno s predvidevanji de-
legatskega sistema, ki ga uva-
jamo na podlagi ustavnih do-
polnil. Poleg tega pa so na po-
svetovanju odmerili veliko časa
razpravi o pri>)ravah na kra-
jevr« konference organizacij
SZDL, ki so v minulih dneh v
nekaterih krajih že stekle. Ve-
čina konferenc bo v naslednjih
dneh, največ pa prihodnjo ne-
deljo. Glede Jia to, da so na
U>h konferencah v ospredju ob-
ravnav pomembne aktualne ria-
loge, .ie razumljivo, da je bila
razprava zelo pestra im kon-
kretna. Na posvetovanju so se
dogovorili tudi o nadaljnjem
poteku priprav za izvedbo re-
ferenduma o združitvi delav-
skega in kmečkega zavarova-
nja, o čemer prav tako teče
javna razprava na letnih kon-
ferencah.
Glede na nekatere novosti, ki
izhajajo iz neda\-no sprejetiSi
re.publLških zakonov, pa so i-e
na posvetovanju dogovorili o
tem, da bodo v javni razpravi
obravnavali tudi predloge neka-
terih občinskih odlokov, ki so
jih pripravile strokovne služ-
be na občini, zadevajo pa pro-
blematiko zemljiške in davčne
politke.
Posvetovanje, ki ga je vo-
dil sekretar občinske konfe-
rence SZDL, Ivo Robič, je po-
kazalo, da je potrebno ravno
konferencam krajevnih organi-
zacij SZDL posvetiti temelji-
te organiz^ijske in tehnične,
še zlasti pa vsebinske prtprave,
saj bo med drugim tudi od
le-teh v celoti odvisno, kako
se bodo občani žalske občine
odločali o posameznih aktual-
nih nalogah v prihodnjem ob-
dobju. Prve konference, ki so
že b«le, so zaključke s iM)sve-
tovanja potrdile, saj je bila
udelefba dobra, razprava pa
vsebinsko bogata in konkretna.
B. S,
21. septembra še amer barv.
film KONJENIKI.
Od 22. do 28. septembra amei.
barv. film AH, TA ČUDOVITI
AVTO
KINO METROPOL:
do 22. septembra japoiiski film
NANAMI, PEKLENSKA LJUBE-;
ZEN.
Od 23 do 26. septembra amei^
.barv. film BILLY KID.
Od 27. septembra dalje ital. barr^
film SOKOLOV PLEN.
KINO DOM:	,
21. septembra še amer. barvni,
film HISA IZ KART.
Od 22. do 24. septembra ital.,
bairv. film PAS NEDOLŽNOSTI.]
Od 25. do 26. septembra amer.
barv. film PRISILJEN, DA MO-
RI.
Od 27. septembra dalje amer-i
barv. film MOŽ Z IMENOM
HRABROST.
KINO DOBRNA:
23. in 24 septembra amer. bar*.,
film PRISILJEN, DA MORI.
Porodilo se je 11 parov, od teh^
GIANFRANKO FRELIH in DARIN-
KA SKOF, oba iz Celja; ZLATKO
GREGL in MIRA AHTIK, oba ^
Celja; MAR,TAN SARLAH, Celje jf
VILMA ROZMAN, Štore; KAREL
PLANKO, Polene in ŠTEFANU-^
PESAN, Celje; KAROL PESAN
AMAUJA UCAK.VR, Oba iz Celjan
NIKOLAJ ZIMSEK m HEDViKA
R.\MS.AK, oba iz Celja.
ŽALEC
ALOJZ VEHOVAR, 33, Celje i"
MARIJA PIKL, 35, Zg. Roje.
CEIJE
37 dečkom in 18 dekUc.
$t. 38 _-— 21. september 1972
NOVI TEDNIK
stran 3
Slovenske Konjice
se ni dolgo, ko so v konji-
iju občini ugotavljali nelahke
)(^podarske in samoupravne
'^'grneve v nekaterih delovnih
{oiekfivih. To je veljalo za
[(ovaško irdustrijo Zreče, ne-
.gliKo kasneje za Konus. »Da.
^ašnja ocena«, pravi Franc
3an. sekretar komiteja občin-
jfg konference ZK v Sloven-
Konjicah,« je drugačna
jr vseh sredii'öh so vidna pri-
jadevan.ia za gospodarsko in
jolitično stabilizacijo razmer,
jjeziiltati so tu«.
Med /.annnive primere no-
tranjega presnavljanja, osve.
jujočih načrtov m spodbud-
^ razvojnih zamisli lahko
jtejemo Konus. Po lar.«kih
samoupravnili nasprotjih in
jivotarjenju od danes do ju-
Bi, ko je bil Konus stalno
šokiran za več milijard, je
sedanji Konusov trenutek mo-
jjno drugačen,. Od letošnjega
inaja dalje je njihov žiro ra-
Jun toliko težak, da brez kre-
ditov izplačujejo osebne do-
hodke in da so tudi do doba
viteljev finančno prijazni. To-
žni. Lanski bruto produkt je
pia.šal nekfi.i čez 30 .miliia.rd
letos govorijo o 40 milijar.
dah. Nočejo imeti nič nepo-
Icritega. nočejo v nobeno in
wsticijo, toda le zato, ker
čakajo na štart v novem letu.
Ta start ali uresničenje zami-
sli o novih proizrvodnih načr.
tih naj bi dokončno postavil
piko na i. Ali dmgače — po-
vedal bo. nedvoumno, da se
Jje Konusova politika notra-
injega razčiščevanja stvari, us-
meritve k delavcu-samouprav-
Ijalcu, z naslonitvijo na
lastne kadre, z moderni-
zacijo proizvodnje tn z
jasno dolgoročno tehnolo-
.ško orientacijo — splača-
la! ^Medtem ko v zadnjem
času beremo, kako v nekate-
rih delovnih organizacijah ne
vedo, kateri proizvodi so ren.
tabilni in kateri ne, so v Ko-
nusu hrabro opustili delicitar-
no proizvodnjo, asortiment
pa razširili s tistim, kar pri-
naša dobičke.
Tudi Kovaška industrija v
Zrečah se je morala nedolgo
tega spoprijemati s težavami.
Modema proizvodnja in teh.
nologija, ki sloni ra strokov-
nejših rešitvah, enotnejša pri-
zadevanja celotnega kolektiva
in urejene notranje razmere
so pobudile sedanje »fanta-
stične rezultate«, kot je re-
kel Franc Ban. Začrtana nova
proizvodnja pa bo lahko mor-
da celo pomenila več kot le
zreški »boom«.
V Kostroju so začeli s pri-
vlačno in že dobro prodano
proizvodnjo plastičnih oken,
LIP je moderniziral svoje ob.
rate in na novo zaposlil več
deavcev, pa tudi v manjših
delavcev, pa tudi v manjših
čuti želia po večjih dosežkih
Konjiški primer ni zgrtvo-
ren samo zaradi tega, ker pač
izraža krčevite napore za sve.
tlejše zarje v manj razviti ob-
■«ini. Tudi ne zato, ker so v
dveh delovnih kolektivih zna-
li zakrpati stare rar.« in ust.
variti živahen samoupravni
in ekonomski, delovni utrip.
Bol; stopa pred oči podoba
našega območja, ki se v zad-
njem času ravno ne more ix)
hvaliti s spodbudnimi eko-~
nom.skimi upi in ki. navzlic
nekaterim izjemam, premalo
pogumno koraka vštric z va-
bljivimi ponlidbami sadov so-
dobne tehnološke revolucije.
Konji.ški kolektivi, zlasti
mislim na Konus in Kovaško
industrijo Zreče, sicer iščejo
vse notranje ustvarjalne in
miselne rezerve, njihov jutri
pa vidijo predvsem v koope-
raciji, v integracijskem pove-
zovanju, v močnejšem »obra-
čanju« sredstev. In ko v zad-
njih mesecih sorazmerno
mnogo govorimo o inte,2rracij.
skih procesih, bi morala bolj
sveža kri poplakniti misli
strokovnih skupin in služb
za razvojne zasnove delovnih
organizacij. Tako, da bi iz-
brali in dorekli izvirne tehno-
loške postopke, povezovanja
in integracijske poti v občini,
v regiji, republiki in še dalje.
Toda kaj, ko celo razmišlja,
nja o možnostih za skromne
oblike poslovno tehničnega
poslovanja največkrat sežejo
le do tovam-iškega vhoda. Lo-
kalna ljubosumnost in majh.
nost nas dela še manjše. In
včasih se je težko otresti ob-
čutka, da tak ali drugačen lo-
kalni cezarizem ovira močnej-
ši skok čez plot sedanje, če ji
prav rečemo, nerazvitosti.
Ne bi mogli zanikati, da ce-
ljsko območje, kljub dokaj-
šnji kadrovski suši, ne pre-
more inženirskega, tehnične-
ga, strokovnega kadra. V ne-
katerih občinah menda celo
delajo društva inženirjev in
tehnikov, ki najbrž n« orga-
nizirajo samo društvenih ple-
sov. Ali bi bilo tako težko na
območju združiti strokovna
prizadevanja in razmišljanja
doslej preveč skrita in oseb-
na? Znanstveno tehnološka
revolucija ne bo prišla k nam
na belem konju in nam ia-
rekla dobrodošlico s kruhom
in soljo. Sami jo moramo
ustvarjati, postati moramo
njena gibalna klica. In vsak
delovni kolektiv bi moral pri-
sluhniti širokim zamahom te-
hnološke revolucije in se
vprašati: Kje pa smo mi? Ce
se bomo začeli tako vpraševa-
ti, se bo slednjič le kdo zna-
šel (kakšno poslovno zdru-
ženje. oddelek za gospodarst-
vo katere izmed skupščin, za-
vod za napredek gospodarst-
va, katera izmed delovnih or-
ganizacij, društvo inženirjev
in tehnikov in še kdo) in bo
strokovno pripravil posvet,
simpozij, razgovor o temi ^
znanstveno tehnološka revo-
lucija, samoupravljanje in go-
spodarske perspektive našega
gospodarstva na območju.
Tudi tako samoorganizira-
nje in ustvarjalno nastopanje
bo pomagalo, da bo še več
znanilcev (kot so nekateri
omenjeni konjiški) kljubova-
nja staremu, nemodernemu,
in uresničevanje novega, kar
bo dajalo celjskemu območ-
ju obraz vitalnega središča
slovenskega prostora.
J. VOLFAND
Obrtniki govorijo

Danes uvajamo novo rub-
iJJ^o pod naslovom »OBRT-
J^I CH3VORIJO«. V njej
obrtniki celjske regije
sovoriii o problemih, ki jih
Ker je čez sedern dni
j^slJu obrtni sejem, smo
li	obrtnike povpraša-
menijo o sejmu.
D0L2AN, klepar-
ijg.^ in vodovodne instalaci-
i p^ »Obrtni sejem je zelo
ra^	žal na njem
QV^'-^'vlja zelo malo pravih
. n-nikov in to prave obrtne
süh • Prinianjkuje torej ti-
.izdelkov, ki bi jih izde-
aii resnični obrtniki. Tre-
ijj^l^o namreč prevladujejo
bifg ^rijski izdelki. Ko so
f^koč obrtne razstave.
so bih na njih dejansko
predstavljene vse vrste obrti.
Zato menim, da bi moral
imeti sejem večji poudarek
na resnični obrti ter izdelkih,
ki jih sedaj, žal malokje vi
dimo. Jasno, potrebno je,
da so razstavljeni tudi indu-
strijski i7;delki, vendar ne v
nadrejeni vlogi, kot je se-
daj.«
JOŽE ZORKO, foLugraf:
»Sejem je zelo v redu in
prav je, da ga organiziramo
v Celju vsako leto. Moti pa
me, tako menijo tudi števil
ni drugi obrtniki v Celju, da
sodeluje na sejmu premalo
pravih obrtnikov. Menim, da
preveč ' izstopa trgovirui.
Krivda pa je tudi na samih
oTurtnikih, saj nekaterim po-
nujajo prostor zastonj, ven-
dar nočejo.«
EDI TANJŠEK, zlatar: »2e
vsa leta se borimo, da bi do-
bili material, zlato in lahko
razstavljali na sejmu, ki je
kvalitetna prireditev. Agens
je večkrat obljubil in spproči-
li so nam, da je prišel kon-
tingent zlata za Slovenijo. Le
v tem primem bi lahko laz-
.stavili svoje izdelke. Prav za-
to, ker zlata nismo dobili, in
dobiti ga nimamo od kod, le-
tos celjskih zlatarjev na sej-
mu ne bo. Zlatarna nam ne
da orodja, tako kot nekoč,
ko smo pri njih kupovali
onxije iji pol^i'age kamne.
M. S. — D. M
Programi
ravnateljev
Delovanje vigojnih in
izobraževalnih zavodov je
vedno eno izmed osred-
njih vprašanj vsake druž-
be. To je razumljivo gle-
de na to, da predstavlja
enega izmed temeljnih
kamnov pri oblikovanju
novega občana. Družba pa
ne pomeni nekaj statične-
ga. Zato je potrebno ra-
zen opredelitve nalog vz-
gojnih in izobraževalnih
zavodov v tem, trenutku
odgovoriti tudi na to, ka-
ko se bodo ti v prifiodno-
sti prilagajali razvoju, se-
veda pa tudi na to, kako
odpravljati obstoječe sto-
bosti.
Med faktorje, ki lahko
vplivajo, da je oblikova-
nje mlade osebnosti prila-
gojeno zahtevam družbe
i okviru šol, vzgojno var-
stvenih zavodov in dija-
ških domov sodijo ne-
dvomno tudi njikovi rav-
natelji. Gre torej za izred-
no odgovorno funkcijo,
kar je upošteval tudi za-
konodajalec, ko je njiho-
vo imenovanje prepustil
občinskim skupščinam.
Nedvomno so ti rastogi
vodili celjsko občinsko
skupščino, da je na svoji
seji, na kateri je imenova.
la 18 ravnateljev vzgojno
izobraževalnih zavodov, po-
stavila tudi zahtevo, da
izdelajo svoje programe
za naslednjo mandatno
dobo štirih let. Obstajajo
mnenja, da gre za formal-
nost in dodatno, nepotreb-
lo obremenjevanje ravna-
teljev, ker so vloga in na-
loge vzgojno-izobraževal-
nih zavodov določene z
zakonom. Ta pa seveda
določa le, kaj je potrebno
opraviti, ne pa kako. Zna-
no je, da je ravno peda-
gogika veda, ki je meto-
dološko najbolj pogojena
s specifičnimi pogoji po-
pulacije m okolja. Ravna-
telji naj bi zato kot vdff-
stveni in samoupravni or-
gani odgovorili na vpraša-
nje, kako bodo v okviru
svojih pristojnosti in dol-
žnosti, ob upoštevanju
specifičnih pogojev svoje-
ga zavoda, zagotovili reali-
zacijo z zakonom določe-
nih nalog. Program dela.
ustrezno družbeno verifi-
ciran pa bo lahko zagoto-
vil. ravnateljem tudi pod-
poro njihovih prizadevanj
— tako širše družbene
skupnosti kakor tudi last-
nih kolektivov.
Ravnatelji so k izdela-
vi programov pristopili
odgovorno in zavzeto, za-
vedajoč se teh prednosti.
Osvojili so tudi predlog
strokovnih družbeno-poli.
tičnih organizacij o pod-
ročjih, do katerih bodo
opredelili svoja prizadeva-
nja. Sem sodijo vprašanju
o medernizaciji pouka,
materialnih pogojih, sa-
moupravljanju, vključeva.
nju šole, vzgojno varstve-
nih zavodov in domov v
okolje, reševanje kadrov-
ske problematike in po-
dobno. Te programe bodo
vskladili s pogledi strokov-
nih in družbeno-političnih
organizacij v občini in
razpravljali tudi v kolek-
tivih.
Takšni programi dela
vodilnih delavcev ob pre-
vzemu mesta sicer niso
novost, saj se vedno bolj
uveljavljajo tudi v gospo-
darstvu. Prav gotovo pa
je novost, da programi
postajajo obveznost, ki je
v tolikšnem obsegu še ni
bilo. Tudi v tem pomeni
pobuda družbenih dejav-
nosti korak dalje in vzgled
za ostala, gospodarska in
negospodarska področja.
' MITJA PIPAN
JAVNEMU
DELAVCU
SPOŠTOVANI PROFESOR
IVAN STOPAR, DIREKTOR ZAVODA
ZA SPOMENIŠKO VARSTVO CELJE
Na minuli seji oW;iniSike
skupščine v La-škem je bil
dan v razpravo zazidalni
načrt centra Lahkega.
Cjmenjano je bilo tudi to,
da je spremembo načrta
povzročilo tudi strokovno
stališče vaÄega zavoda.
Odbornikom je bilo vpra-
šanje zelo formalno po-
jasnjeno, zato bi tako od-
bornike kot tudi občane
Laškega zanimalo za kak.
šne ZiaščitJie mere pravza-
prav gre, s čim se zavod
v načrtu urbanistov ni
strinjal. Da bi ne bilo ne-
sporazuma, odborniki in
občani gotovo niso proti
temu, da se zgodovinske
vrednosti mesta, ki bo v
priliodnjeim letu prazno-
valo 750-lebnico, ohranijo.
JURE KRAŠOVEC,
novinar
JAVNEGA
DELAVCA
UREDNIŠTVU NOVEGA TEDNIKA
V občini sm pohiteli z
oceno izvajanj ustavnih a-
mandinajev. Posebno so
nas zanimala štai"išča na-
ših' delovnih kolektivov do
ustanavljanja TOZD in
njihova razmišljanja, ka-
ko bi ustavne možnosti
najbolje izkoristili v prid
nadaljnjega poglabljanja
samoupravnih odnosov. O-
cena na nivoju občinske
organizacije ZKS je omo-
gočila, da smo prišli do
precej enotnih gledišč, ka-
ko zastaviti akcijo v bo-
doče.
Na občinskem svetu sin-
dikatov smo se na akcijo
pripravili s posebnim os-
nutkon» nalog, ki bodo po-
stale program sindikalne
aktivnosti takoj, ko jih bo
potrdila konferenca.
Glavne točke programa
obsegajo:
— organiziranja razprav
v osnovnih organizacijah
sindikata o izvajanju u-
■ stavnih sprememb v nji
hovih delovnih organizaci-
jah in obravnavanju inter-
nih programov izvajanja
sprememb;
—	organiziranje »sindi-
kaline šole«, kjer bo del
našega članstva nadrobno
seznanjen z ustavnimi
spremembami in vlogo
TOZD;
—	pripraviti razprave o
šamoupravnili aktih po
delovnih organizacijah in
zahtevati prilagoditev le-
teh tudi tam, kjer ne bo-
do uvajali TOZD.
Ponovno razprave s pred-
stavniki delovnih kolekti-
vov v občini so pokazale,
da so sprejeli stališča
obeh občinskih organizat^ij
z razumevanjem, aktivnost
naših sindikailnih organih
zacij pa jim bo v pomot;,
da se bodo laže na novo
organizirali
JAGER IVAN.
predsednik občinskega
sindikalnega sveta.
Šentjur
v
Žalec

člani komiteja občinske
konference Zveie komimi-
stov v 2alcu so imeli pretekli
teden razširjeno sejo, na ka-
teri so bili navzoči tudi člani
občinske konference Zveze
mladine ter predstavniki dru-
gill vodstev družbeno politič-
nih organizacij v občini. Na
.seji komiteja so v osrednji
točki dnevnega reda posvetili
največ pozornosti vsebinskim
pripravam na 3. konferenco
Zveze komunistov Jugoslavi-
je, na kateri bodo, kot je
znano, razpravljali o aktual-
nih problemih mladih v na-
ši socialistični samoupravni
družbeni skupnosti.
Ugotovili so, da mora
predkonferenčna aktivnost
odločno razgibati sleherno
organizacijo in aktiv ZMS in
mlade ljudi v sleherni sredi-
ni, kjer delajo in živijo. Vsa
mlada generacija mora zara-
di njenega objektivnega inte-
resa izkoristiti možnosti, da
se kritično in ustvarjalno
strne v razpravah o tezah za
konferenco ZKJ. Le tako
bo najbolj zagotovljen nepo-
sreden vpliv mladih tudi na
politiko Zveze komunistov,
saj jo bodo tako mladi lali-
ko v bodoče še bolj aktivno
sprejeli kot svojo politiko in
s tem skupno s prizadevanji
vseh ostalih subjektivnih sil,
na čelu s Zvezo komunistov,
ustvarili boljše pogoje m
možnosti tudi svoje dni/.beno
politične kativnosti. Na seji
komiteja so ugotovili, da je
bilo skladno z dosedanjimi
dogovori in programi že moč;
ugotoviti intenzivnej.šo aktiv-
nost organizacij in .občinske
ga vodstva, ki se z vso re-
snostjo vključuje v celoten
potek ob.sežnih političnih pri.
prav na konferenco, še zla-
sti pa je potrebno celotno ob-
dobje političnih priprav na
sejo konferettice posveti
sprejemanju mladih v Zvem
komimistov. Prav tako pa je
to tudi čas. ko bo konkretno
v vseli delovnih organizacijah
nujno podrobno analizirati
k(^kreten samoupravni pok)-
žaj mladih v delovnih orga-
nizacijah ter krajevni samo-
upravi.
Komite je pozitivno ocenil
delo mladinskih vodstev tn
organizacij ter potrdil pro-
gram mladili za nadaljnjo ak-
tivnost.	B. i*.
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
4. stran
NOVI TEDNIK
Št. 38 — 21. september 197?
Šentjur pri Celju

Svečano obledeni ljudje in
svečano odet Šentjur. Mno-
žica in zastave. Govorniška
tribuna in godba na pihala.
»Ko odkrivamo spomenike
našim trem dragim rojakom,
skladateljem ipavcem, ne
dvomimo, da je nastopil eden
tistih trenutkov v življenju
kraja, ki ga lahko uvrstimo
med pomembnejše v njeg'>vl
zgodovini. Ne le zavoljo iz-
rednega deleža Ipavcev v slo-
venski glasbeni umetnosti, v
slovenski kulturi in nasploh,
omipak predvsem zairadi naše
zavesti, ki dojema njihov po-
men ter pomen kulture za po-
sameznika in naš narod
sploh Z odkritjem spomeni-
kov skladateljem Ipavcem iz-
povedujemo odnos do svoje
kulturne preteklosti, h kateri
se zavestno vračamo. Meni-
rrio namreč, da dolg do nje
še ni poravnan, da so v njej
še dragocene umetnine, ki
smo jih dolžni rešiti zanam-
cem.«
To so bile uvodne besede
svečanega govora, ki ga je v
imenu žal bolnega pobudnika
prizadevanj za p>osta(vitev
spomenikov skladateljem Ipav-
cem, predsednika priprav-
Ijalnejja odbora FRANCA
SVETINE, prebral JANEZ
RAUTER.
V nedeljo so namreč šent-
jurčani pričakali uresničitev
želje, ki je med njimi tlela že
pred vojno. Odkrili so spo-
menike skldateljem Ipavcem,
bratoma dr. BENJAMINU in
dr. GUSTAVU ter sinu Gu-
stava, dr. JOSIPU. V Gor-
njem trgu Šentjurja se je
zbrala množica ljudi, kakršne
ne pomnijo najstarejši ob-
čani.
Svečarost je odprl član
upravnega odbora sklada za
postavite'; spomenikov, MIR-
KO VREČKO in med gosti
pozdravil tudi pK>dpredsednJ-
co republiškega izvršnega
sveta. dr. ALEKSANDRO
KORNITAUSERJEVO, pred-
sednika kulturno prosvetega
zbora SBS MILOŠA POLJAN-
SKA, šentjurska rojaka in
Josipo\'a sinova J02ETA in
TEDIJA IPAVCA, dekana fi-
lozofske fakultete dr. DRA-
GUTINA CVETKA, književni-
ke: MATEJA BORA, BRAN-
KA RUDOLFA in FRANA RO-
SA, sekretarja republiškega
sekretariata za kulturo in
prosveto TOMA2A BIZALJA,
dirigenta CIRILA CVETKA,
predsednika slovenskega
zdravniškega društva dr.
ANTONA DOLENCA, pred-
sednika gospodarske zbornice
Slovenije LEOPOLDA KRE-
SETA, dirigenta RADOVANA
GOBCA in SAMA HUBADA
ter številne druge predstavni-
ke sosednjih občin in družbe,
no političnih organizacij.
Akademik dr. DRAGUTIN
CVETKO je govoril o delu,
življonju in pomenu skladate-
ljev Ipavcev. Začel je z be-
sedami:
»Priče smo dogodku, ki je
nevsakdanji ne samo na Slo-
venskem, ampak tudi v mno-
gih drugih kulturnih sredi-
nah. Slavimo tri može iz ro-
dovine Ipa-vcev, rodovine, ki
je skozi generacije dajala
Slovencem zdravnike in mu-
zike iz 18. pa vse v maše sto-
letje.« Poudaril je pomen m
prispevek Ipavcev kot sklada-
teljev. Ko so združeni pevski
zbori zapeli Ipavčevo pesem
»Slovenec sem«, je dr. Cvet-
ko odkril veličastne spomeni-
ke, zadnje delo pokojnega ki-
parja LOJZETA DOLINARJA.
Pozdravom številnih gostov
in" častnih članov odbora se je
pridružila tudi dr. Aleksandra
KORNHAUSERJEVA, ki je
med drugim dejala, da je to
vseslovenski praznik in da gre
zahvala vsem, ki so pripo-
mogli k uresničenju akcije za
posta^'.ätev spomenikov. Za-
ključila je z besedam;:
»Čestitam in želim Sloven;:
ji še več takšnih akcij.«
Vsi govorniki so v nedelji
opozorili na pomembnos
kulturnega dogodka, ki nirtu
pomena samo za Sentjui
temveč mnogo večjega za šij
ši prostor, za vse ljudi.
Zato gre velika zahvaii
vsem, od delo\'nih organizsj
cij, občinskih skupščin, d
posameznikov, ki so z deloi
in denarjem omogočili, da
mirnem okolju Gornjega t:
ga dane? stojijo spomenil!
treh velikih mož nam in a
namcem v spomin.
Tekst: M. SENICAP
Foto: D. MED VET
Nikoli ne bodo pozabljeni
Šentjurčani so znali pozdraviti svoje Ipavce
ne zamudite!
prihodnjič
bele tulpike
ljubezenski
roman, ki vam
ga poklanja
avtomotor
F ran ko I OVO

šolske razmere na Franko-
lovem niso bile nikoli poseb.
no rožnate. Marsikaj se je
uredilo z adaptacijo šole, ob
kateri pa so vsi i>ozabili na
šolski kader. Ta je z leti
vedno bolj pereč, oziroma
razanere v katerih žive, &o to-
liko problematične, da ljud-
je prihajajo in odhajajo. Ne.
kako PK) dveh letih, ko se
razgledajo. Zakaj gre? pre-
prosto — za stanovanja, ki
jih ni. Učiteljem je namenje-
na nekaj stoletij stara grašči-
na, ki je prepuščena sama
sebi in — učiteljem. Tu je
njihovo domovanje in logič-
no je, da se po nekaj letih
vsakdo preusmeri na boljše.
Pa tudi če gre v hribe, sta-
novanje le ima!
2e nekaj let se Frankolov-
čani bore za normalne sta-
novanjske pogoje, kjer bi
njihovi učitelji laliko dostoj-
no živeli. Pa jim še ni uspe-
lo. Na krajevni j>kupnosti po.
stavi ja j o zdaj to vprašanje v
ospredje, ker vedo, da bodo
izgubili še te učitelje, ki jih
imajo. Letos se vozijo iz Ce-
lja v Frankolovo štiri peda-
goške moči, ki bi vse želele
stanovati tam, kjer uče. Sta-
ra resnica namreč je, da se
mora učitelj udomačiti v kra-
ju, da z njim lahko živi in
dela. Kako bodo zdaj v Fran.
kolovem? Frankolovčani in
učitelji žele, da bi našli skup-
ni jezik, med njimi pa je sa-
mo en most — stanovanja. Ga
bodo prekoračili z zbranimi
dvajsetimi milijoni, ki so se
nabrali v nekaj letih? če še
tako računajo, je to prema-
lo za učiteljski blok, zato so
vse njihove moči asmerjene
v to, da bodo zbrali še do-
datna sredstva, še ne vedo
kako, a nuja po njih je to-
likšna, da bodo pritisnili na
vse strani. Krajevna skup-
nost namerava odločno ukre-
pati, računajo pa tudi na po-
moč krajanov. In sm^eda —
družbe! ZDENKA STOPAR
V vsak dom
NOVI
TEDNIK
Naši znanci
PIŠE:
B. STRMCNIK
GUSTELJ TEICHMEISTER
In življenje je teklo svo-
jo utečeno pot. Gustelj je
skrbel za vse potrebno
okoli posestva in zdravili-
šča, največ dela pa sta
mu seveda dala oba hote-
la, ki ju je prevzel v za-
kup. Prišlo je leto 1936 in
že^na Marija se je presta-
vita na kočo na Mrzlico.
Ni ji bilo čisto dobro, ma-
lo se ji je zdravje zrahlja-
lo, pa so odločili, da poj-
de tja gori, kjer je zrak
še čistejši kot v dolini. Gu-
stelj seveda ne bi bil Gu-
stelj, da ni prevzeC v oskr-
bovanje tudi te postojanke
in tako je pogosto zaha-
jal tja gori.
Pa je že tako naneslo,
da je bil na poti njegov
prvorojenec. Z Mrzlice že-
ne v takem stanju ni ka-
zalo spravljati, babice ali
kake druge ženske tudi ni
bilo pri roki, pa je vlogo
babice pri svojem prvoro-
jencu opra\al kar Gustelj
kar sam. Krepak fant je
tam gori pod vrhom Mr-
zlUce zavekal v jvet, ko ga
je Gustelj s svojo košato
roko povzdignil proti svet-
lobi ter si ga dodobra
ogledal. Vse se je lepo
končalo, srečna mamica pa
je tudi kmalu prevzela hiš-
na opravila nazaj v svoje
roke. Pa je bilo treba ot-
roka tudi krstiti! Tam go-
ri pod Mrzlico to ni iz-
vedljivo, zato je Gustelj
pripravil koš, položil vanj
na mehke blazine svojega
prvorojenca, si zadegal to-
vor na pleča in jo mahnil
h krstu v Griže. Bilo je
zgodaj zjutraj, ko jo je s
košem čez pleča primahal
pred faro v Griže, kjer
sta z župnikom opravila
obred ter sina krstila za
Marjana. Zopet ga je Gu-
steilj lepo položil v koš
in prekril ter krenil nazaj
v planino. Pa se je name-
rilo, da je srečal ženice,
ki so hitele k niaši, in ga
ena pobara, sodeč po pre-
kritem košu: »Ja kje ste
I>a vi navsezgodaj že pra-
šičke kup>ovali?«
Vprašanje terja odgovor
in Gustelj, takšen kot je,
vedno pripravljen za šalo,
jim kar hitro odgovori,
kje je »prašičke« kupM.
Ženske so se zahvalite za
pojasnilo, nakar 'so se lo-
čili. če so šle kasneje tudi
one iskat prašičke tja, ka-
mor jih je Gustelj poslal,
je ostalo še do danes
skrivnost...
Sin Oto pa je privekal
(če je imel kaj glasu) na
svet v Rimskih Toplicah.
Bil je »čudežni« otrok, saj
je ob rojstvu tehtal le bo-
rih 85 (petinosemdeset!!!)
dkg. Misleč, da je mrtev,
je Gustelj fanta skoraj za-
pisal zli usodi, toda k sre-
či je pravočasno še posre-
dovala njegova mati, ki
mu je tokrat pomagala pri
porodnih opravilih. Pa se
ti znajde Gustelj in napra-
vi »prvi inkubator« na šta-
jerskem. Tako malega bit-
ja še poviti ni bif.o mogo-
če. Druga rešitev je bila
potrebna. Izpraznil je ška-
tlo od Franck cikoriie, jo
napolnil z mehkim puhom,
položil vanjo fantiča ter
skrbno spravil na kmečko
peč. Toplo okolje, kamili-
ce po kapljicah m skrbna
nega so doprinesiM k temu,
da je iz tega malega bitja
zrasel mož, ki je danes
sam svoje nasprotje, saj
ima veliko več kilogramov,
kot je imel ob rojstvu de-
ka gramov . . .
Tako se je Gustelj v le-
tih pred vojno poiskusil
tudi po tej plati in reči je
treba, da je njegovo delo
rodilo obilen sad ...
(se nadaCjujo'
St. 38 — 21. september 1972
NOVI TEDNIK
stran 5
Braki pišejo
JOŽE
IZ AMERIKE
NAM PIŠE
v manj kot 10 letih je
v ZDA postal motorni
šport eden najbolj popu-
larnih. Medtem ko so ev-
ropske tovarne motorjev
v začetku 1960. leta še
Komaj de.ale, sta japon-
ska proizvajalca »Jamaha«
predvsem pa »Honda« pre-
plavila ameriški trg z mo-
torji. Kljub temu, da je
bil njihov motor 1965. ko-
maj 305 cm, je njihova po.
puiarnost v ZDA m poča-
si naraščajoča konkurenca
700 cm Triiunph in BSA
iz Anglije povzročila celo
vrsto novih in iz leta v de-
to težjih motorjev. Tako
je v začetku 1969. leta pri-
šel iz Japonske nov revo-
lucionarni 4 cilindrski 750
cc Honda motor, 600 cc
Suzuki, 500 cc Kawasaki
in Jamaha Medtem ko je
proizvodnja teh tovarn že
dosegla milijone avtomo-
bilov, na primer tovarna
BMW jih je proizvedla let-
no nič več kot 6000, Mo-
to-Guzzl pa okoli 2000. Oba
ta motorja sta priznana
kot najboljša, kljub temu
je Honaa, rriumph, BSA
ter 900 cm Harley-Davison
aajbolj priljubljeni pred-
vsem pri mlajši generaciji.
Z zgraditvijo nove BMW
tovarne v zahodnem Ber-
linu Se je njihova proiz-
vodnja povečala, nov mo-
del pa vzbudi več zani-
manja, tako da so že le-
tos uvozili preko 11.000
največ 750 kubičnih mo-
torjev.
Samo v državi New
York je registriranih več
kot milijon motorjev. Za-
radi ugodne klime pa je
Cahfornia prava meka mo-
toristov. Ker je vedno več
motoristov na cestah, je
vedno več novih zakonov.
Skoraj v vseh državah je
nujnost čelada V državi
New York si kaznovan z
25 dolarji, če voziš brez
luči sredi dneva, 10 do-
larjev, če nimaš preko očal
ali sočnih očal še plastič-
nih. V New Yerseyu mora
biti ročna zavora poveza-
na z zavorno lučjo. Pre-
hitevanje motorjev po de-
sni strani ali .evi je pre-
povedano. Ostala pravila
so ista kot za štirikolesna
vozila.
JOSEPH PAULIC,
New York
Odgovor: Jože, ko pri-
dete domov, se oglasite
pri nas!
ZAMENJAVA
Najbrž vam je že kdo
povedal, da ste v mali an-
keti zamenjali slike treh
občanov Drugo mesto
pripada Ivanu, ki Je čisto
spodaj. Na drugi sliki je
Mastnak, na četrti sliki
pa I. Kolman. Upam, da
zaradi te pripombe ne bo-
ste užaljen.1, ker vem. da
je kar težko vse spraviti
na pravo mesto. Hvala
za pratiko.
Ivanka J., Dobje
ODGOVOR: Ivanka,
hvala za opozorilo in po-
zdrave. Nismo nikoli uža-
ljeni, to je prav, da ve-
ste. Sošolec pa sprašuje
za »šolsko« ime. Oglasite
se še!
KAKO PIŠEMO?
Zaradi pogostih napak
pri pisavi tujk bi rada
opozorila na nekatera pra
vila.
Pogosto so v rabi zlasti
tujke iz latinščine in gr-
ščine. Tu spravlja ljudi v
zadrego črka »j«.
1. Samoglasniške skupi-
ne: ia, io, ie, ii, ea ipd.
pišemo brez vmesnega j,
če besedo čutimo kot tuj-
ko, z vmesnim j pa, če jo
čutimo kot domačo; zato
pišemo dialektični materi-
alizem, socializem, denun-
ciant, diagonala, diagram,
diagnoza, biblioteka, bio-
log, radio, kamion, orient,
dieta, higiena, avdienca,
vairiirati, oleander; vendar
milijon, milijarda, misijo-
nar, špijon in tako tudi
vselej končniško pripono
ija tn eja: kemija, materi-
ja, asooiacija, ideja, orlii-
deja, epopeja.
2'. Nekateri pišejo x ah
xs namesto ks fonetično
po slovenski izgovorjavi.
Npr.; tekstilen, maksi-
mum, fiksirati, seksualen,
eksudat, itd.	L.
OBČANI
IN CESTE
Fk) dolgem oklevanju
sem se odločila, da vam
pišem tudi jaz par besed.
Najprej vam moram po-
vedati da sem vaša na-
ročnica že sedem let ter
da mi je NT vedno bolj
všeč. Vedno v njem naj-
dem nekaj novega in za-
nimivega, in kar mi je
posebno všeč, je tudi to,
da ste zopet začeli objav-
ljati horoskop. Samo te-
ga je še manjkailo, čeprav
ste ga tudi pred nedavnim
objavili. Veseli me, kot
šentjursKO občanko, da ste
naši občini posvetili mno-
go pozornosti. Najprej je
treba na Kozjanskem ure-
diti ceste, te so glavne,
šele nato lahko pomislimo
na vse ostale potrebe. La-
ni tn letos je na cesti
VoGčja jama—2usem več
dni delal buldožer. Precej
denarja smo zbrali vašča-
ni, ostalo pa je prispevala
občina. Nadalnje urejanje
ceste smo zopet opravih
sami. In koliko ta cesta
danes pomeni nam, 2u-
semčanom? To je nepre-
cenljiva vrednost, če sa-
mo pomisiimo, da Cahko
danes na vrh žusma pri-
pelje tovornjak, osebni
avtomobiL če pa je sila,
tudi rešilni avto! Skoraj
v vsaki hiši v 2usmu je
danes po kakšen delavec,
ki se vozi na delo v. Sto-
re ali Šentjur. Vsak ima
svoj moped, da se z njim
pelje do avtobusa, ki je
sicer oddaljen eno uro, z
mopedom pa petnajst mi-
nut
2e samo pK>gled, ko se
koilona motoristov požene
iz doline v hrib, je osre-
čujoč in upanja vreden,
da bo še boljše, če naan
bo občina pomagala s
sredstvi, ki jih mi nima-
mo dovolj.
Toliko zaenkrat, mogoče
drugič kaj več! Dragi no-
vmarji, naj vas kdaj pot
pripelje pc naši novi cesti
na 2u3em m prepričali se
boste, da nismo tako ne-
rodni in revni Prišli ste
namreč samo enkrat, ko
je gorelo. Pridite tn po-
glejte, kako kaj živimo
hribovci na 2usmu!
Ivanka 2llof,
Dobrina 28,
Loka pri 2usmu
Odgovor: Draga Ivanka,
da smo bili, samo enkrat
v Loki pri Žusmu? Nak,
ne bo držalo. Spomnite se
lanske zime!
»ZVEZDA«
NI ZVEZDA
Zvezda. Pa ne tista, ki
sveti na nebu, ampak ta
na zemlji, slaščičarna Zve-
zda v Celju, v kateri je
včasih toliko Zemljanov,
kot da bi Se tu dö.ili od-
pustki. 'l'uai jaz sem, na-
vedla bom točen datum, v
tore.iC, 12. septembra, vsto-
pna v ta l0K.al, pa ne po
oapusteK, ampaK samo na
siauoied in še na kak kos
torte, kar si je moj pet-
letni sm zelo zaželel. To
naj bi billa tudi nagrada
za vecurno tekanje po celj-
skih trgovinah. Seveda.
Kljub zadimijenemu pro-
stoi-u opazim natakarico,
ki »zgasne« mimo mene,
vendar ne tako hitro, da
je ne bi poprosila za po-
strežbo. Opazila me je, to
je že nekaj. Pa je »zgas-
nila« mimo mene še en-
krat, dvakrat, trikrat in
jaz vsalcič: »Prosim ...« in
»mudi se mi. .«. Potem
sem bila jaz na vrsti, da
»zgasnem«, ker sem že za-
čeia razmišljati, zakaj ne-
ki me ne postreže. Ugoto-
vila sem, saj sem imela
čas za opazovanje, da je
ravno stregla komaj prisile
goste. Pomislila sem, če
sem bila nevljudna, pa ni-
sem bila, ker sem se do-
bro obvladala. Torej »zga-
sniti«, še prej pa nekaj
reči! Stopila sem k brhki
natakarici nekoliko zago-
rele i>olti in rekla: »Hva-
la za postrežbo, zeio sem
zadovoljna.« Pogledala me
je, morda ugotovila, da
sem ta prava, torej tista,
ki je nekolikokrat prosila
za postrežbo, in relda krat-
ko in jedrnato: »Prosim!«
Verjetno je pomislila, da
če se ti nekdo zahvali, ta-
ko so nas že od nekdaj
učili, se pač reče »pro-
sim«. Torej tudi tokrat,
saj tako zahteva bonton.
D. V., Celje
PRIVLAČNA IGRA
IN BELE
TULPIKE
uredništvu vas lepo
pK>zdravljam.
Roman Bele tulpike bo
zame tn še za mnoge bral:
ce dobrodošel. Vsebina je
zelo lepa in tudi knjiga je
v knjigarnah kar precej
iskana. Hoteila sem si jo
že kupiti, pa mi je ne bo
treba, ker jo bom lahko
prebrala v NT. Zelo dobro
ste se odločili.
Sedaj bi vam še odgo-
vorila na vprašanje, kako
se mi je zdela nagradna
igra? Zelo zanimiva, dobro
izvedljiva m privlačna za
vsakega bralca. Mislim, da
ste edini, ki nagrajujete in
pripravlljate te igre. Za
bralce je zelo privlačen
način igre. Saj tisti, ki so
izžrebani, žrebajo druge
in to jih večmo (tako mi-
slim) še vleče k igri.
Skratka igra je zelo za-
bavna, vam v uredništvu
pa zahvala za pripravlja-
nje igre.
Zdi se mi, da iz tedna
v teden postaja NT bolj
pester in pohi zanimivih
člankov". Povem vam še to,
da NT preberem od prve
do zadnje strani z vese-
ljem, medtem ko druge ča-
sopise, ki jih imam naro-
čene, samo prellistam. Vse
se spreminja, tudi vaš in
naš NT tn tako je prav.
Brez zamere, če sem kaj
preveč napisala. Drugič
me morate za to grajati
in ne hvaliti, kot ste me
pred kratkim. Vsalcdo, ki
me pozna, mi reče, da me
je videl v NT.
Marta Golež,
Proseniško
KDAJ POVEČANE
POKOJNINE?
Nisem naročnik vašega
časopisa, pač pa ga vsal
teden kupim, ser mi uga
ja. Najbolj pa mi je všeč
rubrika Brailci pišejo. Ni-
sem kak pisatelj, ali od-
ločil sem se, da še jaz
nekaj napišem o pokojni-
nah. Ne vem, kako je.
Podražitve so vsak dan
večje, mi upokojenci pa z
majhnimi pokojninami ča-
kamo na boljše. Vsako le-
to se pokojnine povečajo
z novim letom. Ali se ne
bi mogle FK>večati sredi
leta, saj življenjski stro-
ški oziroma cene rastejo
vsak dan. že takoj od po-
mladi in cello leto. Letos
so se cene povečale že do
julija za precej odstotkov,
a pokojnine se bodo mo-
goče povečale z letom
1973. Zato se sprašujem,
kdaj se višje pokojnine
ujemajo s sedanjimi cena-
mi?
Sprašujem tudi, kdaj se
bo kateri iz uredništva
oglasil tukaj v Spodnjem
Logu. Enkrat je pisalo, da
bo prišel Milenko Stra-
šek, saj je tukaj več ma-
mic z večjim številom
otrok, pa še kup zanimi-
vosti. Od postaje Dobovec
pri gostilni Hunatič na
ilevo po novi cesti naj gre.
Tam je Pavlovič Matevž,
Maistrov borec in kmet.
FRANC POTOČNIK
Log
VŠEČ Ml JE BILO
Vaša nagradna igra je
bila zeto lepa in pohvale
vredna, vendar v njej ni-
sem sodelovala vse do se-
daj, ko vidim, da je zad-
nja. Mogoče bo sedaj kaj
sreče!
Kot vidim, se bo začela
nova. Ce bo mogoče, bom
pa pri tisti poskusila, če-
prav mi je sedaj žal, za-
kaj nisem pri tej bolj od-
prla oči. Saj veste, na
kmetih je mnogo dela, pa
sem že včasih mislila, da
bi odgovorila na vaše
vprašanje, pa ni biCo ni-
kogar, da bi mi pismo
pravočasno odnesel na po-
što.
IVANKA 2LOF,
Dobrina, Loka pri '2usmu
AKTIVNOST
MLADIH
NA PLANINI
Redno prebiram NT in
v zadnji številki sem pro-
zorno prebrala članek o
aktivnosti mladih na Pla-
nini pri Sevnici, katerega
je napisala tajnica Slavica
Valenttnčič.
Res je, da smo imeli
pred nedavnim plesne va-
je, ki pa za marsikoga ni-
so skoraj nič pomenile.
Zbralo se je veliko mla-
dih, ki so se res želeli
naučiti plesati, vendar ve-
likokrat sploh niso prišli
v poštev, ker so imeli
prednost tisti, ki so že
znan pCesati. Dobih smo
tudi klub, vendar se v
njem zbira vedno ena in
ista »mularija«, ki vrti sa-
mo popevke in pleše sa-
mo modeme plese, če pa
se pojavi kakšen kmečki
fant ali dekle, ga pa sko-
raj postrani gledajo in si
mislijo, kaj boš ti,. ko te-
ga plesa sploh ne znaš.
Marsikdo bi rad znafi tu-
di modeme plese, ker pa
nima možnosti, da bi se
jih naučil, jih seveda ne
zrna. Poleg tega pa klubu
marsikaj manjka, da bi
res bil vsaj delno podo-
ben >Kiisco klubu«, kot ga
imenujejo. Tudi s tem, da
MO pripravlja razne pri-
reditve, se ne strinjam. Do
zdaj smo imeli samo eno
in še tisto na pustno so-
boto. Lahko bi res mladi
marsikaj prirejali, mož-
nosti je res dovoCj, samo
nekoga potrebu.'emo, ki
bi delo z mladimi vzel
resno v roke, ne pa samo
za nekaj časa, kot je to
napravil nekdanji pred-
sednik
Zdaj, če se ne motim,
smo br^ njega.
Bralka NT iz Planine
Pri Sevnici
Odgovor: Dra.i?a bralka,
huda si In prav je tako,
če drži, kar pišeš. Še lep-
še pa bi bilo, če se boš-
drugič podpisala.
MOJA
LJUBEZENSKA
ZGODBA
Kot zvesti bralki vašega
časopisa mi ni ušfia vest,
da boste v rubriki »Bral-
ci pišejo« začeli objavlja-
ti ljubezenske zgodbe.
Vsak ima svojo, vsak mz-
lično in prav je, da se
je ta rubrika pojavila na
straneh NT Pošiljam vam
svojo zgodbo, žal resnično
Le malokdo ve zanjo in
nisem je mislila nikdar
spraviti na papir. Toda
ö'-oveku je včasih že vse
ga dovolj in v takih tre-
nutkih se izpove — papir
pa prenese vse
Počitnice so končane in
spet sem med zvezki in
knjigami. Morda se bo
spet iK>javila stran, name-
njena mladim, in takrat
se vam morda spet ogla
sim.
MARIJA ŠTUKfcLJ,
Celje
Odgovor: Marija, zgodbo
objavljamo. Ti se pa še
oglasi. Stran za mlade bo,
ko bo dovol.j prispevkov.
DISPANZER
ZA DIABETIKE
Člani »diabetičnega dru-
štva« v Celju bodo prav
gotovo pozdravih otvoritev
dispanzerja za diabetike v
Zdravstvenem domu v Ce-
lju. Zelo obsežna je disi)an.
zerska dejavnost in ver-
jetno je ne bo mogoče v
začetku opravljata v takem
obsegu, kakor si želimo.
Motnje preosnove pri
sladkornih bolnikih je mo-
goče s sodobnim načinom
zdravljenja urediti tako,
da so diabetiki lahko prak-
tično zdravi tn sposobni
za umsko kakor tudi za
fizično delo. ZdravCjenje
sladkorne bolezni pa zah-
teva od bolnika skrajno
discipliniranost in sodelo-
vanje z zdravnikom. Do-
sledno se mora držati nje-
govih navodil tn se tudi
marsičemu odpyovedati, kar
je drugim Ijudein dovolje-
no. Za sodelovanje bolni-
ka pri zdravCjenju slad-
korne bolezni pa je nujno
potrebno, da je bolnik po-
učen o bistvu svoje bolez-
ni.
Dispanzer za sladkorno
bolne pa je ravno tista
zdravstvena ustanova, ka-
tere naloga je, poleg od-
krivanja bolezni in zdrav-
ljenja, tudi izobraževanji
diabetikov V dispanzerju
dobi bolnik ob odkritju
diabetesa prvi pouk o bi-
stvu njegove bolezni, o di-
eti in njenem izrednem po-
menu za njegovo zdrav-
ljenje. Seznani se s tem,
da je red jn discipftina po-
goj za uspešno zdravlje-
nje sladkorne bolezni. I^-
biva navodila, kako naj
svoj dosedanji način živ-
ljenja prilagodi novim raz-
meram.
Dispanzer organizira tu-
di tečaje, v katerih se sez-
nani o načelih diete, kako
se pripravljajo posamezna
živila itd.
Društvu diabetikov v Ce-
lju je po več mesecev tra-
jajočih razgovorih s pred-
stavniki Zdravstvenega do-
ma uspelo da je začel de-
lovati diabetološki dispan-
zer, ki dela vsak ponede-
ljek in sredo od 14. do 18.
ure v ordinaciji št. 11 v
Zdravstvenem domu Celje
Diabetiki dobe ob prvem
obisku posebno kartico, na
kateri bo označen datvun
kontrolnega pregleda. Sto
kartico se bo pacient na
določen dan zjutraj javil
v laboratoriju Zdravstve-
nega doma, kjer bo opravil
VSe potrebne laboratorij-
ske preiskave, z izvidi pa
se bo istega dne p>opoldne
javil pri zdravniku v dis-
panzerju.
S to organizacijsko obli-
ko dela bo našim članom
— diabetikom bistveno
skrajšana pot do zdrav-
stvene zaščite, zlasti pri
rednih kontrolnih pregle-
dih.
DRUŠTVO DIABETIKOV
CELJE
MOJA
LJUBEZENSKA
ZGODBA
Ljubezenske zgodbe, ki jih piše življenje. Koliko jih
je, veselih in žalostnih. Vse pa imajo nekaj skupnega
— spoznanje, da »nekoga moraš imeti rad.«
Spoznala sem ga pred dvema letoma. Nihče od naju
ni vedel, kdaj se je iz nedolžnega pozdravljanja rodila
ljubezen. Kar nenadoma sem začutila, da moram zve-
čer na sprehod, da moram najti v mestu njega, vsaj
za bežen trenutek sem morala biti z njim. Začutila
sem, da me neznana sila vleče od knjig in zvezkov v
nastopajočo pomlad. Ljudje so se ozirali za nama, ko
sva z roko v ^oki hodila po parku, poslušala skrivnost-
no šumenje Savinje in sanjala sredi cvetočih trav. »Pu-
bertetniška ljubezen,« so se mi nasmihali ljudje. »Za-
treskala se je«, so ugotavljale sošolke. Molčala sem,
ker sem čutila, da sem našla goro svojega življenja,
nekoga, ki hodi po mojih stopinjah in ve za moje na-
pake. Dve leti sva skupaj reševala vse neznanke naji-
nih mladih življenj, potem pa se je nenadoma vse kon-
čalo. Droben telegram, nekaj črk, ki so me iz oblakov
spet postavile na realna tla. »... umrl, pridi takoj.«
Nisem več zdržala med mrzlimi stenami stanova-
nja. Morala sem ven, med ljudi, kamorkoli. Tavala sem
kot v začaranem krogu in se spet znašla v sobici z
oknom na otroško igrišče, kjer so se smejali otroci in
se veselili zgodnje pomladi. Prometna nesreča. Z zlom.
Ijeno hrbtenico so ga našli v razbitem avtomobilu.
Umrl je, ko smo še vsi upali, da bo ozdravel. Nisem
prenesla pogleda na njegov mrtvi obraz, na oči, ki so
začudeno strmele v prazno, kot da ne morejo verjeti,
da je vsega konec
Ostala sem sama, se zaprla vase in dobila ime ču-
daka. Vsak prost dan obiščem njegov grob, gledam
vrtnice, ki cvetijo na njegovem grobu, tavam po ulicah
brez cilja in iščem to, kar je že pokopano.
M. S., Celje
6. stran
NOVI TEDNIK
Št. 38 — 21. september 197?
Laška občinska skupščina
TeIkm rade voue
Poročili o realizaciji proračuna ter zbiranju in uporabi sredstev iz samo-
prispevka sprejeti brez razprave.
Odločanje o zazidalnem načrtu mestnega središča brez temeljitejšega po-
znavanja, predmeta razprave.
Sprejet načrt razvoja srednjega šolstva v regiji in privolitev za finančni
delež laške občine.
Prvo sejo občinske skup-
i^ine Laško po počitnicah .ie
predsednik občine Miha Pro-
sen začel z dobrimi željaini,
da so se odborniki spočiti
pripravljeni spopasti s pro-
blemi, ki bodo v naslednjem
obdobju polnili dnevne rede
občinskih sej.
Toda že pri obravnavi sple-
ta predlogov sveta za finance
je bilo jasno, da odborniki
za razpravo še niso bili za-
greti. Poročilo realizaciji pro-
računa Od januarja do avgu-
sta ni ( vzbudilo razprave,
pravtako pa tudi ne poročilo
o porabi in zbiranju sred-
stev krajevnega samoprispev-
ka. Precej več so odborniki
razpravljali ob občinskem
(xlloku davka na promet ne-
premičnin, kar komentira-
mo v posebnem komentarju
»Zakasnela zakonska razpra-
va«.
Kaže, da so bili še vedno
na ix>čitnicah predstavniki
sveta isa .šolstvo, prosveto in
kulturo, ker je moral o pro-
gramu razvoja srednjega šol-
stva poročati predsednik ob-
čine sam. Ker je laška ob-
čina brez dvoma močno za-
interesirana za razvoj sred-
njega in tudi višjega šolstva
v regiji, predvsem v ' Celju,
glede sprejema tega progra-
ma ni bilo težav. Ob ugoto
vitvi, da bo občinska skup
ščina sicer s težavo sodelova-
la kritju stroškov tega pro-
grama, je prevladova.la trdna
t>dločitev pri financiranju so-
delovati Edina pripomba, ki
so jo odborniki iznašali, je
ta, da bi srednješolski in
strokovnošolski zavodi v bo-
doče imeli vrata za mladino
zunaj Celja bolj širokogrud-
no odprta. V prvi varianti
stro.škovnika investicij za sre.
dnje šolstvo naj bi laška
občina prispevala milijon in
4.33.000 dinarjev, v drugi pa
milijon 108.(XK) ND.
Razprava o zazidalnem na-
črtu mestnega središča, v ka-
terem uveljavlja svoja stro-
kovna stališča tudi zavod za
spomeniško varstvo, je pote-
kala precej formalno. Odbor,
nik, ki j^ dejal, da prisotni
odborniki najbrž slabo poz-
najo tako prvi kot četrti
predlog, oba vmes pa enako
slabo, je imei menda prav.
Res je bil zazidalni načrt
javno razgrnjen v prostorih
skupščine, vendar bi strokov-
na služba pri občinski skup-
ščini mogla uporabiti katero
od že desetletja znanih avdio.
vizuelnih sredstev, znana
vsem učencem osnovnih šol,
da bi tako važne zadeve bolj
.nazorno predstavili odločujo-
čemu samoupravnemu organu.
Na seji so obravnavali tu-
di nekatera kadrovska vpra-
šanja. Med drugim so vzeli
na znanje odpoved po lastni
želji s strani načelnika za
gospodarstvo in sklenili ob-
javiti razpis za drugega, za
člana skupščine. republiške
skupnosti za ceste pa so im.e-
novali Mihp Prosena. Stanetu
Kužniku so podaljšali man.
dat v. d. direktorja osnovne
šole do rednega razpisa v
marcu prihodnjega leta.
J. Kr.

V spomin na 22. septem-
ber, ko se je pred 31 leti
pričel organiziran boj ljud-
stva Vranskega območja, sla-
ve na Vranskem na ta dan
vsako leto svoj krajevni praz-
nik. Letošnja osrednja prire-
ditev ob tej priložnosti je bi-
la minulo nedeljo, ko so na
svečan način izročili javnemu
namenu novo asfaltirano ce-
sto od Vranskega do Pratrec
v dolžihi okoli 3 kilometre.
Ob tej priliki je imel prilož-
nostni govor predsednik krr*
je\'ne skupnosti VINKO PRA-
PROTNIK. ki je povedal da
sta novozgrajena objekta, to
je cesta in nov vodovod, sta-
la preko lOo milijonov starih
din, Od katerih pa so veliko
prispevali tudi občani sami.
Gradnja, oziroma moderni-
zacija ceste je terjala 40 mi-
lijonov, Od katerih so prispe-
vali občani sami kar 12. še
več sredstev, 60 milijonov, pa
je bilo potrebnih za nov vo-
dovod. Tudi za tega so ob-
čani v denarju in z delom
prispevali 18 milijonov dinar,
jev. Ostala potrebna sredstva
so prispevala podjetja, naj-
večji delež pa je primaknila
skupščina občine Žalec, Za
ondotne prebivalce je nova
cesta izrednega pomena, še
važnejši pa je vodovod, saj
je bilo Vransko v sušnih letili
čestokrat brez potrebne zdra-
ve pitne vode, ker je voda
v starem zajetju usahnila. V
bodoče teh problemov ne bo
več, kajti dva nova raztežil-
nika bosta z zajetji vred za
gotovila, da bo tudi ob naj-
bolj S;Ušnih obdobjih pitne
vode dovolj. Ob otvoritvi
obeh novih objektov, javnemu
namenu jih je izročil pred-
sednik skupščine Žalec Joško
Rozman, je bila izrečena jav-
na zahvala vsem, ki so ka-
korkoli pripomogli do 'tega,
da sta bili opravljeni obe ak-
ciji, ki so jih zasnovali že v
lanskem letu.
B. STRMČNIK
Kljub dežju se je na otvoritvi mtxlermziraiw" ce.ste Vransko — Prapreče zbralo veliko .število Vranšanov,
ki so tako proslavili oh .s-vo)em krajevnem pra/nikii pomembni Uelovm zmagi'.
ŠTEFKA
ZAKRAJŠEK
Koliko je savinjskih
partizanov, borcev in ak-
tivistov, ki je ne poznajo.
Vsi vedo, kdo je Štefka
Zakrajškova, ki je vso
svojo mladost posvetila
naši revoluciji, ki je bila
že leta 1943 članica
SKOJA in je od 1948 čla-
nica naše partije. Danes
je delavka v Glinv, dela
pa v obratu okenske mon-
taže. živi pri starših v
iMČji vasi pri Kokarjih in
po šihtu pridno pomaga
tudi še na domačiji. Po-
leg službe in dela doma.
ji ostaja še prav malo
časa za aktivno družbeno
politično življenje, po.
kljub temu je bila pred
nedavnim izvoljena za čla-
nico stalnega dela Repu-
bliške , konference Zveze
komunistov Slovenije.
Rojena je bila v šmart-
nem ob Dreti, v šolo pa
je hodila na Gorico, ker
so se njeni starši prese-
lili v Lačjo xxis. Kmalu
je odšla služit, in sicer
na] prej na Brdo nad
Šmartnim (znana parti-
zanska vas), kasneje pa
v Loke pri Mozirju, kjer
je ostala tudi še ne-
kaj časa po vojni, dokler
ni po raznih dolžnostih,
ki jih je opravljala vse
tja do šoštanja, kjer je bil
takrat sedež okraja, konč-
no prišla v LIN, današ-
nji GLIN.
Marsikaj se je v teh le-
tih spremenilo. Marsikaj
je boljše, veliko boljše,
kot je bilo nekoč, pa ven-
darle, drugače bi moralo
biti. Spominja se. kaj vse
so govorili aktivisti lju-
dem, kaj obljubljali in
kaj smo danes dosegli.
Veliko tega je postala re-
snica, marsikaj je celo
več, kot si je marsikdo
sploh lahko zamislil, so
pa tudi stvari, ki motijo,
ki' bolijo, ki bi jih bilo
treba na tak aH druga-
čen način odpraviti. Naj-
bolj pa bolijo razlike
med ljudmi. Prevelike so:
In kaj smo storili v zve-
zi s tem, po tisti seji, J-io
smo se v Ljubljani točno
dogovorili, kaj bi morali
ukreniti? Nič, praktično
nič! Delitev na revne in
bogate je dejstvo in to je
največja napaka, ki smo
jo lahko zagrešili. Tako
in podobno sva razglab-
ljala s Štefko, ko sva go-
vorila o današnjih dneh.
Vojna je bila huda. se
spominja Štefka. Decem-
bra 1944 so jo Nemci v
Bočni ujeli. Po treh dneh,
ko so jo držali v Mozirju,
so jo odpeljali v Celje. V
Piskru ni bilo prostora
pa so jo skupaj s so-
borkami odpeljali v Ro-
gaško Slatino, kjer je
»šicengrabne« kopala. Ma-
ti je prišla po njo in ji
prinesla ponarejeno izkaz-
nico, s pomočjo katere
je pobegnila. Do Celja
sta šli z vlakom, po na-
padu letal na vlak pa kar
peš v Zadrečko dolino .. .
Minilo je, čeprav je bi-
lo težko! Danes dela in si
dobesedno v potu svojega
obraza služi kos kruha.
Ni tenak, tudi črn ni, le
grenak je včasih, zaradi
krivic, zaradi najmk, ki
jih delajo drugi. . .
BERNI STRMČNIK
obrazi
turizem
I)<'l utifležeiicev med slovesiiDStjo oh otvoritvi novega (t<>-
ma iia Creti. (iovori predsednik gradiM'tiejfa o<llM>ra, Franc
(iolav.šek.
DOM BATALJONA
Prizadevni člani Planinskega draštva z Vranskega .so
svoje dolgoletne napore preteklo nedeljo kronali z uspe-
hom. Na čretJ .so ob navzočnosti številnih gostov, pred-
vsem planincev, odprli nov planinski dom, ki so ga v spo-
min na legendarno bitko I. štajerskega bataljona poimeno-
vali po njem. S tem je dom na Čreti postal tudi svojski
pomnik velikim dogodkom iz naše glavne NOB.
Svečanost ob otvoritvi je odprl predsednik planinske-
ga društva Vransko TONI SITAR, ki je na kratko orisal
dolgoletna prizadevanja po zgraditvi te planinske postojan-
ke. O obsežnih delih, o tisočih ur udarniškega in i>ožrtvo-
valnega dela članov društva ter okoliških kmetov je govo-
ril predsednik gradbenega odbora FRANC GOLAVŠEK,
ki se je ob tej'priliki tudi javno zahvalil vsem, ki so ka-
korkoli prispevali k temu, da je dom na Creti postal
stvai-nost. Se zlasti pa se je zahvalil domačinu iz Crete,
kmetu FRANCU PUNCUHU, ki je za gradnjo doma brez-
plačno odstopil zemljišče ter opravil preko 100 brezplač-
nih prevozov s svojim traktorjem. Govor, posvečen spo-
minu velike bitke, ki jo je na tem območju vodil I. šta-
jerski bataljon z velikokrat nadmočnimi Nemci in katere-
ga bitka spada med prve frontalne borbe z okupatorji na
Slovenskem sploh, pa je imel prvoborec LUDVIK ZU-
PANC — IVO.
Na otvoritvi novega planinskega doma na Creti je bil
tudi kmet Franc Punčuh, ki je podaril parcelo, na kateri
stoji dom. Povprašali smo ga, kaj ga je vodilo pri tem:
»Čeprav sem v hribih doma, sem navdušen planinec. Od-
ločujoče, da sem zemljo poklonil, pa je bilo to, da bo
odslej tod bolj živahno. Sem gor bo prihajalo več ljudi,
bolj veselo bo, jaz pa sem vesele narave in imam rad
ljudi. Pri gradnji pa sem pomagal tudi zaradi tega, ker
sem videl, kako so vranski planinci požrtvovalni, saj .so
delali vse proste sobote in nedelje. Sedaj bo tu še lepše
kot je bilo doslej.«	B. STRMCNIK
PRVE OCENE TURISTIČNE SEZONE
Tako imenovana glavna
turistična sezona je za na-
mi. Četudi vsi podatki o
njej še niso zbrani, so prvi
obrisi več ali manj znani.
Značilna za nekatera giba-
nja, ki jih je povzročilo le-
po oziroma slabo vreme.
Prve številke tudi govorijo,
da se je sicer povečaf. obisk
domačih gostov — ocena je
za okoli 3 odstotkov —, da
pa se je hkrati zmanjšal
obisk tujih Po oceni za
okoli 10 odstotkov.
Ko smo se o teh števil-
kah pogovarjali z glavnim
tajnikom Celjske turistič-
ne zveze prot. Zoranom Vud-
lerjem. je dejal: »Ce se ve-
selimo povečanja domačih
gostov, se moramo hkrati
zamisliti nad stagnacijo ozi-
roma očitnim padcem ino-
zemskega turizma. Kje so
vzroki se sprašujemo? Ce
bi odgovoril na kratko, bi
rekell: cene, premalo udob-
ja in neustrezna kvaliteta
uslug. Vsaka od teh zadev
je poleg drugih vplivala na
padec inozemskih nočitev.
Ena bolj, druga manj. Zdi
se, da smo višek inozemske-
ga turizma dosegli pred tre-
mi leti in ker od takrat ni-
smo ponudili ničesar nove-
ga in nič boljšega, je zni-
ževanje naraven pojav. Pri
vsem tem pa je treba po-
ČEBELARJI
V CELJU
Pred kratkim je Celje obi-
skaf.a večja skupina čebelar-
jev iz različnih krajev Slo-
venije. Ogledali so si me-
sto, njegove znamenitosti,
razen tega pa obiskali tudi
Stari grad. Za strokovno
vodstvo je paskroelo celjsko
olepševalno in turistično
društvo.
vedati še to, da naše turi-
stične storitve niso več po-
ceni.«
Na zboljšanje splošnega
stanja "ahko močno vpliva
posezona, zlasti še, če bo
vreme lepo. Znano je nam-
reč, da so nižje posezon-
ske cene močno vabljive za
tuje goste. Zato se zdravi-
liščem na našem območju
obeta obisk, tudi v tem ča-
su. Sicer pa, naj ponovimo
misel, ki je bila izrečena
na letošnjem zboru gostin-
skih in turističnih delavcev
v Celju- brez novih vlaganj
v turistične investicije, brez
večjih adaptacij dosedanjih
objektov in naprav, ne mo-
remo pričakovati kaj več.
PRIPRAVE NA
ZIMSKO SEZONO
Pri Celjski turistični zvezi
.se že pripravljajo na letoš-
njo zimsko sezono. V teku
je dello za izdajo zimskega
cenika. Vse kaže, da bt")do
cene ostale v glavnem ne-
spremenjen«.
VSE VEČ
GOJITELJEV
CVETJA
Tekmovanje za najlep.še
cvetice, ki ga že drugo de-
setletje organizira olepševal-
no in turistično društvo v
Celju, ima čedalje več sode-
lavcev. Vtem ko so pred se-
demnajstimi leti zabeležir.!
70 gojiteljev cvetja, so jih
letos že okoli 1..5(K), od tega
1352 v Celju, okoli 100 n»
Tehtojah in v Štorah ter pri-
bližno 30 v Šmarjeti in ško-
fji vasi.
$t. 38 _-— 21. september 1972
NOVI TEDNIK
stran 7
Dokumenti
so podpisani
Minuli leaen so se zbrali
r prostorih celjske Studijske
knjižnice predstavniki celj-
skih kulturnih zborov in us-
tanov. predstavniki Zveze
kulturno prosvetnih orga-
nizacij Celja in ostali člani
Kulturne skupnosti - k skup-
nemu, svečanemu podpisu
finančnih pogodb za letošnje
leto Res, nenavcMilo ali
vsaj presenetljivo — podpi-
sovati pogodbe o obveznostih
za leto, ki se te bliža svoji
zadnji tretjini.
No, prav gotovo ni kriva za
takšno zamudo Kulturna
skupnost Celja — pa tudi m
najlažje reči, da je tej zamu-
di botrovala republiška Kul-
turna skupnost s svojimi ne-
urejenimi zadevami še boli
napak pa bi bilo. da bi
zdaj ob tem dejstvu zadovo
Ijno meli roke. češ, kakor so
si uredili, tako pač imajo
SkupTLa misel vseh podpis-
nikov p Celju je bila. da
treba republiški Kulturni
skupnosti pomagati, da čim-
prej dohiti zamujeno, da v
bodoče ne bo prihajalo do
tak:'nih pojavov, ki niso h
prid nikomur, saj bi v Ce-
lju ta zgolj formalni aki
podpisovanja opravili že ma
ja. če že ne v mesecu avrl-
lu.
Navzoče predstavnike »ce
Ijske kulture« je pozd.ravil
predsednik skupščine Kul-
turne skupnosti prof Anton
Aškerc in poudaril, da ie
podpisovanje pogodb odras
zrelosti določene kulturnb
politike Morda b: se komu
zdelo preuranjeno govoriti
o že doseženih uspehih. *o-
da dejstvo je. da so se z us-
tanovitvijo kulturnih skup-
nosti spremenile in premak
nile stvari pri posameznih
kulturnih dejavnostih, ki so
prej bile leta in Teta zavite
v necrotovost . in neurejnost.
Skupen podpis pogodb
predstavnikov posameznih
kulturnih dejavnosti pa nt
bil namenjen zgolj podpiso-
vanju. saj so po tej oprav-
ljeni formalnosti izkoristili
čas za sproščen pogovor o
medsebojnih problemih pri
delu. Tako je umetniški vod-
ja celiskepa gledališča Boian
Stih seznanil navzoče o no-
vem abonmaju »Kozjansko«
in tako je prišlo že do prve-
ga medsebojnega dogovarjan-
ja posameznih kulturnih in-
stitucij v Celju, kako ljudem
nuditi »kulturo«.
Za skupno ugotovitev lah-
ko vzamemo tudi dejstvo, da
ni zgolj naključje, da se je
razvil med celjskimi kultur-
niki tako sproščen pogovor,
M? ni bilo občutiti nobenega
ljubosumnega pogledovanja
» sosedov lonec Morda je k
! takšm »oliki« ali dobri vzgo
' H prispeval položaj celj-
ske kulture v preteklosti, ko
Je kultura morala na vseh
! koncih zategovati si->oj jm^
maksimuma
Oh zaključku tega srecan-
^ je bila izražena tudi želja.
bi se morali »celjski kul-
^urnikii, večkrat sestati na
podoben način, saj se v taks-
am nagovoru da razjasniti
Veliko problemov. Ali ta u-
Matena želja nakazuje čase.
^^ se bodo le pričele podt-
''^ti posamezne pregrade med
Posameznimi kulturnimi in.
^^itucijami in bo ravno ta
^''^stitucionalnost zamenjana
J dobrim programskim sode-
^oi^anjem vseh. ki gredo k
^^ju __ »Kulturo človeku?«
VKALiO MEDVLD
Pred koncertno
sezono
Se slab mesec dni nas loči
do zače'.ka nove koncertne se-
zone. Reformirana Koncertna
poslovalnica, ki sedaj deluje
v okviru glasbenega odbora
pri celjski kulturni skupno-
sti, je ravno v teh dneh po-
skrbela za razpis abonmaja
in se seveda že dogovorila za
posamezna gostovanja lunet-
nikov v novi koncertni sezo-
ni.
Ljubiteljem glasbe bo na vo-
ljo šest abonmajskih koncer-
tov: Slovenska filharmor.dja,
odlična sovjetska pianistka
Oksana ' Jablonskaja. Večer
opernih arij. Pihalni kvintet
RTV Ljubljana, koncert pia-
nista Igorja Dekleve in harfi-
stke Rude Ravnikove ter na-
zadnje še gostovanje odlične-
ga godalnega kvarteta Wila-
nov iz Poljske. Celjska Kon-
cetma poslovalnica si v ok-
vir abonmajskih koncertov
prizadeva vključiti vsako se-
zono tudi enega celjskih glas-
benih ansamblov. Kot je zna-
no, je bil lani v aborimajski
spored uvrščen celjski godal-
ni orkester. Lani je zaradi te-
žav ob izbruhu črnih koz od-
padel nastop odličnega beo-
grajskega basista Miroslava
čangaloviča. Kaže, da bo do
gostvanja pnšlo v letošnji se-
zoni. Skratka, celjski koncert-
ni publiki se tudi v naslednji
sezoni obeta zanimivo kon-
certjio življenje, ki bo prav
gotovo popestreno še s kak-
šno kvalitetno prireditvijo, ki
jo tokrat še nismo omeinili.
Podobno je Koncertna po-
slovalnica poskrbela tudi za
mladinske koncerte, saj bo
mladina imela dva koncertna
abonmaja h dokaj pK>dabnim
sporedom, In če lahko ugoto-
vimo, da pri miadinskih kon-
certih ni težav pridobiti za-
dostno število abonentov, pa
se koncertna poslovalnica za-
veda, da bo morala napeti
vse sile, da bi si zagotovila
tudi zadostno število abonen-
tov v večernih koncertih. V
ta namen bo treba narediti še
akcijo za vpis abonmaja ti-
stih ljubiteljev resne glasbe,
ki doslej iz kakršnihkoli vzro-
kov še niso redno obiskovali
koncertov. Tu mislimo pred-
vsem na prosvetne delavce
in ostale, ki jim je kaj do
kulturnega — tokrat glasbene-
ga — izobraževanja. Je nam-
reč že tako, da vsaka pri-
reditev — posebno kulturna —
drugače izzveni v polni, kot
pa slabo zasedeni dvorani. Pa
ne zaradi fizikalno akustič-
nih zvokov, ampak zaradi
vzdušja in pristnega stika
med umetniki in poslušalci.
Ne nazadnje pa je zasedenost
dvorane na kulturnih priredit-
vah tudi odraz »kulturnega
dihanja« nekega mesta.
eg
.lAVNEGA
DELAVCA
SPOŠTOVANI TOVARIŠ VIKI KRAJNC,
PREDSEDNIK KOMITEJA OBČINSKE
KONFERENCE ZVEZE MLADINE CELJE
v 36. številki »Novega ted-
nika« ste kot redni obiskova-
lec kinematografov podali
kratko oceno filnisliega pro-
grama celjskih in tudi dru-
gih kinematografov v Slove-
niji. men.: pa ste postavili ne-
kaj vprašanj, na katere vam
bom skušal zelo konkretno
odgovoriti
Glede vaše ocene filmske-
ga programa lahko povem le
to, da predvajamo takšne in
le'tiste filme, kakršne uvozi-
jo naši uvozniki in proizvajal-
ci. Predvajanje enih in dru-
gih odobrijo zvezni in repub-
liški organi za pregled fil-
mov. Ti isdajo k vsakemu fil-
mu tudi pismeno odobritev
za javno predvajanje pri nas.
Res je, kakor ugotavljate,
da so filmi v zadnjih nekaj
mesecih slabši, stari itd . . .
To se dogaja vsako leto v
F>oletnih mesecih ne samo v
Celju, ampak tudi drugod
Splošno je zn«ano. da je obisk
kinematografov v poletnih po-
čitniških in vročih mesecih
mnogo slabši kakor v jesen,
skih m zimskih. Obiskovalci,
ki gredo v kino poleti, ne že-
lijo predolgih filmov, zaradi
dopustniškega razpoloženja
pa želi velika večina obisko
valcev v tem času gledati
predvsem zabavne, 1 alike
filme.
Pripomin.iti moran4 da je
sicer od nas izbira filmov
malo odvisna m smo /ato pri
.sestavljanju programov zelo
nesamostojni. Posebno malo
besede imamo pri sestavljanju
programov v poletnih mese
cih. Podjetja, ki filme uvaža-
jo in prodajajo, delajo po tr-
govskih načelih in je zato ra-
zumljivo, da novih in dobrih
filmov v poletniih mesecih za-
radi slabšega obiska ne pro-
dajajo radi, temveč čakajo na
jesen in zimo. Ce nam usp>e
aa tak čas le skleniti pogodbo
za nekaj novih m boljših fil-
mov, nam jih prodajalci —
distributerji skušajo v polet-
nih mesecih stornirati pred
predvajanjem z raznimi izgo-
vori, ki niso vedno resnični
in upravičljvi.
Kinopodjetje sklepa E>ogod-
be za najem filmov v tem le-
tu za priho^dnje leto. Pred
sklepanjem pogodb pripravi-
mo program predvajanja fil-
mov po vsebini in kvaliteti
Po programu se ne bi doga-
jalo, da sta v istem času v
Celju predvajana dva filma
istega žanra in podobno. Ker
pa so storr:aranja in zamenja-
ve filmov, za katere imamo
sklenjene pogodbe, na dnev-
nem redu, imamo pri sestav-
ljanju programov velike te-
žave. Poleg tega ima pri se'-
stavljanju programov celjsko
kinopodjetje mnogo večje te-
žave, ka.kor jih ima naprimer
kinopodjetje v Ljubljani ali
v Mariboru. Zaradi večjega
števila prebivalcev in drugač-
ne strukture v teh mestih se
npr. v Ljubljani predvaja do-
ber film 14 dni, pa tudi cel
mesec m več. Pri nas predva-
jamo najboljši film največ 6
dni. Zaradi tega potrebujeano
ša izpopolnitev celotnega pro-
gnuna mnogo več filmov ka-
kor v Ljubljani ali v Maribo-
ru. V letu 1071 smo npr. pre-
dvajali 438 filmov, uvoženih
pa je bilo v istem letu okrog
230 novih filmov. Torej smo
morali vzeti v najem skoraj
toliko repriznih filmov in če
je tako, potem je razumljivo,
da imamo zelo malo izbire.
Kljub vsem tem težavam pa
simatramo, da vaša ugotovi-
tev, da v Celju že dolgo ni bi-
lo mogoče videti dobrega fil-
ma, ni točna in je precej pav-
šalna, kakršnih smo v našem
podjetju pogosto deležni.
Res pa js. da .so v Celju dobn
M kvalitet»! fllmi uujv&Ckral mio
slabo obiskana, čeprav to nikakor
ne zaslužijo Navedel bom le nekaj
primerov iz zadnjih mesecev: od-
lična francoska drama »Sveta pla
men« je imela pri 4 predstavah le
280 obiskovalcev, amerišJto dramo
»Preplah v parku mamil« si je na
4 predstavah ogledalo le 340 obi-
skovalcev, francosko diramo »Lo-
čitev« je piri 9 predstavah gledalo
le 322 obiskovalcev, torej le 35
na predstavo v dvorani s 571 se-
deži. Precej podobnih predvajanih
fitoiov bi lahko naštel, kii so do-
živeli v zadnjem obdobju podobno
aH še slabšo usodo, kot so jo
doživeli našteti filmi.
Večkrat izražeino željo v Celju,
da bi kdaj predvajalii kvalitetne
kratke slovenske filme smo ak^Jšali
izpolniti celjskmi obiskovalcem
letos v aprilu. Pni dveh filmskih
predstavah smo v UnLonski dvo-
rani predrajali 18 najboljših krat-
kih slo venskih filmov, ki so bil:
pred tem uspešno predvajana v
Parizu. K predvajanju prve sku-
pine devetih filmov smo povabili
nekaj ustvarjalcev teh filmov, ki
naj bi se predstaviili obiskovalcem.
Odzvalo se jčh je pet. Me^ njimi
so biili France Stiglič, Mako Saj ko
in M'lan Ljubič. Na obe pred-
stavi je prišlo le 41 obiskovalcev,
katerim so se pri prvi predstavi
mvzoö; fiUnsta delavci predsta-
vili, čeprav ie to bilo zanje in
za naš kolektiv zelo neprijeta«
Povedati moramo, da smo za ti
dve predstavi poskrbeli vso obi-
čaj rjo reklan», poleg te pa smo
program še posebej objaviii v ra-
dtlu Celje in v Ljubiljani. Iz jxad-
jetja smo poslali na vse celjske
šole, nekaterim kuiiurnim ustafx>-
vam, družbeno-političnim organi-
zacijam in posameznikom 55 pis-
menih vabiii, vendar smo od vseh
poMbljenh naištelu le tri obisko-
valce
Na komki^tna vpmšatija, kü ste
md jih postavila, pa lahfeo odgo-
vor.m sledeče.
S sprejetjem novega repubuške-
ga zakona o fdlanu, ki naj bi pri-
čel veljati v letu 1973, se izbor
filmov verjetno ne bo bist^^eno
spremenil, kes- taJtšnih doloäil
osnutek zaitotna ne predvideva. Iz-
bor filmov se janko anatjveje spre-
meni, če bi se uvoznikn f Imov
odločili aa dragačen izbor pri ku-
povanju filmov. Vendiar so v pred-
iog-a no^'öga zakona nekatera do-
ločila, te bodo kinemetografe, ka-
ter. bodo predvajali kvalitetno.iše
filme (S piediicat:) delno stimu-
lirali za slabši obisk z oprosc-t-
vami nekaterih daja.'ev od pi*»-
meta s proda mirni v.'itoijnica mi.
Nadalje predlog ■zakona predvide-
va, da se bocio v Sloveniji smeli
predvalati le slove-i-ko podnaslov-
Ijeni filmi itd . .
Na vT>rašanje, zakaj tako
redko predvajamo domače
filme, lahko odgovorim, da so
zelo redki domači filmi, ki
jih n.ismo še predvajali, bolj-
še domače filme pa predvaja-
mo tudi po večkrat. Večina
domačih filmov je v Celju ze-
lo slabo obiskana. Navedel
bom le nekaj primerov:'
V letu 1971 smo med ostali-
mi predvajali tudi naslednje
douiače filme: »Burduš« pred
v^jan pri 3 predstavah z 210
obiskovalci, »11. zapoved«
predvajan pri 3- predstavah s
187 obiskovalci, »Koča strica
Toma« predvajan pri 12 pred-
stavah z 917 obiskovalci, »Po-
slednji obračun« predvajan
pri 6 predstavah s 485 obi-
skovalci, »Zadnja postaja«
predvajan pri 7 predstavah s
468 obiskovalci, »Hranitelj«
predvajan pri 2 predstavah s
6.5 obiskovalci.
V	letošnjem prvem polletju
pa:
»Zajtrtk s hudičem« predva-
jan pri 1 predstavi s 52 obi-
skovalci, »Ovčar« predvajan
pri 1 predstavi z 19 obiskoval-
ci, »Zaseda« predvajan pri 3
predstavah s 353 obiskovalci,
»žarki« predvajan pri 2 pred-
stavah s 162 obiskovalci- »Čr-
no seme« predvajan pri 3 pred-
stavah z 204 obiskovalci, »Ba-
lada o krvoločnem« predva-
jan pri 6 preds'^avah s .533
obiskovalci.
Večino domačih filmov pre.
dvajamo v Unionski dvorani,
ki ima 571 sedežev in mislim,
da je dovolj razumdjivo, kaj
pomeni za kolektiv, ki poslu
je izjključno s sredstvi, ki jih
ustvarja s svojim prometom,
če je v uirejon« dvorani pri
predstavi le 50 ali še manj
obi.sikovalcev.
Na vaše zadnje vprašanje,
zakaj ob pomembnih obletni-.
cah in državnih praznikih že
dalj časa predvajamo v vseh
treh celjskih dvoranah le kav-
bojke, vam moram odgovori-
ti, da so sploh ni res. Tudi
to vam želim dokazati s kon-
kretnimi p>odatki:
V	letu 1971" smo npr. za 22.
julij v Metropolu predvajali
ameriški vojni film »Junaki
Gvadalikanala« in sovjetski
vojni film »Osvoboditev Evro-
pe I. in II. del« z dokumen-
tarnimi deli iz II. svetovne
vojne. Za 29. november smo
v Unionu predvajali ameriški
vojni film »Tora, Tora, Tora«
V kinu Dom smo zja isti praz-
nik predajali domači vojni
film »Most«. Za dan JLA —
to je 22. december smo v Me-
tropolu predvajali domači
fiilm »Zadnja p>ostaja«, v ki-
nu Dom pa ameriški vojni
film »S.tirje komandosi za
Norveško«.
V	tem letu smo doslej pre-
dvajali v Unionu za 1. maj
ameriški vojni film »Most
pri Remagettiu«, za 4. julij
smo v kinu Dom predvajali
angleški vojni film »Izlkrcava.
nje v Anziu«. Za 22. julij sano
v Unionu predvajali domači
vojni film »Zaseda«, v Metro-
pvolu pa domačo vojno dramo
»2arki«.
Poleg navedenih filmov smo
ob teh dneh predvajaili še ne-
kaj filmov z dramsko in dru-
go vsebino.
Na kraju odgovora želim
pojasniti tudi to, da je Kino-
podjetje Celje gospodarska
organizacija, ki ima poleg
rednih dajatev, kakršne pla-
čujejo vse druge gospodarske
organizacije, še 20 odstotkov
prispevka od prometa z vstcjp-
nicami v repuiblišiki sMad za
proizvodnjo domačega filma
in 1 odstotek za rdeči kiriž,
ne prejema pa nikakršnih do-
tacij.
Cene kinovstopnicam -a
zadnji dve leti niso zviš .3,
stroški za vzdrževanje s "o-
jev in opreme pa so se i- n
v zadnjih treh letih zvl ■ li
pri rezervnih delih za pro, e'-i-
cijske stroje tudi za 150 od-
stotkov. Močno se je v lan-
skem in tudi letošnjem k;, i
zvišala najemnina za filme,
kar podjetja za promet s fil-
mi opravičujejo z močnim zvi.
šanjem cen za uvožene filme.
V letu 1970 smo adaptira-
li in klimatizirali dvorano in
ostale prostore kina Union.
Veöji del sredstev za to inve-
sticijo smo zbrali v p>odjetju
s splošnim varčevanjem, ki je
močno vplivalo predvsem na
višino osebnih dohodkov vseh
zaposlenih v p>odjetju. 2kL po-
sojilo smo zaprosili celj!5ko
kreditno banko in še nekatt.
re odgovorne činitelje v Ce-
lju, vendar ni bilo nobenega
uspeha. Prisiljeni smo biU
iskati pomoč drugje in smo
taJco dobili precejšj::.je kredite
v Zagrebu in v Ljubljani.
In še nekaj. Pri občinski
zvezi kulturno-prosvetnih or-
ganizacij v Celju je poseben
odbor 53a filmsiko vzgojo, ki že
vrsto let v tesnem sodelorva-
nju s Kinop>odjetjem zelo us-
pešno vodi mJadinsJco füm
sko gledališče in pionirski ki-
no, kjer se vsak mesec v vsa-
kem šolskem letu zvrsti ofc-
rog 4.500 šolskih otrok, kar je
edini primer te vrste filmske
vzgoje v Sloveniji.
DAMJAN BRVAK
diiiektor Kiiiopodjett-ja
Celj«
Področno
združenje
skupin
Na pubudo ubčin.-.kega sveta
ZKPO Celje in republi.škega Zdru-
ženja gledaliških skupin je bilo
ustanovljeno (občni zbor je bil v
ponedeljek, li. septembra v Ce-
l.ju, področno združenje gledaliških
skupin za občine Celje, Mozirje,
Velenje, Žalec, Slov. Konjice, Šent-
jur, Šmarje in Laško. S to ustano-
.vitvijo bodo skušali nadomestiti
poslanstvo odbora za gledal i'.sko
dejavnost bivšega Okrajnega sveta
»Svobod«, ki .je tesno povezoval
skupna gledali.ška prizadevanja, po
njegovi ukinitvi pa je na tem pod-
ročju nastala občutna vrzel.
Od ustanovitve Združenja gle-
daliških skupin Slovenije je mini-
lo dobro leto dni. Ta čas pomeni
obdobje vključevanja, formiranja
te samoupravne organizacije slo-
venskih gledali.ških skupin od pio-
nirskih gledaliških krožkov in lut-
kovnih skupin pa preko ostalih ob-
lik gledaJIške ustvarjalnosti, vse
do redno delujočih amaterskih gle-
dališč. To prvo leto prizadevanj in
iskanja je pokazalo, da je ta orga-
nizacija še kako potrebna. Nujno
je. da slovenski gledališki amate-
rizem močneje organiairamo (to
velja posebej omeniti tudi za naše
območ.ie), strokovno in idejno-re-
pertoarno pa nenehno dvigamo. Le
tako delo vodi k perspektivi in
ii.spehom.
Z ustanovitvijo področnega zdru-
ženja bodo naše skupine lahko de-
ležne vseh ugodnosti, ki jih nudi
republiška organizacija, hkrati pa
bodo kot sestavni del sloven-skih
gledaliških hotenj za svoje delo'
tudi odgovorne.
Za dobro delo so izvolili upravni
odbor in »strokovni štab«. V pr-
vem so organizatorji in režiserji
gledaliških predstav iz ,vključenih
občin, v drugem pa so poleg zna-
nih amaterskih gledaliških delav-
cev še člani SLG v Celju: Stefan
Volf, Marija Gorš.Vieva, Bogomir
Veras, Borut Alujevič, Franci Kri-
žaj in Jure Kislinger kot direktor
celjske Kulturne skupnosti in re-
žiser.
ŠTEFAN ZVIŽEJ
Da bi dali še poseben poudarek slovenskemu delu le-
tošnjega repertoarja, pričenja celjsko gledališče novo sezo-
no s krstno uprizoritvijo zadnjega odrskega dela Miloša Mi-
kelna. ki mu je dal zgodovinski naslov »Stalinovi zdravni-
ki« Delo je bilo že natisnjeno v časopisu, izšlo pa je tudi
pri Založbi ObT:orja v Mariboru. Zgodovinsko v njerfi je po-
skus, kako bi z zgodovinskimi podatki, z zgodovinskimi re-
snicami jnedstavili neko dobo v okviru, ki je bil dan v av-
torjevi fantaziji, in v tekstu, ki je bil na razpolago režiser,
jevi invenciji in igralčevi kreativnosti. Režiser Miran Her-
zog je s pomočjo scenografa Avgusta Lavrenčiča in kostu-
m-ograjke Anje Dolenčeve ter skoraj celotne ekipe igralske-
ga zbora ustvaril izredno sugestivno, impresivno in umetni-
ško prepričljivo predstavo. Lep uvod v novo repertoarno
razgibano sezono. 2e prav kmalu, sredit oktobra bo v pro-
gramu slikovita srednjeveška igra o doktorju Faustu, ki jo
je napisal Shakespearov sodobnik Christopher Marlowe, ble-
steče prevedel Janez Menart, režira pa jo Franci Križaj.
Kot je že znano, bo « letošnjem abonmaju tudi Mestno
gledališče ljubljansko z učinkovito angleško komedijo »Lju-
bezen druge polovice« Alaina Eyckbourna v režiji Milela
Koruna.
Delovni posnetek iz »Stalinovih zdravnikov« — Jadranka To-
rnažičeva. Branko Grubar in Borut Alujevič
8. stran
NOVI TEDNIK
§t.38 — 21. september 1972
Vrtiljak
dogodkov
LUČE OB SAVINJI
Odlikovani občani
OlHinski siiutikaliii svet Mo/.irje je ob pra/.no\aiijii občiiiskeRa
praznika ter ob srečanju samouprav I jaUev te občine po<IeUI pri/na-
H ja rtvanajslini posameznikom za njlliovo uspešno delo pri razvoju
ilelavskesa samoupravljanja v delovnih organizacijah. Po sklepu pred-
s<-<lstva so dobili priznanja naslednji zaslužni delavci: MARI.I.'V FFX-
l>KRNIK, Klkrof Mozirje; SI..4VKO HREN, Mercator (;ornji grad;
ArX)JZ MAVRIC;, (ilin Nazarje; VLAIM) MIKLAVC. uprava skupščine
Mozirje; FRAN.K) PA.IK, (ilin Nazarje; PANIKA POKK.NIK, Smreka
«lornji grad; KANIKA POZNIt;, Osnovna šola (iorn.p gra<l; SLAVKO
ftO/KNfšTAJN. Turist Mozirje; MARIJA šTKil lC;, (iornjesavinjska
kmetijska zadruga Mozirje; KANIKA Z^AKRA.IsKK. »Savinja«, Mozir-
je; ŠTEFKA /\KRA,ISEK. Glin Nazarje in FRANC ZAMERNIK.
»(iradl>enik« Ljubno.
Priznanja najzaslužne.j.šim aj^tivistom, ki so nesebično prispevali
k razvoju krajevne samouprave in aktivno delujejo v krajevnih skup-
nostih ter političnem živl.jenju na vasi, pa je podelila tudi Občinska
konferenca SZDI Mozirje. Priznanja so pre.ieU: ANTON OLO.IEK,
J^martno ob Dreti; .lOŽE HRIBERNIK, Spodnja Rečica; .lOŽE I)E-
KERÄEK, (iornji gnwh'UOK KLEMENOIČ. Ljubno in FRANC PI.AZ-
NIK iz Mozirja.
Vsem, ki so preje*», priznanja za svoje |M)žrt\o\alno in nesebično
družbenopolitično delo. tudi naše iskrene čestitke.
LJUBLJANA
IV. kongres alergologov
v Ljubljani bo potekal od 21. 9. do 2."?. !». četrti jugoslovanski
kongres alergologov z mednarodno udeležbo. Pokrovitelj kongresa j«-
predsednik Izvršnuga sveta ,SRS Stane Kavčič.
Na kongresu alergologov v Ljuhl.jani se bo zbrala vsa strokovna
elita strokovnjakov iz tega področja, veliko bo udelež<'ncev tudi iic
(u.jine.
Iz Celja se bo kongresa alergologov udeležil mg. dr. Janez Kra-
ševec, ki .je tudi član kongresnega odbora. .Sodeloval bo z referatom
Medsebojni vpliv vazomotornih sprememb v reosu in biokemičnih
sprememb v organizmu.
Kongres bo delal po sekcijah, kjer ImmIo obravna^ali teoretična
vprašanja iz najožje stroke, med njimi bo posebno zanimiv referat,
ki bo govoril o ipli\ih onesnaženega o/račja na človekov organizem.
CELJE
Visoki gost v „AERU"
Pretekli tedeii no je mudil na krajšciii obisku v Celju generalni
sekretar glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugosla-
vije, Ali šukrija. Ogledal si je proizvodne obrate celjskega .%era
ler potem imel krajši r.izgovor s predstavniki vodstva podjetja ter
predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organiza-
<ij v podjetju.
Z velikim .zanimanjem si .jf ogledal proizvodne obnite ter se
pohvabio izrazil o prizade\ anjih celotnega kolektiva tako na pod-
ročju doseganja činiboljših proiz\odmh rezultatov kakor tudi na
[MMlročju integracijskih gibanj,
EM O in integracija
V.se kaže. da posta.jajo zamisli o nujni integraciji to\arne EMO
s kakšnim partnerjem, ki Iw EMO zagotovil nadaljnji razvoj in
dokončno sanacijo, realne. V zadnjih dneli |M)tekajo intenzivni
razgovori med predstavniki Lskre iz Kranja in predstavniki to\arne
KMO. Ob močni intervenciji Ljubljanske banke se je Iskra priprav-
ljena resno pog<ivarjati o int«'graciji toxaMe EMO. Verjetno pa se
bo našel še kak drug poslovni i>arlner, ki bi ob enakih pogojMi
(»Mku^al prav tako us|>ešno iziiel.jati sjinaci.jo neJahkih gosptfdarsliih
rajuner v tej največji cel.jski (.ovarni.
ÄERO in javnost
/vedeli smo, da je bil v ponedeljek »a obisku v Aeru Zvone
Dragan, predseilnik komisije za dru'/JM'noekoiM)mske odnose pri (.iK
/-KS. S pre^Istavniki samoupravnih organov se .je pogovarjal o
ijre.snlčevan,ju ustavnih ditpiilnil v delovni organiza< iji.
Zanimivo je, da Aero niti o obisku Alije Sukrija niti o obisku
Zvoneta Dragana in obvestil lokalnih sredstev obv<>š<anja « nujnem
piihodu. Morda gre za pretirano skromnost.
Modernizacija križišča
Na začetku lega te<lna so se pričela dela za mixlernizacij«
križišča ob stiku Mariborske in Dj-čkove ce^ste. Prav zaradi tega .so
j)r<*l tem porušili bivšo Zidanškovo hišo. Program modernizacije
obsega razširitev nove Dečkove in deloma ;\lariborske teste U-r
l>o>»lavitev semafor.jev.
D«'Ia izva.ja kolektiv vodne skupnosti »Nivo«, Celje, opravljena
pa naj bi bila v dveh mesecih.
Spričo vsega te^a sta Marilxirska iti I>(>č^kova cesta na stiku
zaprti z.a promet; ure.feni in označeni f»a so vsi obuKci.
150'letnica gasilcev
v soboto, I<>.
.septembra ji* bila slavnostna seja. na kateri so
ni: zbrali zastopniki gasilstva in družbeno političnih organiziwij ter
talio tudi s polnosU'viüJo udeI«-žbo donuuih članov na|>olnili dvorano.
Casilce je med drugim pozdravil tudi pre<lsednik celjske občinske
skupščine ing. DiLŠan Burnik. Pokrovitelj proslave Občinska gasilska
/,v»;za Celje je podelila .35 članom piznanja za usp<'šno delo v
ga,silski organlKWiji. Kot prvi je prejel priznanje naj.starejši, usta-
novni fcJan društva Konrad Gologranc. V nedeljo je bila gasil.ska
parada izpred gostišča Branibor in s<; ustavila pred upravnim
poslopjejn tovarne EMO. Tam je gasilce pozdravil podpredsednik
celjske občiiLske skupščine prof. Joic .MaroH.
FRANJO MAUER
PRED III. KONFERENCO ZKJ
ZK o mladini
\ mcsccu novt-iiibru bo ZK.I razpravljala o nalogah, problemih
in vlogi mlade gencracije.
Pripravam na it. sejo k(nit'erence ZKJ je namenjen tudi ta
članek, ki bo v nadaljevanju prikazal priprave mladih in ZK
na konferenco, pomanjkljivost tez za razpravo in osvetlil nekatera
odprta vprašanja mlade generacije. Prav tako pa naj bi bil ta
prispevek del javne razprave ob pripravah na konfer.-nco ZKJ.
V Zvezi mladine Slovenije in me<l mladino nasploh je z.elo
ug(ulnu ocenjena odločitev ZK.I, da na 'i. seji konference raz-
pravlja in sjirejine delovne dogovore in naloge ZK pri razvijanju
aktivne udeležbe mlade g( neracije v graditvi samoupravne soci-
.ilistične družbe.
RAZPRAVA V CELJU
Tudi v ('elju ugodno ocenjujemo odločitev ZKJ. da se skupno
pogovorimo o problemih, ki tarejo mlado generacijo, ter o nalo-
gah pri razvijanju aktivne udeležbe mladih v graditvi samouprav-
ne socialistične družbe. Predkonfereiična aktivnost mora odločno
razgibati slelu-riio organizacijo ZM.S in mlade ljudi v vseh .sre-
dinah. kjer delajo in živijo, se organizirajo in družbeno delujejo.
Zaradi objektivnega interesa mora mladina izk(H-istiti vst^ mož-
nosti, da se kritično in ustvarjalno vključi v razpravo, ki bo
organizirana v šolah, delovnih organizacijah, kra.jeynih skupnostih
in drugih interesnih organiziu-ijali.
I.,«' tako bo najbolj n<'iMtsredno zagotovljen vpliv mladih na
politiko ZK in ustvarjeni bol.jši pogoji ter možnosti mladinske
aktivnosti in njenega ang.ižirauja v družbenem življenju.
Razprava se mora dotakniti naslednjih družbenih vpra,šanj in
problemov mladih ljudi:
—	neenake možnosti vstopa v življenje od otroškega varstva
do univerze;
—	nezadovoljiv samoupravni polož:ij mladih v družbtuiein od-
ločanju, kar ni odraz dela in rezultatov «lela mladih ljudi v
družbi;
—	socialistična in marksistična vzgo,ja mladih od šole do dnrž-
beneg:i okolja;
—	pri-življanje prostega časa in druga vprašanja, ki botlo v
natlaljevanju bolj konkretno opredeljena za celjske razmere.
Pre{lk<mferenčno aktivnost je potrebno dosledno organizirati na
vseh ravneh in v vseh sredinah. Ob tem pa je zelo pomembna
vloga komunistov in mladih komuni.stov oh razpravah v aktivih
Zveze nilailine, sejah Zveze komunistov, v raznih društvih in
drugod. Komunisti in mladinci morajo biti prav v teh sredinah
pobudniki in nosilci skupnih razprav neposredno ■/ mladimi
ljudmi. Cilj javne razprave v Celju, ob pripravah na 3. se,jo ZKJ,
pa mora temeljiti na dogovoru o konkretni dejavnosti in o
nadal.jnjih programskih nalogah Zveze mladine in Zvtvze k(Hnu-
n 1st (IV.
TEZE
A .Sloveniji kakor tudi v (.'elju so se priprave na U. konferenco
v bistvu začele že v začetku lelošn.jega leta po 2. konferenci ZKJ.
Poživili smo skui)no aktivnost. Zveze komunistov in Zveze mla.
dine pri uresničevanju programov dela, imeli več posvetov, raz-
govorov in akcij. Na osnovi skupnih dogovorov in programa smo
beležili intenzivnejšo aktivnost v osnovnih organizaci.jah.
Kljub nekaterim dobrim rezultatom obojestranskega sodelo-
vanja pa .je potrebno opozoriti, «la se nekateri mladinsk: problemi,
ki niso samo mladinski, temveč družbeni, še prepočasi uresni-
čujejo. Zveza komunistov in Zveza mladine sta še premalo učin-
kovito načrtovali in uresničevali skupne akcijske dogovore. Pre-
malo smo se angažirali pri vpraš.injih, ki so za m adino aktu-
alni: stanovanjska politika, samoiipravl.janje v šolah, samo-
upravni odnosi v pod.jetjih, ml.tdiitski dom. vajenci v gospodar,
stvu, mladinski kriminal ipd. Prav tako je treba opozoriti na
dosedanje delo komunistov in mladine v šolah, krajevnih orga-
nizacijah in delovnih kolektivih, ki ni bilo vskla.jeno. Dogajalo
se .je. da smo delali vsak zase, nepove/.ano in da zato večjih
uspehov ni bilo pričakovati. Na napakah se učimo! V razpravi
moramo na te in podobne napake opozoriti ter se dogovoriti za
nadaljnje še učinkovitejše sodelovanje, pretlvsem v bazi. Zveza
komunistov s tem gotovo ustvarja nove možnosti in prostor
za družbeno politično uveljavljanje mladih ljudi, skupno z vsemi
delovnimi ljudmi znotraj "samoupravnega sistema. Zato priprave
na konferenco ne sinejo potekati ozko, znotraj Zveze komunistov.
Zveze mladine ali njenih članov. Prodreti morajo v sleherno
sredino in obliko družbenega življenja. Pomeniti mora.jo začetek
načrtnega in aktivnega dela komunistov z mladino.
lEZE
Ob tezali je potrebno razpravljali na vseh ravneh. Razpravljati
.je potrebno o njihovi celovitosti, s poudarkom na tistih vpra-
šanjih, ki So najbolj neposredno povezana z določeno sredino.
1'čenec v šoli mora v prvi vrsti biti zainteresiran, da v šoli raz.
pravlja o svojem položaju in problemih v tej sredini.
Prav tako pa je zainteresiran, da razpravlja tudi o vpra.šanjih,
s katerimi se srečuje v krajevnih sku))n»stih. jutri na delovnem
mestu in v družbi nasploh.
Tj-re za predkonferenčiio razpravo podrobneje obravnavajo
vlogo Zveze komunistov pri aktivni udeležbi mlade generacije
in njeni graditvi socialističnega sistema. Nakazujejo probleme
brezposelnosti, družbenega položaia, standarda, podrobneje ob-
ravnavajo izobraževalni sistem, ki je za mlade najbolj aktualen.
Splo.šni ljudski odpor zajema široko področje delovanja in akcij
med mladimi, delo specializiranih mladinskih organizacij in
ani.i^ev. Teze večkrat nakazujejo vlogo mladine pri graditvi sa-
moupravnih odnosov in celotnega družbenega življenja.
Seveda pa obstajajo Se nekatera odprta vprašanja, katerih teze
ne obravnavajo, to pa ne pomeni, da v razpravah o njih ne
••meino spregovoriti. Nap;tčno bi bilo razpravl.jati samo o tezah,
formiiUicijah v materialu ipd. Najvažne.j.še pa je, da se v po-
same>:iiih sredinah zavedamo problemov, da jih analiziramo, ter
M- dogovorimo, kako jih moramo vsi skupaj v prihodnj«- (kI-
praviti.
ODPRTA VPRAŠANJA
' Med cel,j,sko mladino so ž.e dalj časa «Mlprti nekateri aktualni
problemi, za k.%tere pa se lahko na predkonferenčnih razpravah
dogovorimo, kako jih rešiti. Naj na kratko na.štcjem samo ne-
katera:
1.	Stanovanje predstavlja enega izmed (Mlločiliiih elementov
živl.ienjskega standarda in je tudi iHimeiiiben dejavnik za repro-
dukcijo delovnih sposobnosti ter zdravja ljudi. Vprašanje stano-
\an,jske politike j)a se prepočasi rešuje. S«' posebej ta problem
občutijo mladi. Zato bo jKitrebno, da se dogovorimo za skupno
akcijo tako znotraj delovnih 0!*gaii:zacij kakor tudi v občini.
Zamisliti se je treba ob dej.stvu, da je «hI 1124 vlož.enih pro^nj
live tretjini prošenj od mlaxlih novoporočencev in drugih.
2.	Prepoča.sl se rešuje polož.aj učencev v poklicu, kljub temu,
da je nanj Zveza mladine večkrat opozorila. Preko 2(KHI učen-
cev v poklicu še ne uživa enakega |>oložaja svojih sovrstnikov.
S<' vedno so na dnevnem redu problemi izkoriščanja,« majhnih
nagrad, prekomernega de.la Ipd.
3.	Proces uveljavljanja dija-ške samouprave je poča,sen. še
vedno smo ostali samo pri besedah, da bi mhidiiia vse bolj
postala suJjjekt v-zgojno-izobraževalnega procesa v v.M-h njegovih
obdobjih in oblikah. Odprto je vpra.šanje samega učnovzgojiiega
sistema, sredstev, kadrov IjkI.
4.	Mlada' generacija predstavlja tretjino VM>h občanov mesta
Celja. To pomeni, da mladina prispeva svoj deli-ž k skupni bla-
ginji in da ima pravico biti soudelež^-na pri samoupravnem
dogovarjanju In odločan.ru. Rezultati pa kažejo, da je mladina
premalo zastopana v organih samoupravljanj in pretistavniških
organih. Večkrat se ji onemogoča aktivno poseganje v družbene
probleme in odločanje.
5.	Potrebe po zabavi, športu in rekreaciji so iz dneva v dan
večje. Prostori so premajhni. Veliko jih sploh ni piiniernih ipd.
Mladina se sestaja po lokalih, povečuje se mladinski kriminal,
pijančevanje in s tem v zvezi drugi prestopniški problemi. Fni-
clativa za izgradnjo nila<iinskega doma je bila že večkrat spro-
žeiui. Zal pa vi-dno naleti na gluha ušesa.
«. Med jnladimi, ki so vključeni in delu.j<-jo v raznih orga-
nizacijah in društvih, osla,ja (xiprto vprašan.ie ustr«"znega vod-
stvenega kadra, sodobnih programov, prwlvsem |>a njihovega
slabega materialnega vpra.šanja.
7. Vprašanje dopolnilnega izobraževanja znotraj t'elovnih or-
ganizacij še ni najboljS«' rešeno. Potrebno se bo pogovoriti o pri-
dobitvi vsaj osnovnošolske izobrazbe, o možnostih in pogojih
dopolnilnega usposabljan.ja na delovnem mestu Ipd.
\s<'kakor |)a med inadino obstajajo ši- mnogi drugi problemi.
kat4-re mora Zva4'z.a komunistov razkriti iii jih vključiti v .svoje
delovne programe, tako v posami^enih delovnih organizacijah kot
na občinskem nivoju.
ZAKLJUČEK
Zaključek je samo i-dcn: Zveza komunistov se mora ajjgazirati
pri vključevanju mladih v gradnji socialističnega sistema, spo-
znati probleme mladih ter z uresničevanjem delovnih programov
te probleme tudi odpraviti.
VJKI KR,\JNC
DELEŽ MLADIH
Mladi so po navadi vedno tista sila, ki že od nekdaj
na vsak način želi spremeniti svfet. Pri tem ne izbirajo
metod. Te so lahko takšne ali drugačne, mirne in revolu-
cionarne. Mi ne težimo za slednjimi, spremembe v naši
družbi naj slone na treznem reševanju problemov, ki jih
ima tako družba kot mladina v celoti. Zadnja leta dajemo
vedno več poudarka delu mladine, njenemu vključevanju
v družbenopolitična dogajanja, v vse^ilnice, ki usmerjajo
naše delo, naša hotenja k čimboljšenTU reševanju skupnih
problemov. .Jasno je, da ima važno vlogo pri tem tudi
ZM skupaj z vsemi specializiranimi organizacijami. Kakšna
je ta vloga, so nam povedali nekateri mladi v La.^^kem.
ROMAN MAVRI, .študent
prava-
Povsod v organizacijah ix)-
udarjajo, kolikšna je vloga
mladih pri reševanju skup-
nih problemov. Ob prvem
stiku z delovno organizacijo
pa mladinec spozna, da je
stvar daleč drugačna, kot pa
si jo je predstavljal. Tistega
soodločanja, o katerem go-
vorimo dan za dnem, skoraj-
da ni. Starejšim članom ko
lektiva s; mladi že zaradi nji.
hove prioritete ne upajo ugo-
varjati, kaj šele vodilnim t
kolektivu.
BOzO šOL.^, predsednik
občinske konference Z.M La-
ško:
Mislim, da je vloga mladih
v naši družbi še vedno pre-
majhna. Potrebno je poudari-
ti, da so mladi zainteresirani
za nfdaljnji razvoj samo-
upravi j?n ja in graditev soci-
alizma predvsem zaradi tega,
ker se zavedamo, da prihod-
nost sloni na mladi generaci-
ji. In če je temu tako, po-
tem je nujno potrebno, da
mlad človek prevzame vse
družbene in politične funkci-
je v našem družbeno politič-
nem sistemu. III. konferen-
ca ZKJ bo prav gotovo pri-
nesla konkretne sk]a»)e v zve-
zi s tem.
DRAGO SELIC, tesar, In-
grad Celje, sicer Laščan:
Naše sodelovanje pri odlo-
čanju v ^podjetju je zelo
majhno. Večji del časa smo
na terenu in ne pridemo v
stik s centri odločana. Del
krivde zaradi tega pa leži tu-
di na nas samih, ker se svo-
je odgovornosti ne zaveda-
mo. Mislim, da bi, če bi bili
bolje organizirani, marsikaj
lahko pripomogli k boljšemu
reševanju problemov. Tudi
sam upam, da bo III. kon-
renca ZK, marsikaj rešila in
pokazala tudi na stvari, ki
se jih nismo dovolj zavedali.
TONE KOŠIR, ElektiX)go-
spodarstvo Slovenije, kovin-
ski obrat Laško, pleskarska
skupina: Letos smo ustanovili
mladinski aktiv, ki pa ne de-
la najbolje. Precej mladih
namreč še na sestanke ni.
Povedati moram, da imamo
precej možnosti pri soodloča-
nju v podjetju, priznati pa. je
treba, da je večina mladih
neredna in da smo marsičesa
krivi sami.
V tem soodločanju bi lahko
mnogo bi>Ije sodelovali, če bi
le bil interes za to, saj nam
dajo vve možnosti. Gotovo je,
da nas nihče ne bo na kole-
nili prosil. Zatorej tudi od
III. konference ZKJ ne mo-
remo mnogo pričakovati.
SLAVA ŽAGAR, gostinska
delavka, hotel Savinja Ira-
ško:
Vse, kar se nam zdi naro-
be in kar bi radi izboljšali,
se upošteva, če le kdo pove
svoje mnenje. Sem v delav-
skem svetu, razen mene P»
še nekaj mladih, kar pome-
ni, da je naše delo in soodlo-
čanje upoštevano. Le včasih
nas zapo.stavljajo, ker meni-
jo, da imamo premalo izku-
šenj. Z drugimi besedami bi
lattko rekla, da nas veže spo-
štovanje do odraslih. Zaradi
vsega tega pa kljub vse-mu
mislim da je vloga mladih *
samoupravljanju in tudi dru-
gje v naši družbi precejšnja.
$t. 38 _-— 21. september 1972
NOVI TEDNIK
stran 9
Njihovo življenje je materinstvo
PRI „PORTU" 18 OTROK
Je pač naključje tako
hotelo, da sem ravno AN
GELO TOMINŠEK iz Sla-
tin pri Gornjem gradu
povprašaC, kje bi našel že-
nico s tem imenom. Stala
je pred domačo hišo in z
brezovo metlo pometala o-
nmienelo liste, ki je že
odpadlo z vej košate in
mc^očne domače lipe. Za-
smejala se mi j"e, mi i>o-
vedala, da je to ona ter
me povabila v hišo.
Osemdesetletnico njene-
ga rojstva so obhajaCi le-
tos v maju, ko so na si-
cer skoraj osamljeno kme-
tijo prihiteli njeni številni
otroci ter ji poželeli vse
najboljše ob visokem jubi-
leju. Leta 1914 se je, še
ne stara devetnajst let,
priženila na grunt. Vzela
je vdovca, ki je ostal sam
s svojimi starši in dvema
hčerama. Komaj se je do-
dobra navadila novega o-
kolja, hiše, v kateri je
prevzela mesto gospodinje.
že jd je vojna odpeljala
moža na tuje. Ko je bil
na fronti, sta se rodila
dvojčka, ki pa ju mož ni-
koh ni videl. Tja v daljno
Rusijo so mu poslali nju-
no sliko, potem pa sta sta-
ra komaj dve leti drug za
drugim umrla. Pet let je
sama skrbela za gospodar-
stvo in gospodinjstvo ter
petero ljudi pri hiši, med-
tem pa je mož v vojaški
suknji potoval s fronte na
fronto. Dvakrat je bil ra-
njen, prišel vmes enkrat
na krajši dopust, dokler
se ni končno vrnil domov.
Dobro so gospodarili,
vsega so imeßi dovolj, dru-
žina pa je rastla. šestnaj-
stkrat je rodila Angela To-
minšek, dve hčerki pa sta
bili še iz prvega zakona,
tako je hdlo skupaj pri
Porfcu, kakor se kmetiji
pravi p>o domače, kar
osemnajst otrok. Bili so
srečni, zadovoljni, prihaja-
le p>a so tudi tegobe. Tik
pred vojno je eden od si-
nov umrl na služenju ka-
drovskega roka v Nišu.
Nista imela dovoCj denar-
ja, da bi ga prepeljali do-
mov, niti toliko ga ni bilo,
da bi lahko odšli v Niš.
žalostno je bilo takrat pri
hiši.
Prišla je vojiu. in z njo
težave, ki jim je ušla He
redka družina po vsej do-
lini. Mati Ange.ca se spo-
minja, koliko strahu je
prestala, ko so nekega dne
prišli k hiši terenci ter
utrujeni od poti ter pre-
hojene noči legli v gornjo
sobo k počitku. Naenkrat
pa so se pred hišo pK>javili
Nemci. Postregla jim je s
pijačo, ko pa so povpra-
šali po partizanih, so se
ji zašibiCa kolena. Zgoraj
je bilo k sreči vse tiho in
Nemci so tudi kmalu od-
šli, za njimi pa še teren-
ci, ki so s pošto hi teh tja
gori proti Lučam ...
Danes živi mati Angelca
kot preužitkarica pri sinu,
ki je tudi že vdovec, ta-
ko da pri hiši manjka go-
spodinja. Sama tu in tam
sicer še pogospodinji, ven-
dar vsega dela le ne zmo-
re več. Ko sem jo pK>ba-
ral po željah, je rekla le
to, da si žeti, če bi lahko
dosegla kmečko pokojni-
no, kajti kakšen dinar za
sladkor in kavo bi ji pa
kljub vsemu prav prišel...
Stala je ob vogalu hiše
in mi pomahala z robcem
v roki, ko sem sredi d-vo-
rišča obračal avto. Vese-
la je bila srečanja, kajti
če drugega ne, jd je moj
obisk prmeseJ nekaj spre-
membe v sicer enolične
dneve te Madne jeseni.
BERNISTRMÜNIK
Takole so se zbrali otroci ob njeni osemdesetletnici, ki
jo je praznovala letos maja.
AH poznate svoj kraj?
(7)
Današnji kup dopisnic za žrebanje je največji doslej. Z izjemo štirih, petih ste
vsi uganili, da je bilo to Kozje. Tako so tudi nagrade romale na Kozjansko. L na-
grado 30,00 din prejme Irena Ivano, Kozje 143; 2. nagrado 20,00 din Ivica Boštjančič.
Podsreda 5, Podsreda, 3. nagrado 10,00 din Marija Gubenšek. 2egar 4, Prevorje.
Čestitamo!
In kaj predstavlja današnja slika? Ste uganili? Potem pošljite odgovor na ured-
ništvo Novega tednika, Celje, Gregorčičeva 5, do ponedeljka, 25. septembra.
Rabljene, dobro ohranjene
KÄMP
PRIKOLICE
domače in tuje proizvodnje
po zelo znižanih cenah.
Možnosti delnega
kreditiranja.
Proizvajalci so znane firme:
Adria, Šprajt in Evropa.
Ogled možen vsak dan od 6. do 12. ure v skladi-
šču Avtomotorja, Cesta na Ostrožno 25.
Wolfgang Borchert:
Vojne zgodbe
JEZUS JE VSEGA SIT
(Nadaljevanje in konec)
Moram ga prijaviti. Podoficir je izpustil v ledeni prah
vlažno kroglico pare. Moram ga prijaviti, to je jasno. To
se pravi odreči poslušnost. Saj vsi vemo, da je posebnež,
toda moram ga prijaviti.
Toda kaj bodo p>otlej napravili z njim? se je motal
drugi.
Nič posebnega. Cisto gotovo nič posebnega. Podoficir
si je zapisal njegovo ime v beležnico. Nič. Stari bo uka-'
zal, naj ga pripeljejo predenj. Stari se je z Jezusom ved-
no šalil. Potem se bo nad njim razkričal. Dva dni ne bo
govoril ne jedel in izpustili ga bodo. Potem bo nekaj časa
spet čisto normalen. Toda, jasno, prijaviti ga moram. 2e
zato, ker je to staremu všeč. In jame je treba kopati. In
nekdo mora vanje, če so pravšnje. Tu ni pomoči.
Zakaj se pravzaprav imenuje Jezus, je vprašal.
Oh, za to ni nobenega pametnega vzroka. Stari ga
vedno tako imenuje, ker je tako blag videti. Stari misli,
da je videti tako blag. Odtlej ga imenuje Jezus. Da, je
rekel pvodoficir in pripravil nov eksplozivni naboj za na-
slednjo jamo. Moram ga prijaviti, moram, ker jame mo-
rajo biti.
PRIHODNJIČ LJUBEZENSKI ROMAN
BELE TULPIKE
SLOVENSKO LJUDSKO
GLEDALIŠČE CELJE '
začenja novo sezono
v petek, 22. septembra 1972
S krstno predstavo
»Stalinovih zdravnikov«
Miloša Mikelna.
Druga premiera bo že 13. oktobra:
»Tragedija o doktorju
Faustu«
Christophera Marlowa!
Med sedmimi predstavami v abonmaju letos
tudi Mestno gledališče ljubljansko z Eyckbo-
um<ovo komedijo
»Ljubezen druge polovice«!
Ljubitelji gledališča, pohitite z
vpisom abonmaja!
20®b popusta, stalni sedež v dvorani, izbira abon-
maja!
Gledlališka blagajna bo odprta za nove abonente
samo še do sobote (v soboto prvi sobotni abonma)
dnevno od 8. do 10. in od 18. do 20. ure!
Abonmaji: PREMIERA, SOBOTA,' TOREK, NEDE-
LJA POPOLDAN (40% popusta!), GLEDALIŠKI
AMATERJI, UPOKOJENCI, ABONMA KULTURNA
AKCIJA (posebni abonma za delovne organizacije
30% popusta), ABONMA KOZJANSKO (30% popu-
sta!), MLADINSKI IN ŠOLSKI ABONMAJI.
UPRAVA SLG CELJE
Nfikov
prispevek
Mi ni pravzaprav žalost,
no, če človek piše o odno-
sih med sosedi, kakršnih-
coli, piše največkrat o
tem ali onem drobnem
dogodku z negativnim pri-
zvokom? Vedno ni tako.
So dobri sosedje, so ljud-
je, ki si pomagajo, kadar
]e potrebno. Primer tega
je prav gotovo postavitev
spomenikov skladateljem
Ipavcem v Šentjurju. So-
delovale so občinske skup.
ščine celjske regije, delov-
ne organizacije, republika
in ... , posamezniki. Med
njimi so bili tudi zasebni
obrtniki, o katerih toliko-
krat radi rečemo kakšno
zlobno, češ, ti si obrtnik,
ti lahko ......
Sredstva za spomenike
občini, kot je Šentjur, nt
bilo lahko dobiti. Zelja
Sentjurčanov, da bi v
Gornjem trgu. stali spome-
niki Ipavcem, pa je bila
velika. Uresničitvi te že-
lje so se po svojih mož-
nostih pridružili še posa-
mezniki:
MARTIN PEVEC,
kamnosek Šentjur — v
delu 60.000 (vse v starih
dinarjih), ANTON KO-
ŽELJ, monter centralne
kurjave, Šentjur, 50.000;
JOŽE in STANKO SPAN,
Planina, kovinska galante-
rija, 50.000; IVAN KUM-
BERGER, Šentjur, ključav-
ničar, 50.000; JOŽE VOGA,
avtoprevoznik, 55.000; Go-
stilna ZINKA BOŠTEVC,
Šentjur, 50.000; MARJAN
BOHORČ, gostilničar,
30.000; NEŽIKA HORVAT,
gostilničarka, 30.000; IVAN
JANEŽIČ, frizer, 30.000;
MARTIN HAJNŠEK, bul-
dožerist, 30.000; JOŽE
LEJ, buldožerist, 30.000;
FRANC BE VC, ključavni-
čar, 30.000 in ANDREJ
FREVOLNIK, avtomeha-
nik, 30.000 starih dirmr-
jev.
To so prvi na dolgi listi
približno tridesetih posa-
meznikov, ki so prispevali.
Vedeli so, da ustvarjajo
svoj dohodek v Šentjurju,
nekateri manjšega, drugi
večjega in dali so. Za Sent,
jur, za Ipavce, za Šentjur-
čane.
Na občinski skupščini
so nas še posebej opozo-
rili na izredno solidarnost
njihovih obrtnikov. Zato
jim bodo poslali tudi po-
sebne zahvale. In prav je
tako.	M. SENIČAR
mini reportaža

Ko sva s kolegom zvedavo
pokukala v nov otroški vrtec
na Teharjih, nisva vedela, če
sva prišla prav. Tako tiho je
bilo, da sva komaj zaznala
otroški utrip. Samo osem
sva jih našla, ki so imeli po-
gum, da so v zgodnjih jutra-
njih urah zakoračili v mraz.
Dvanajst po številu, tonrat
samo Osem, vsak dan obisku-
je dom toplote in varnosti.
Delo z njimi, pripoveduje
vzgojiteljica Mirnikova, je
prijetno. Za vsakega posebej
najdem čas, vsakemu se lah-
ko posvetim, ker vsaka ku-
štrava glavica je svet zase.
Pospravljali so igrače in se
pripravljali na kosilo. Koc-
ke so polagali v škatle in
mirno posedli za mizo. ča-
kali so. Kosilo. Medtem se
je triletna Brigita spomnila,
da mora še lulat, Kristijanu
pa se je stoMlo po domu.
sele teden dni prihajajo sem.
samo nekaj dolgih ur jih lo-
či Od maminega prihoda.
Zvedavo se obračajo proti
vratom in stričku, ki jih sli-
ka. še malo obiskovalcev so
videli, zato je to za njih ne-
kaj novega. Postavljanje, bli-
skanje, nasmeh — čez leta
pa jim bo to nekaj vsakda-
njega. šele prve ure poteka-
jo, ki minevajo v medseboj-
nem spoznavanju, ko pa bo-
do opremljali svojo igralno
sobico z lastnimi umotvori,
se bodo počutili bolj domače.
Domačnost vzbuja že spal-
nica s pravljičnimi postelji-
cami, katere otroci radi leže-
jo spat. Nekaj posebnega so,
kot v Sneguljčici.
Kako majhno je vse tod!
Majčkeni stolčki, mizice in
majceni otročki. Oči pa so
velike in tudi njihove misli
niso majhne. Kje pa, ko po
tednu dni že ubrano zapojo
pesmico: Tiki piki v luknji-
ci, čisto nič se ne boji ..
To je bilo slovo, midva pa
sva obljubila, da se še vrne-
va med nje. ZDENKA S.
PRIZNANJA
OBČANOM
Nedolgo tega je občina
Šmarje pri Jelšah ustanovila
s p>os6bnim odlokom sklad za
podeljevanje nagrad najbolj
zaslužnim občanom in družbe-
no političnim organizacijam.
Te nagrade so bile letos, ob
občinskem prazniku, prvič
podeljene. Istočasno so bila
podeljena tudi^ priznanja, ki
jih je občanom podelil pred-
sednik Tito aa njihove zaslu-
ge. Na slavnostni seji druž-
beno p>olitičnega zbora v Bi-
strici ob Sotli ob priliki ob-
činskega praznika so dobili
medaljo za hrabrost in me-
daljo zaslug za narod nasled-
nji občani: Anton Kaluža, Av-
gust Vošet, Ivan Černelič ter
Janez Jančič.
Priznanja so dobile tudi po-
samezne organizacije. Za svo-
je delo so bili pohvaljeni kra-
jevna skupnost Osredek, ga-
silsko društvo Šentvid pri
Grobelnem, ribiška družina
Sotla, Metika Celje, ki je pr-
va začela graditi na Kozjan-
skem in tako pomagala Koc-
jancem pri njihovem razvo-
ju, Joiže Unverdoben, Rudi
Jugovar, Franc Grahovec,
Fran Pišler in Franc Rumf.
'Podeljene so biile tudi de-
narne nagrade, ki so jih prejeli
ravnatelj osnovne šole v Pod-
četrtku, Jože Brilej, družbe-
ni delavec Rudi Peporko, dol-
goletni aktivist in organizator
pri TVD Partizan Rogaška
Slatina, mladi učitelj Jože
Uršič iz Bistrice ob Soth in
najstarejši odbornik občinske
skupščine Šmarje pri Jelšah
ter napreden kmet Janez
Prah.
ZA DRUGIMI
ŠE JAGODE
Kozjansko je v letih po
vojni preizkusilo mnogokate-
re kmetijske kulture. Tako
so kmetje pa tudi kmetijske
zadruge na obširnih planta-
žah sadili črni ribez pa viš-
nje, hruške, vrbovje za • ple-
tenje in še mars'kaj. V.seli
kultur je bilo štirinajst, po
slednja v tej dolgi vrsti pa
•so jagode, ki jih te dni kmet-
je že spravljajo na svoja po-
sestva. Kakor pred leti za
ribez, je tudi sedaj odkup le-
tine zagotovljen. Delo z jago-
dami, odkupne cene zanje so
že določene in se ne bodo
spremenile, je kar precej-
šnje, na Kozjanskem pa upa-
jo, da se bo poizkus posrečil
in da bodo tokrat dobili to,
kar že iščejo vrsto let —
kulturo, ki jim bo prinesla
dohodek.
HUMANA AKCIJA
MLADIH
Ob vsesplošni slovenski so-
lidarnostni akciji pomoči
Pomurju so tudi mladi iz
Tehnomerkatorja sklenil, da
bodo pomagali popi avl j en-
cem v ogroženih območjih.
Akcijo za pomoč je sprožil
mladinski aktiv v podjetju,
dcsedaj pa so zbrali 64.Ü00
SD.
Ker je ta akcija izven do-
ločenega samoprispevka za
pomoč Pomurju, upamo, da
bodo tudi druga podjetja,
odnosno mladinski aktivi v
teh podjetjih, prisU>p'ili k
akcMi.
RUŠEVINE
V POPRAVILU
s sanacijo starega konjiške-
ga gradu so spet pričeli. Te-
meljna kulturna skupnost je
v ta namen namenila dva mi-
lijona starih dinarjev. Z nji-
mi mislijo zaščititi krhko zi-
dovje, ki je bilo še pred leti
zaraščeno in skrito. Tako
bodo nadaljevali z deli, ki so
se začela že pred leti. Ilu2or-
no bi bilo misliti kaj več,
hvaleverdno pa je že to, da
ruševine niso prepuščene zo-
bu časa, ker skrbe za njiho-
vo ohranitev.
Danes konjišiki grad do-
minira v svoji enkratni vedu-
ti, ki je posebno izrazita v
večernem času, ko je grad os-
vetljen. O delih na starem
konjiškem gradu bomo še po-
ročali!
DELOVNI
PROGRAMI KS
Predsedniki krajevnih
skupnosti so na skupnem
posvetu razpravljali o pripra-
vah za izdelavo delovnih pro-
gramov za naslednjih pet
let. Ti bodo vključeni v del
občinskega programa, o ka-
terem bodo občani razpravlja-
li v prihodnjih mesecih z že-
ljo, da bi se vsaj del teh
uresničil. V program so v
glavnem vključena komunal-
na dela, gradnje novih cest,
vodovodnega omrežja, kanali-
zacije in obnove kulturnih
domov.
Občani na krajevnih skup-
nostih so tudi razpravljali
o stopnji prispevka za dolo-
čeno kategorijo občanov.
PRIPRAVE
NA ZDRUŽITEV
Kot je bilo spomladi reče-
no, naj bi bil referendum za
združitev zdravstvenega var-
stva delavcev in kmetov ok-
tobra meseca. Zato so v Slo.
venskih Konjicah že pričeli
s pripravami. Ker pa je zdaj
referendum o združitvi po-
maknjen za mesec dni na-
prej, bo imela komisija, ki
pripravlja program za refe-
rendum obilico časa, da se
bo temeljito pripravila. Upa-
jo in morajo uspeti, tako
pravijo.
ZAHVALA
ZA NOVO ŠOLO
Na seji občinike skupščine
je odbornica in članica šol-
skega kolektiva v Ramskih
toplicah Stanka Vizoviškova
posredovala zalivalo delovne-
ga kolektiva, učencev in ob-
čanov šolskega okoliša v Rim-
skih toplicah. Zahvalila se je
skupščini, delovnim kolekti-
vom, skladu, alasti pa pred-
sedniku občinske skupščine
Mihi Prosenu, za trud, sodelo-
vanje in pomoč pri izgradnji
nove šole, ki je bila ob začet-
ku novega šolskega leta izro-
čena svojemu namenu.
CESTE
POPRAVLJAJO
Neurje je pred dobrmii šti-
rinajstimi dnevi močno poško-
dovalo ceste v krajevni skup-
nosti Marijagradec. Vodstvo
krajevne skupnosti je sklenilo
pomagati občanom, ki so bili
pripravljeni škodo kar najhi-
treje odstraniti. Tako so te
dni iz peskoloma na Reki
traktorji kmetov zasebnikov
prevažali pesek na ceste v Ra-
dobljah, popravljali so tudi
cesto na Reko. Cest in p>oti,
ki ne povezujejo naselij, kra--
jevna skupnost ne bo mogla po-
praviti, zato bodo morali ko-
ristniki zanje poskrbeti sami,
zlasti še, ker bo. krajevna
skupnost posodila nekaj de-
narja skladu, ki ima nalogo
financirati rekonstrukcije cest
iz sredstev samoprispevka.
BIFE ZB
V HUDI JAMI
Organizacija ZB v Rečici
pri Laškem je zaprosila občin-
sko skupščino za dovoljenje,
in za stari milijon kredita
za dobo treh let, za ureditev
bifeja v rudarskem sindikal-
nem domu v Hudi jami, kjer
daleč na okoli ni primernega
gostišča. Oboje je bilo na mi-
nuli seji skupščine organizacij
ZB Rečica odobreno.
OBRAT »KORE«
V RIMSKIH
TOPLICAH
Poslopje stare šole v Rim-
skih Toplicah je s pripada-
jočim zemljiščem vred pripa-
dlo delovni organizaciji »Kok-
ra« z Radeč. Tako je na mi-
nuli seji sklenila občinska
skupščina. Poslopje bo kolek-
tiv ;>Kokre« preuredil za obrat
prcizvodnje konfekcije. Tako
bo i-olektiv »Kokre«, ki je svoj
gospodarski vzpon začela še-
le pred letoma, v bližnji bo-
dočnosti imel že svoj prvi di-
slocirani obrat. Le-ta bo ve-
lika pridobitev za Rimske To-
plice in okoliš, kjer manjka
delovnih mest za žene, zlasti
za žensko mladino.
SEKCIJA ZASEBNIH
OBRTNIKOV
PRI SZDL
Pred dnevi je bila pri občin-
ski konferenci SZDL v Laš-
kem ustanovljena sekcija
zasebnih obrtnikov. Ustanov-
nega sestanka se je udeležilo
precej obrtnikov zasebnikov,
ki so pobudo občinskega vod-
stva SZDL toplo pozdravili.
Sekcija bo v okviru SZDL re-
ševala m vzklajala vsa vpra-
šanja in problematiko zasebne
obrti v občini. Za predsednika
je bil izvoljen Peter Hrastelj
mlajši, mizarski mojster iz
Laškega, njegov namestnik pa
je Jože Zorko, avtoprevoznik
iz Marijagradca.
Širina
prosto-
voljnih
dejavnosti
Velika večina staršev in
šoloobveznih otrok ve, da
na šoli delajo določeni
krožki in organizacije, ki
jih v šolskem izrazoslovju
imenujemo prostovoljne
aktivnosti.
Nekatei celo sodijo us-
pe.šnost šolskega kolekti-
va po tem, ali je teh ob-
lik vzgojno-izobraževalnega
dela veliiko ali malo. Zdi
se nam, da je takšno gle-
danje zelo preprosto, saj
ne upošteva, da so tu
problemi še širši in glob-
lji. Nesporazumi so očitni.
Najprej še vedno neka-
terim ni jasna vrednost
vseh teh, predvsem vzgoj-
nih oblik šolskega dela.
Z njimi učenci ne prido-
be samo novih znanj, oni
tu pridobe vrsto delovnih
navad, ki se prično pri
rednem delu in končajo
pri samoupraivnih spozna-
njih. Menimo, da so ti
neaporaaumd na eni stra-
ni pri pedagogih, na dru-
gi strani pa pri tistih, ki
vrednotijo vzgojno-izobra-
ževalno delo.
Pri pedagogih je očitni
nesporazum v organizaciji
dela teh oblik, ker so še
vedno oni tisti, ki kroje
programe in vodijo, vsaj
v Veliki večini, te oblike.
Drugo je tisto, da ni pro-
storov, da ni časa, kar je
do neke mere objektivno
— pa vseeno ne v celoti
res. Prve nesporazume ne
bo težko odpraviti. Gre le
za osveščanje, za pridobi-
tev novih spoznanj, pa se
bo aktivnost vedno bolj
prenašala na učence. V
tem ne vidimo problema.
Problem je v prostorih,
kjer dvoizmenski pouk
zasede vse prostore, in v
številu ur, ki jih mora
učenec prebiti v šoli ob
sedanjem predmetniku.
Sklepi o zmanjšanju šte-
vila ur so tu, kdaj bo to
realizirano, je drugo vpra-
šanje. O prostorski stiski
ni, da bi posebej pisali,
spremembo predmetnika
pa bi lahko naši poslanci
tudi pospešili.
Kaj pa vrednotenje te-
ga dela? želimo, da bo
ura te aktivnosti prava,
saj so tu zbrani samo ti-
sti učenci, ki jih določena
snov, problem, organizaci-
ja, zanima, potem so pri-
prave na učiteljevi strani
tudi, ko pripravlja učenca
za nastop.
Njegova nagrada za de-
lo je nizka, saj je nižja
od \'sake ure, ki jo ima
že preprost delavec za fi-
zično delo. Takšno nagra-
jevanje destimulira peda-
goge, je tudi antipropa-
ganda za pedagoški po-
klic. Vrsta šol za te ob-
like pa sploh nima na-
grad, ker ni denarja. Zato
Je nujn-) v teh jesenskih
mesecih ob pripravah na
novo proračun^o leto
opozoriti na dvoje. Naj-
prej na to, da so vse te
oblike sestavni del učno-
vzgojnega programa, in
drugo, ker so, jih je tre-
ba dodatno financirati in
morajo zato šole prejeti
ob sredstvih za osnovno
dejavnost tudi denar za
bo delo. Ob priznaju t^a
dela pa tudi pedagoških
nespora?!umov ne bo tež-
ko odpraviti.
J. ZUPANČIČ
Vprašuje: Jure Krašovec
Odgovarja: Panika La-
pornikova
Fanüta LaparniKova, us-
lužbenka iz laške Pivovar-
ne, je na seznamu pred-
laganih kandidatov za no-
vo republiško predsedstvo
zveze sindikatov. Pobudo
za njeno Kandidaturo je
dala republiška konleren-
oa Zveze mladine, podpi-
ra pa jo tudi smaiKaiiJii aK-
tiv občine m seveda mCa-
dina. Kratek pogovor je
potekal prek telefona:
Halo! Fanika Laporni-,
kova tam? Že veste, da
ste kandidatka za bodoče
pre<i>>eii?.vVO repiionsKcga
sindikata? Včeraj sem zve-
dela novico prek radia Ce-
lje. Prej niste vedeli? Pod-
robnega nič, le slutila
sem, ko so me z vodstva
republiške konlerence zve-
ze mladine povpraševali po
podatkih. Pri svojih še-
stindvajsetih letih imate za
seboj že obilo politične
prakse. Trenutno ste pred-
sednica komisije za druž-
beno-ekonoinske odnose
pri mladinski konferenci
ZMS. Kaj menite o novi
funkciji, ki se vam obeta,
če boste izvoljeni?
Predvsem to, da ne bo lah-
ka. Zlasti ne zato, ker sin-
dikat le premalo samostoj-
no deluje, vsaj koilikor iz-
kušenj imam. Razmere v
občini poznam, vendar še
premalo poglobljeno. Naj-
bolj so mi prezentni pro-
blemi mladih delavcev. Ce
pa bom izvoljena, bodo
tudi delavci živilske indu-
strije hoteli uveljavljati
svoj vpliv prek moje funk-
cije. Ni me strah dela,
p^ pa teže odgovornosti,
ki se mi, kot pravite, obe-
ta. Mladi ste še, neporo-
čeni, vrh tega pa je vaš
konjiček planinarstvo. Se
bo treba čemu odreči, ali
imate še neizkoriščene »re-
zer>e«? Bojim se, da re-
zerv ni. Najbrž bo funkci-
ja, če bom izvoljena, pri-
zadela moje navdušenje do
gora. Hoje mi ne bo pre-
malo, če se bom hotela
spoznati z vsem, kar naj
bi mi funkcija naložila. V
vašem kolektivu vedo, da
sta kandidatka?
Ne, zaenkrat še ne.
ODBOR
III. BATALJONA
III. VDV BRIGADE
VABI
S;:upšoina občine Vele-
nje se je odločila podeliti
domic:i: III. bataljonu III.
VDV brigade za Štajersko.
Svečana razglasitev domi-
cila bo na proslavi ob
prazniku občine v Vele-
nju, ki bo v Lokovici.
Zbirališče vseh nekdanjih
borcev bo ob osmi uri
pred spomenikom v Šošta-
nju, kamor so vabljeni vsi
borci III. bataljona. Zaže-
leno je, če se svečanosti
ob podelitvi domicila ude-
leže v uniformah in z od-
Cikovanji na prsih.

jdavno je biJo na Bre-
fcu, majhni vasici nedaleč
logaške Slatine pomemb-
j^avje, čeprav skromno, a
terle tako značilno za
^ko občino. Vaščani
^ovca in sosednjih vasi
p^elkov so namreč na ta
odprli 11 km dolg vodo.
z okoli 22 km priključ-
Vodov(Xl, odnosno ven-
je slavnostno odprl inže-
Vojo Djinovski, direktor
flarne Rogaška Slatina,
je" mnogo pomagala vašča-
j, da so dobili vodo, prav
3 pa tudi občinska skup-
ja.
novim vodovodom je do-
i-, dobro, pitno vodo 210
podarstev, graditi pa so
^čeli aprila letos. Delo je
I zelo otežkočeno zaradi
Inatega sveta, saj so sko-
dve tretjini sveta morali
vrtati s kompresorjem
ga minirati. Posamezna
ečka gospodarstva so za
i vodovod dala od 450—
p) SD. Tako so samo
^i uporabniki zbrali za
^vod okoli 100 milijonov
SD, k tej vsoti pa je se ob-
činska skupščina prištela 20
starih milijonov in pa kredit,
ki ga je dala občinskemu ko-
munalnemu skladu v znesku
14 milijonov. 8 milijonov so
dobili kmetje od vodnega pri.
spevka, večino del pa so op-
ravili sami in tako zmanjšali
stroške.
Predračunska vrednost za
glavni cevovod je bila 270 mi-
lijonov, vendar predvidevajo,
da je zaradi otežkočenih del
celotna gradnja znašala oko-
li 450 milijonov, kolikor je
vodovod tudi vreden. Zanj so
v celoti izdali okoli 140 mi-
lijonov.
Pobudnik gradnje brestov,
škega vodovoda, kakor tudi
vodovodov širom občine je
po besedah Voja Djinovskega,
predsednik skupščine občine
Šmarje pri Jelšah Beno Bo-
žiček, ki se vseskozi zavzema
za to, da bi občani čimprej
prišli do zdrave pitne vode.
Vodovod na Brestovcu je le
delček tega hotenja.
MILENKO STRAŠEK
Ing. Vojo Djino'vskd predaja vodovod uporabnikom
jREVIJA GODB
; IN ZBOROV
^organizaciji občinske zve-
kulturno prosvetnih organi-
^ občine Žalec in izvedbi
Bbode iz Griž je bila mi-
i) nedeljo v Grižah občin-
I-revija godb na pihala in
zborov. Prireditev, ki
morala biti v letnem gle-
Pišču Limberk. je bila za-
Si slabega vremena v dvo-
pi doma Svobode. Sodelo-
M so godbe na pihala iz
^j, Griž in Prebolda ter
bka zbora iz Griž in Tabo-
Stevilno občinstvo, ki je
ipolnilo dvorano,, je z bur-
B ploskanjem nagradilo
Iptnike-amaterje za izbran
ägram glasbene revije.
i JAGODE
'Rl KOOPERANTIH
ZgornjesavinjSika kmetijska
"^ga je v svojih prizade-
za čimhitrejši razvoj
fivatnega kmetijstva uvedla
'®tošnjim letom pomembno
^ost. Na osnovi strokovnih
^rav so se mnogi kmetje-
^Peranti zadruge odločili,
bodo na posebej priprav-
površinah načrtno go-
j^ode. Po vsej dolini je
' * teh dneh možno videti
^lijo prekrite parcele, iz
^ih poganjajo pred nedav-
^zasajene mlade sadike,
^no bodo pri kooperar.tih
[j^T^e gojile jagode na preko
'marjih površin. Osnova za
razširitev proizvodnje
^ je dolgoročna, petnajst-
ih Pogodba, ki jo je Zgor-
l^^^vinjska kmetijska zadru-
s tovarno esenc in
^^fiih olj ETOL iz Celja.
' IVn
gotovo je to zgleden
jfj^^r tesnega sodelovanja
gospodarskih dejavnikov:
f, .^'^v-kooperantov, zadruge
Mustrijskega podjetja.
PRIČETEK
RAZPRAVE
Ob pripravah na 3. sejo
konference ZKJ se je v Ce-
lju med mladino že pričela
intenzivna razprava. Organi-
zirana je bila razprava za
pripadnike JLA, prav tako
pa je ZM Celje organizirala
razpravo z noladimi komuni-
sti. Mladi so v razpravi naj-
prej opozorili na probleme, s
katerimi se srečujejo v sre-
dinah, kjer delajo in živijo.
Izpostavili so odprta vpraša-
nja samoupravljalskih odno-
sov, položaja učencev v po-
klicu, dopolnilnega izobraže
vanja, stanovanjske politike
idr. Opozorili so, da se 3. se-
ja konferenca ZKJ ne sme
izogibati perečih vprašanj, ki
med mlado generacijo obsta-
jajo. Nanje mora opozoriti
ter sprejeti stališča o njiho-
vem uresničevanju. Prav ta-
še premalo seznanjena z vlo-
go in delom Zveze komuni-
stov in da se tudi ZK prema-
lo ukvarja z mlado genera
cijo. Sprejeta je bila osnovna
opredelitev, da bo ZK dobila
ugled med mladino s svojim
uspešnim delom v družbi, z
delovanjem med mladino ter
uresničevanjem nekaterih
mladinskih problemov, ki pa
niso samo mladinski, temveč
družbeni. Spregovorili so tu-
di o idejnosti pouka, da se
v naših šolah veliko manj
pogovarjamo o naši družbi
kot pa drugod po svetu
VIKI KRANJC
prometne tiesreče
UMRL v BOLNIŠNICI
v celjski bolnišnici je umri SAVO MARTINOVIČ iz
Rogaške Slatine, ki se je hudo poškodoval v prometni
nesreči 11. septembra kot voznik osebneo;a avtomobila.
MOPEDIST PREHITEVAL
JOŽE MAČEK iz Olešča je vozil s traktorjem iz
Marije Gradca proti Lahcmnemu, ko ga je pretesno pre-
hiteval mo'pedist IVAN GUZEJ, 21, iz Reke. Zadel je v
prednje levo kolo. padel in noškodoval glavo.
NESREČA V VELENJU
ROMANA JELEN, 15, iz Velenja, je hodila po desni
strani Ceste na jezero proti Velenju, ko je pripeljal za
njo z osebnim avtomobilom ŠTEFAN ŠEŠEL iz Velenja.
Tik pred prehitevanjem se je dekle obrnilo tako, da jo
je Sešel zadel. Zaradi poškodbe so jo odpeljali v bol-
nišnico.
PADEC NA BANKINI
IVAN BORŠIČ, 38, iz Brecljevega pri Šmarju, se je
peljal s kolesom na pomožni motor iz Mestinja proti
Šmarju, zavozil na bankino in padel. Dobil je pretres
možganov.
NEVEŠČA VOŽNJA
LADISLAV MOČNIK, 40, iz Obrežja, se je peljal z
mopedom iz Celja proti Laškemu. Pri zdravilišču je iz
neznanega vzroka zapeljal skrajno desno in trčil v beton-
ski steber zaščitne o^graje. Pri padcu sta se ooškodovala
vozniik in njegov sopotnik STANKO ^TEKŠE. 20. iz
Obrežja.
NEPRAVILNO OBRAČANJE
IRENA COTIČ iz Maribora je med vožnjo z osebnim
avtomobilom, iz Podplata proti Pečici prehitela mopedi-
sta. V Sp. Gabemiku je pričela obračati na cesti da bi
se vrnila proti Podplatu. Mopedist MARTIN KRAJNČIČ.
40, iz Pijavce, je pri tem zadel v avtomobil in si zlomil
nogo.
HRUŠKA, OGRAJA IN HIŠA
FRANC PREMŠAK, 19, iz Vojnika je vozil z osebnim
avtomobilom iz Velenja proti Arji vasi. Na ravnem delu
ceste v Studencih je vozil 30 metrov z desnim kolesom
izven cestišča in dobesedno odsekal obcestni kamen. Nato
je peljal še 25 metrov do hruške, v katero je trčil. Od
hruške ga je odbilo v železno ograjo. Potem ko je podrl
še ograjo, se je zaletel v vogal stanovanjske hiše. Končno
je zaustavil, izstopil in se z nekim tovornjakom odpeljal
proti Celju. V avtomobilu je pustil sopotnika ANTONA
LAMUTA, 24, iz Celja, ki je bil nezavesten. Odpeljali so
ga v celjsko bolnišnico. Prevoz so organizirali stanovalci
hiše, v katero se je zaletel Premšak, Voznik Premšak je
pozneje povedal, da se nesreče le medlo c-i-^m-nia.
HITROST NA MOKRI CESTI
ALOJZ KRIŽAN, 30, iz Celja, je med voinjo z osebnim
avtomobilom iz Celja proti Laš.kemu na slabo preglednem
ovinku prehiteval osebni avtomobil in nato zavil na desno.
Zaradi močnega zavijanja in hitrosti na mokri cesti se je
avtomobil obrnil na bok in pristal na strehi na bližnji
njivi. Pri nesreči sta bila lažje poškodovana voznik in
štiriletna BISERKA KRIŽAN, sedemletna SIMONA KRI
ŽAN pa je dobila težjo n-^r'^'^dbo.
TRČENJE NA MOSTU
MILAN KRISTAN, 43, iz Celja, je-pripeljal z osebnim
avtomobilom po Teharski cesti in v križišču pri Topru
zavijal desno Zaradi neprimerne hitrosti ga je na mostu
prek Voglajne pričelo zanašati. Zapeljal je na desni hod-
nik za pešce, kjer je zadel v IVICO KOŠEC in KATICO
GOST AN. 0'be iz Celja. Košcova se je laže poškodovala.
Kristan ni počakal na kraju nesreče, temveč je odpeljal
v neznano sm^r
VRGLO GA JE NA STREHO
JANEZ ŠANCA, 21, iz Lilx)j, je \'Ozil z osebnim avto-
mobilom proti Kasazam. Pred gostilno Ivanke čas je
hodil sem ter tja po cesti FRANC LEDNIK, 72, iz Med-
ioga. Voznik se mu je hotel izogniti, vendar ga je kljub
zaviranju zadel. Lednika je vrglo na streho avtomobila in
nato na tla. Odpeliali =0 .»a v bn'n:.«.n^ro
TEKLA STA ČEZ CESTO
JOŽE GABERŠEK, 26, iz Šibenika pri Šentjurju, je
vozil z osebnim avtomobilom iz Celja proti domu. Na Te-
harju sta pred gostilno Lavrič stekla čez cesto dva pešca.
Voznik je zavil v levo. vendar je kljub temu zadel MI-
LENKA DŽUKIČA, 27, s Teharja. Džukič je dobil lažji
pretres mož,ganov.
12. stran
NOVI TEDNIK
Št. 38 — 21. september 1972
Iz zgodovine OH m ja

»Vse pak iskusite, kar je dobrega, držite!« To prosvetljensko geslo je napi-
sano na drugi strani prvega lista knjMge z naslovom BUKVE sa Pomozh, inu
Prid Kmetam potrebne ukupsioshene sa Slovenze od Joannesa Paula Je-
schenagg. Knjiga je bila tiskana 1821. leta v Celju, kakor piše v kolofonu
na prvi strani prvega lista: V ZELL! per Josephu od Bacho, zefarfke kraljeve
Krafie, Srifkauzu. 1821.
Kdor se bo spomnil šolskih
dni, se bo spomnil tudi časov,
ko jnu je bilo dano vedeti,
kakšno moč in pomembno vlo-
go je ravno na Slovenskem
odigralo prosvetljenstvo z vse-
mi svojimi idejami, ljudmi m
njihovimi dejanji. Zelo nazor-
ne primere smo lahko spozna-
li v slovenski književnosti, a
le bolj teoretično, zgolj lite-
rarno, pravi smisel in poslan-
stvo prosvetljenstva pa je bil
še marsikomu več ali manj
zakrit, zamegljen.
Neprecenljivo je bilo delo
slovenskih prosvetljencev, da
o prvem slovenskem pesniku
Valentinu Vodniku niti ne go-
vorimo, o velikih delih sicer
nemškega barona žige Zoisa,
ali pa o bogato zbranem gra-
divu Tomaža Hrena iz zaklad-
nice naše umetnostne zgodo-
vine, ko je reševal, kar se je
pač rešiti dalo — namreč ti-
sto, kar je uničila reforma-
cija. Vse to so nam v šoli po-
vedali, kdor se pa ni pozneje
kaj prida zanimal za take in
podobne stvari, je še to poza-
bil. Toda prosvetljenski duh
je bil močno prisoten tudi
na našem območju in tak oči-
ten primer nas vodi v staro-
davno Olimje, ki ga vsi po-
znamo po stari lekarni. Ta
je sicer slavna in dobro zna-
na v strokovnih krogih, se
pravi, poznajo jo zgodovinarji
in sosedje, pa tisti srečneži,
ki so že videli ta znameniti
kraj. Drugače jm je to le praz-
na soba, poslikana s freskami.
ki prikazujejo Adama in Evo,
pa šest zdravnikov, med nji-
mi slavnega Theophrastusa in
Hippocratesa. Ob cesti pa se-
veda ni nobene table ali pla-
kata, ki bi zvabil številne obi-
skovalce Atomskih Toplic, da
si ogledajo to znamenitost.
Toda o tem bom spregovoril
drugič, zdaj pa bo tekla be-
seda o prvem prosvetljencu
pri nas, ki je tudi dal svojim
ljudem knjigo, ki naj bi jim
služila pri vsakdanjem opra-
vilu. Kdo je ta človek?
Naj mi bo dovoljeno pisati
v današnjem jeziku, ker mi-
slim, da bo tako lažje za vse.
Johanes Paul Ješenak se je
rodil v Slovenjem Gradcu 1755.
leta, umrl pa 1827. leta v Št.
Andražu. Prvih deset let se je
šolal v Gradcu in postal ma-
gister modroslovja, 1780 pa je
bil sprejet v ljubljansko bogo-
slovje, kjer je tudi ordiniral
1782 leta. Potem je bil kaplan
v Gornjem gradu in na Vran-
skem. Od tam pa ga je vodila
pot v Olimje, kjer so leta 1785
na novo ustanovili faro in
Ješenak je bil tam prvi žup-
nik. Iz Olimja je šel leta 1803.
in sicer za kanonika novomeš-
kega kapitlja.
V Olimju je med drugim tu-
di poslovenil Mali katekizem,
živel je na mali kmetiji, ki
so jo zanj kupili farani, name-
njena p>a je bila tudi njego-
vim naslednikom. Na tej mali
kmetiji je vzorno gospKJdaril,
kjer je imel tudi sodobno ure-
jeno drevesnico. Tako je po
svojih lastnih izkušnjah se-
stavil knjigo »Bukve za pomoč
ino prod kmetam«. Knjiga
vsebuje 148 strani in je bila
tiskana v Celju že leta 1821.
Izvod te knjige hrani celjska
Študijska knjižnica, pa tudi
oljnato sliko Johanesa Paula
Ješenaka, ki je bila prej v
zelo slabem stanju v Olimju
in jo je pozneje restavriral
celjski restavrator Povše.
Verjetno je imel Ješenak na-
men napisati več knjig, ker
pričujoča nosi podnaslov Per-
vi deil od ofskerblenja tih
Njiv. Knjige vsebujejo šest
postav, kjer v vsaki posebej
avtor razlaga, kako je najbolje
kmetovati in delati. Najbolj
pa je seveda zanimiv pred-
govor, ki ga je napisal avtor
sam: »Lubi Slovenci! Dobro
kmetvati je med vsim ta nar
bol potrebna vednost. Vsaka
umetnost ima svoje postave
kmetvanje tudi svoje: čez
te postave grešiti, je sebe v
ve'lko škodo postaviti.
Po usih cesarskih deželah
so take bukve na luč peršle,
is katerih se zna po postavah
nature kmetvati vučiti, to je,
zemlo tako delati, kakor ona
hoče, inu more delana biti.
Sami vi Slovenci, takih bukov
še nimate! Ali ste vi le ena
zelo majhina pešica ludi, da
se na vas nima gledati? Pol
Štajerske, inu Koroške, inu
cela Kranjska dežela je vas
pohia. Vas je taužent, inu
taužent, inu taužent, je več
kakor en milion! tak'tedaj
eno imenitno kardelo!
Bukve, katire so vam disih-
mal v roke dane, so bukve
svete vere, keršanskiga vuka,
inu pobožnosti aid andohti,
takih bukov pak, iz katirih bi
se znali kmetijo vučiti, ali
katiri bi vam per vaših vsak-
danih potrebah za pomoč bile,
vi nimate.
Pričioče so te bukve, po
tih se znate vučiti po posta-
vah nature kmetvati, traunike
oskerbeti, živino ter zdravo,
kakor bolano dobro rediti, inu
par hišvati.
Prejmite tedaj Slovenci te
bukve iz rok eniga Slovenca,
katir drugiga dobička za svo-
je delo, inu ukupzlaganje tih
bukov ne želi, kakor vašo vo-
ljo po tih vam danih posta-
vah kmetvati, inu hišvati.«
Nato avtor pričenja v nada-
ljevanju knjige pogovor s
kmetom, ki ga tarejo skrbi
in tako se prične počasi raz-
predati skozi knjigo ves po-
učni del, ki sega tako daleč,
da ugotavlja celo to, koliko
njiv je rentabilno za posamez-
nega kmeta. Iz predgovora je
jasno razvidno, da je bila že
Ija avtorja velika, da bi dal
svojim ljudem, pa čeprav ni
bil domačin Olimja, nekaj
konkretnega, nekaj takega,
kar bodo rabili v vsakdanjem
življenju, na njivi, v hlevu,
nekaj, s čemer si bodo pride-
lali boljši kos kruha.
Knjiga je danes stara sto-
enainpetdeset let, in ko sem v
Olimju povprašal ljudi, če jim
je kaj znana, niso prav nič
vedeli o njej. Tudi o samem
Ješenaku ni bilo nobenega
sledu več, le v cerkveni kro-
niki se omenja njegovo ime
in še to na začetku, ker je
pač prvi opravljal službo v
novoustanovljeni fari. Morda
bi se našlo še kaj več zapisa-
nega o tem izrednem duhu
takratnega časa, pa so žal
mnoge knjige med zadnjo
vojno zgorele in so se tako
zabrisali še zadnji sledovi za
tem izredno aktivnim prosvet-
Ijencem iz Olimja, s tega na-
šega, tolikokrat omenjenega
Kozjanskega, ki je že pred
stopetdesetimi leti dobilo pr
vo knjigo o sodobnem kmeto
vanju...
Besedilo in slike:
Drago Medved
Joannes Paul Jeschenagg — original hrani celjska Študijska
knjižnica.
Srečanja z usodo
TRIKRAT
PRED SMRT
Kadarkoli se nam zgodi kaj neprijetnega pa tudi
kaj zelo prijetnega, potem se skoraj vedno zgovarjamo
na usodo in tako je skoraj vedno usoda kriva za tiste
naše stvari, ki jih najraje nikoli ne bi priznali za
svoje. Pri vsem tem pa vsi skupaj niti ne vemo, käj
naj bi to bilo — usoda, še najlažje bi lahko temu
rekli trenutek, ko se je nekaj zgodilo, ne da bi ho-
teli, ne da bi vedeli. Usoda, če že uporabljamo to
besedo, pa se rada poigrava z ljudmi in če to kdo zna
bolje in bolj kruto, bi prisegel na vse, kar leze in
gre po tem zmaličenem svetu.
Ivan Hohnjec ni star človek. Leta 1915 je zagledal
luč sveta, kot to radi pravimo ob takšnih prilikah, v
Bistrici ob Sotli, in ko je bil pravi čas, je odromal na
gimnazijo v Maribor. Naredil je dva letnika, potem pa
mu je nenadoma postalo učenosti dovolj in je odšel
domov, kjer je ostal vse do vojne, ki je vihrala ne
samo v Obsotelju in na Kozjanskem, pač pa skoraj
po celem svetu Nenadoma m.u je postalo jasno, da
je treba pomagati partizanom kot so pravili ljudem
ki so se skrivali v prostranih gozdovih Bohorja. Nem
ci so Ivana kmalu prisilili, da je v Brežicah delal kot
kletar. Kljub temu je še naprej pomagal partizanom
in iz Hrvatske, ki je bila v tistih dneh Paveličeva
domena, tihotapil tobak, prav tako za partizane. Zgo
dilo se je tudi, da je Ivan nekoč uredil stvari tako.
da so namesto Nemcev dobili veUkega, pitanega vola
partizani.
Taiko je Ivan hodil skOzi svoj čas med dvema
ognjema, v večni nevarnosti in še večji napetosti. V
tistih časih se ničesar ni dalo zakriti, če že nisi bil
v gozdu, ki je ljubosumno varoval svoje skrivnosti.
Gotovo je, da tudi Nemci in njihovi pomagači niso
šli mirno mimo tega, kar je {x>čel Hohnječev Ivan.
V	letih ropanja in pjožiganja, terorja in morije so ga
trikrat posta\'ili pred puške in prav tisto, o čemer
smo govorili na začetku, usoda, je hotelo, da je ostal
živ. Živ je ostal, toda ne neprizadet. V letu 1944 ne-
komu ni bilo povšeči Ivanovo delo, zato ga je izdal.
Iz zapora, v kater^a so ga vtaknili, se je vrnil pre-
tepen do zadnje krpice kože. Dolge mesece ga je zdra-
vila sestra Angela, po zdravljenju pa Ivan ni bü več
tisti kot pred mučenjem. Odšel je v svoj svet, ki ga
živi še danes.
Osemindvajset let je že minilo, Ivn pa se od tistih
dni ni več ostrigel. Ogromna košata brada, mišičasto
telo m pogled, uprt bogsi.gavedi kam, pretresejo
človeka ob srečanju s tem čudnim puščavnikom mo-
dernega časa.
Kmalu po vojni so ga domači hoteli ostriči. Najeli
so domače fante in ti so ga res »očedUi«. Ivan pa je
žaloval, tako zelo žaloval za svojo brado, da več dni
ni jedel niti pil. Uvideli so, da nima smisla in Ivan
nosi svojo brado še naprej. Zgodilo se je tudi, da je
Ivan tri leta živel na kozolcu, ne da bi kdo videl nje-
govo obličje. Hrano so mu nosili pod kozolec in ix>d
noč je prišel ponjo.
Ko smo ga videli na njihovi domačiji, kjer živi
s sestro, se je pravkar ubadal z velikim kosom lesa.
Ni se hotel slikati, a vendarle smo ga pripravili do
tega. Pogled na njegove otožne oči nas je pretresel.
V	njih je bila vsa bol vojnega trpljenja naroda ob
Bistrici, Sotli, ljudi pod Bohorjem in Kozjakom.
MILENKO STR.AŠEK
$t. 38 _-— 21. september 1972
NOVI TEDNIK
stran 13
'rajevna skupnost Vinska gora

Občani krajevne skupnosti Vinska gora bodo prihodnje leto organiza-
fji osrednje proslave občinskega praznika občine Žalec. Kot je obljubil
redsednik KS IVAN KOŠAN, na svečani seji v šeščah, so priprave za
raznovanje že stekle.
e v uvodu velja zapisati,
občani Vinske gore niso
minulih letih držali kri-
I rok. Niso čakali na
snovanje občinskega praž-
il, temveč so leto za le-
I uspešno reševali mno-
probleme. Ceste, ki so po-
lile nekoč osnovni pro-
II, so danes stekle že sko-
V sleherno vas te obsež-
'krajevne skupnosti. Oko-
10 km cest so za promet
Botornimi vozili usposobi-
pbčani sami. Da bi kraj
ezali s svetom, so se
|1 dvema letoma lotili po-
ritve teleionske zveze.
11'niško so kopali jame,
tavijah ■ drogove ter pri-
dali tudi v denarju. Postav-
il cilj so dosegli. V nuj-
primerlh je v vseh večjih
jih na razpolago telefon.
[ot mnogokje je bilo tudi
rbovanje s pitno vodo ve-
problem. — Tudi tega
Ršanja so se lotili občani
Ü in nekaj vodovodov je
gotovih, nekaj pa jih je v
ijučni fazi. V LIPJU na
mer so občani sami zbra-
tar 57 milijonov starih di-
ijev, nič dosti manj pa ne
^ v Janškovem selu, v Trel.
I in še kje ...
Iretiili so si tudi mrliški
I, gasilci pa so se lotili
dnje novega gasilskega
|sa, ki je že pod streho,
evna skupnost ima svoj
okop, iz katerega prido-
tjo potreben pesek za
ipanje vseh krajevnih
cest. še in še bi lahko na-
šterali, pa bi še vedno kaj
izpustitili. Veliko so v minu-
lih letih že opravili, veliko
pa je seveda še ostalo.
Spričo nalog, ki so si jih
zadali občani Vinske gore,
da jih bodo uspešno opravili
do občinskega praznika, ni
prav nič čudno, da šo se de-
la lotili tudi že dovolj zgo-
daj. Kaj vse bodo uredili?
Asfaltirati nameravajo okoli
6 kilometrov krajevnih cest.
Gasilski dom mora biti do
praznovanja gotov, prav tako
pa bodo končali vsa dela pri
vodovodih. - Spodnja CRNO-
VA bo dobila telefonsko zve-
zo, osrednja pridobitev pa
bo seveda nova šola, ki jo
bodo pričeli graditi prav v
teh dneh. če dodamo še to.
da bodo do praznika olepšali
kraj in da so lovoi (zaenkrat
še vedno brez svojega lovi-
šča) menda prisegli, da bodo
do praznika postavili svoj
lovski dom, potem smo v
glavnem našteli vse, kar bo-
do do praznovanja pripravi,
li v Vinski gori.
Razumljivo je, da bodo vsa
omenjena dela terjala znat-
na sredstva in pripravljalni
odbor ter vse dejavnike v
krajevni skupnosti kar skr-
bi, če bodo obljubljeni mili-
joni s strani občine dovolj.
Vse kaže, da bo treba nekaj
še izvrtati, čeprav bodo z de-
narjem in delom veliko se-
veda opravili prizaderai ob-
čani sami. Sto trideset obljub-
ljenih milijonov bo pa kijub
temu premalo. Edino za šolo
jih denar ne skrbi, kajti ta
je zagotovljen. Ko bi le še
za ostalo bil. ..?
Vse kaže, da bo na prazno
vanju prvič po dolgem pre-
mom zadonela tudi pesem
domačega zbora, ki ga usta.
navija mladin.ski aktiv. Sploh
so mladi v Vinski gori ne-
kaj posebnega. Aktivni so in
pridni, starejši pa jim zaupa-
jo ter tudi pomagajo. Aktiv
se redno sestaja, pripravili
pa bodo tudi večer. Kar ta-
ko naprej!
V	edini trgovini, ki je po-
slovalnica ERE, do nedavne-
ga še kruha niste mogli kupi-
ti, da o mesu, salami in kak-
šni zelenjavi niti ne govori-
mo. V zadnjem obdobju so
sicer stekh razgovori na ni-
voju občine in ERA se je
menda zavezala, da bo do
praznika adaptacija trgovi-
ne in njena preusmeritev S-
klasične na samopostrežno,
dokočno izvedena, če bodo
obljube tudi tokrat padle v
vodo, potem bo na prihod-
njih zborih vol ice v na Vin-
ski gori precej »vroče«!
O težavah s pošto smo že
pisali. Počakajmo na zaproše-
ni odgovor, pa bomo videli,
če bo PTT Vinski gori za
njen veliki praznik podaril
še pomožno pošto.
V	kraju živi 80 odstotkov
delavcev,, saj je čistih kme-
tov zelo malo. Tako se po-
javlja tudi problem varstva
otrok, če dru.gače ne, bo
vsaj pri novi šoli potrebno
misliti na varstveni oddelek.
Veliko je ostalo še nenapi-
sanega, veliko tega, kar so
predstavniki povedali ob
našem obisku. Pa še kdaj
drugič!
BERNI STRMČNIK
Jože Cikl
I Ivan Košan
;ole so se zbrali predstavniki ^'inske .s;ore, ko jih je obiskal na.š novinar in se z g.jimi pogovoril o dosežkih, problemih
lačrtih kra.ja.
Prevorje
PREVARANI?
Takšen .je osnovni motto
pisma s pečati petih krajev-
nih skiipnosti v/ilolž ko/Jan-
ccsle. Podpisali so ga
predsedniki krajevnih skup-
nosti Podsreda, rrevor.ie. Koz-
je, Lesično, Slivnica in odbor
za ureditev kozjanskih cest
na Prevorju. Vzrok za negotlo-
vanje Je, graditev ceste črnoli-
ca—IManina, še bolj i)a IMani-
na—Sevnica. Občani ob koz-
janski cesti to gradnJ») sicer
podpirajo, menijo pa, da so
biJi o.goljufani pri prioritetni
razvrstitvi gradnje cest na
Kozjanskem.
Podpisniki pismu pravijo,
da cestni sklad SKS n«)če upo-
števati njihovjh prošenj, ki so
že ničkolikokrat romale v nji-
hove arliive in da noče niti
ugotoviti de.janske8a stanja na
teh cestah, ki ,je po njihovem
mnenju nujno potrebna mo-
dernizacije.
»Nismo proti modernizaei,ii
katerekoli ceste na Kozjan-
skem, ker se zavedamo, da
.je celo Kozjansko takorekoč
brez cest, nikakor pa ne mo-
remo razumeti, da cestni
sklad SRS daje prioritetni
vrstni red modernizaci,je ceste
Slivnica—Planina.« Tako pra-
vi.io v .svojem pismu podpisni-
ki in navajajo, da bo po pro-
gramu cestnega sklada SKS
ostalo pet krajevnih skupno-
sti z nad petdesetimi vasmi
in to na najbolj nerazvitih ob-
močjih brez modernizirane
ceste. Delavci, ki se dan za
dnem vozijo po teh cestah,
vedno bolj negodujejo nad
takšno odločitvijo, ki že pre-
rašča v sovražnost.
Zaradi tega in pa zaradi
dejstva, da menijo v omenje-
nih krajevnih skupnostih bo.j-
kotirati nekatere družbene
odločitve, če se stvar ne bo
kakorkoli uredila, nastaja res-
no vprašanje, katera cesta .je
res bolj potrebna moderni-
zacije. Odgovor na to je dal
med drugim tudi 1^'opold
Pere, direktor avtoturistične-
ga podjetja Izletnik iz Ce-
l,ja, čigar avtobusi že sedemin-
dvajset tet vo7ijo na omenje-
nih progah. Perčevo mnenje
je. da .je položaj na kozjanski
ccsti neznosen in pravi:
»Stroški popravil na lej ce-
sti so iz lela v leto \ečji in do-
segajo 100 ods(otiu> višje vred-
nosti, kot je to na asfaltnih
cestiščih. Iz teh razlogov nam
seveda ni v«'seeno, kakšna so
prizadevan.ja za sanacijo teh
cest in kako potekajo načr-
tovanja za njihovo moderniza-
cijo. Doslej nas ni še nihče
vprašal, na katerih odsekih
je gostota potniškega promet»
in ostalega prometa največja.
Nerazumljivo nam ,je namreč,
da je prav odsek či-nolica—
Planina dobil prioriteto pri
modernizaciji in da se ,je na
relacijo Sivnica—Prevorje—
Kozje—Podsreda—Koprivnica
—Krško popolnoma pozabilo.«
Direktor Izletnika v svojem
izvajanju navaja tudi dejstvo,
da .je prav ta odsek najbolj
Irekventen in da predstavlja
najbolj smotrno povezavo Koz-
janskega s Celjem in Zagre-
bom. Ta varianta bi po njego-
vem bila tudi edina in dokonč-
na rešitev cestnega križa na
Kozjanskem. Razen tega pa
.je tukaj še vrsta probiemov,
ki bi jih na ta način lahko
rešili. To so predvsem vpra-
šanja turizma, kmetijstva,
eventualna gradn.ja industrij-
skih objektov in tako naprej.
Vsa stvar izgleda kot nekak-
šno prosjačenje Kozjancev za
svo.jo pravico, po drugi strani
pa dobi človek občutek, kot
da nekaj pri vsej stvari ni
\prašanj, na katera bi bilo
dobro odgovoriti, pa kdorkoli
bi to bil. Ko so nedolgo tega
pretresali možnost za gradi-
tev nove ceste preko Prever-
ja, .je bilo rečeno, da bi bila
novogradnja veliko predraga
zaradi množice plazov in da
bi nova cesta morala iti po
dolini. Sprašujemo se, če bo-
do dela na novi cesti proti
Planini, ko vendar ne bouo
mo.gli preko nemogočih klan-
cev Jezerc in bodo torej mo-
rali spel,jati novo traso, kaj
cenejša. Na koncu se tudi
sprašujemo, ali res ni vredno
pomembnega vprašanja za pri-
oritetni vrstni red avtoturi-
stično pod,jetje Izletnik Celje,
ki prav gotovo problem naj-
bolj pozna? Neštevilne proš-
nje Kozjancev bi se najbrž
tako pokazale v povsem dru-
gačni luči, ne pa da se rešuje-
jo na kabinetni način in z
mnogimi učenimi razpravami.
Zaradi vsega tega je namreč
popolnoma jasno, c!a Kozjan-
sko še dolgo ne bo videlo
svoje ceste in da .se bodo
slednjič tudi ti ljudje naveli-
čali prosjačiti za to, kar jim
družba nedvomno dolgu.je! ...
MILENKO STRAŠEK
ran Roš
(2)
MAČJI DOM
Drcjcku in Liziki se je živulica smihla. Vprašala sta
kr, kaj öi se dalo storiti za bobio mačko. Ali naj bi
pregledal zivinozdravnik? Morda bi jo rešila operacija?
Mati je odkimala. Treba bo .še počakati. Gotovo je
hsna špila rarfila žival v notranjosti. Morebiti se bo
Ö izlizala. Ce pa ne," ji tudi nihče drug ne bo mo-
pamagati.
Minila je tretja noč po stričevem obisku, ko so zjut-
Grvko na.^li mrtvo na njenem ležišču.
Otroka sta žalovaln. Negibno maiico sta zavila v cu-
in jo položila v škatlo iz lepenke. Drejček je na robu
" izkopal jamico zanjo. Pri tem se je moral truditi s
^pom, kajti gornji del zemlje je bil zamrznjen Grob
^sul in naj položil ploščnat kamen.
Vse te nesreče pa je bil kriv stric Tomaž in nihče
Zato mu je Drejček napisal pismo:
ljubi stric!
Sporočan vam žalostno novico. Predvčerajšnjim je
^udem trpljenju poginila nasa druga črnka. Pokopali
' ;o na vrtu. Zelo'smo nesrečni, najbolj pa Lirika in
Črnka je bila pridna mačka. Zelo rada je lovila miši.
ve snažna in se je kar naprej cedila. Kako lejjo se
^iala igrati, še danes bi črnka živela, če bi ji vi
nc bili dali klobasne špile. Zakaj niste špilc raje
'ju na krožniku, kakor smo mi drugi storili? Revica
ie špilo požrla in je zato morala umreti. Ne bom je
''j pozabil in tudi Lizika n£.
^cs pozdravlja žalostni
Drejček liabjanič
Dosti bolj pusto Je bilo zdaj na njihovem domu.
Zlasti otroka sta pogrešala ljubo mačko, ki sta jo nekoč
tolikokrat pobožala po mehki dlaki Tudi njenega pri-
jaznega laijavkanja ni bilo več slišati, črnka je počivala
zunaj v hladni zemlji
Kmalu so prejeli pismo strica Tomaža:
Dragi Drejček in vsi!
Ali ste se že kaj potolažili zaradi mačke? Res je, da
sem jaz zakrivil njeno smrt, čeprav 7iisem imel takšne-
ga narnena. Ni.sein vedel, da bo špilo požrla. Neumnica!
Bila pa i2i več mlada in bi morebiti itak ne živela jieč
dolgo Sicer pa je mačk mnogo na svetu in tudi v na-
šem kraju jih ne manjka. Ponekod jih je toliko, da ljud-
je še negodne mačice celo utapljajo v vodi Pri dveh so-
sedih imajo mačk preveč in lahko katero dobiva. Pripe-
lji se k rneni, Drejček, saj veš za moj dom! Strošice za
avtobus ti plačam. Prinesi s seboj košarico, prekrito s
mrežo! Izbral si boš eno izmed obeh mačic. Upam, da
boš zadovoljen.
Tebe, mamo, ateka in Liziko lepo pozdravljam
stric Tomaž.
Drejček in Lizika sta se /msmehnila. Nora mačlra bo
torej prišla A: hišV Potem pa ne bosta več toliko žalova-
la za črnko. Spet bo veselje pri njih doma.
Nizkega dne lukoj po kosilu je tnali pospremila Drej-
Cka do ai^tobusne postaje. S seboj je imel ko.šaro. Do-
bre pol ure je trajala vožnja do velike vasi, kjer je živci
stric Tomaž. Prav ob glavni cesti je stanoval pod islo
streho z mesnico.	"
V tem ča.<}u je stric dremal v zakurjeni sobi, zleknjen
v naslanjač. Teta Meta ga je poklicala in bil je sprva
nevoljen. Ko pa je zagledal janta, se je nasmejal in z de-
belim glasom dejal:
»Glej ga! Si pa le prišel po mačko! Ali si obedoval
že doma? Vendar boš kaj toplega pil, da se pogreješ!«
Posedeli so ob čaju in se pogovorili. Potem je stric z
Drejčkom odšel k bližnji hisi. Tam je bilo polno otrok.
Sredi tople velike izbe so se večji ukvarjali s sankami
in smučmi. Vsak čas bo zapadel sneg in treba se je bilo
nanj pripraviti. Manjši otroci so sedeli na široki kmečki
peči. Med njimi tam sta ležali tudi dve mladi mački.
Gospodinja ju je potegnila s peči. Bili sta beli s črnim
lisami. Drejček ju je pobožal po mehki dlaki. Bili sta mu
všeč in rad bi se bil odločil za eno.
Stric pa je 'hotel, da stopita še na drugi konec vasi.
V neki hiši tam jima je kmet pokazal tri mačke —
staro in dve mladi, ko so v veži srkale mleko iz krožni-
ka. Dlaka jim je bila nenavadno lepe barve. Vse tri so
bile nekoliko sire in nekoliko rjave s temnimi progami.
Drejček takšnih še nikjer ni videl. Pokazal je na eno iz-
med obeh mladih:
»Ali bi lahko dobil tole?«
»Seveda. Ena nam je odveč,« je prikimal kmet. »Sta-
ri mački to seveda ne bo prav in branila bi se. Zato ji
moram mlado vzeti naskrivaj. Oni dve bom iz veže pognal
v izbo, tretjo pa tu pridržal.«
Kmalu jc v Drejčkovih rokah bila košara, ki je v
njej pod mrežo ležala mačica. Zeblo je ni, saj je iz cunj
gledala samo njena mehka glavica. Vendar se je uhožica
tresla po vsem životu. Gotovo je čutila, da se je nekaj
posebnega zgodilo z njo.
»Ali si mi zdaj odpustil zaradi tiste špile?« se je po-
smejal stric Tomaž. Dal je fantu deset dinarjev za potne
stroške. Se v mesnico je spotoma stopil. V papir zavit
kot teletine je Drejčku stlačil v široki žep plašča. Potem
ga je spremil do avtobusne postaje. Ko sta tam čakala,
so po zraku zaplesale prve stiežinke. Resda se bo pričela
prava zima! Tudi Drejčka in Liziko so doma že čakale
sanke.
Privozil je avtobus. Fant se je stricu zahvalil za vse,
najbolj pa za lepo mačico. V avtobusu je našel še prost
sedež in si je v naročje postavil košaro z mačico. Spre-
vodniku, je plačal voznino. Tako se je vozil sam, kakor
da je že odrasel človek. In mlado mačko je prinašal do-
mov! Bil je vesel vsega tega.
14. stran
NOVI TEDNIK
Št. 38 — 21. september 197?
v
ENKRAT
OiiiupijSKi ugeiij je ugasnil,
olimpijslta zastava spuščena,
XX. igre moderne dobe kon-
čane. Naj živijo igre! Takoj
pu še laliko vprašamo ali naj
živijo takšne olimpijske igre,
kot so bile letošnje ali je tre-
ba v igrah, simbolu mladosti,
ljubezni in prijateljstva med
vsemi ljudmi sveta, nekaj
spremeniti.
Akcija komandosov je dose-
gla to, da letošnja olimpijada
ne bo cstala v analih samo
po izvrstnih športnih dosež-
kih. številnih uspehih in dra-
mah športnikov ter odlični
organi:^aciji, temveč tudi po
ziočinu, Iii skoraj nima pri-
mere v času številnih olim-
pijad (Geki so vojno med or-
ganizacijo iger prekinili, po
končanih igrah pa jo nadalje-
vali). Kdo je kriv za takšen
neprijeten intermezzo bo po-
kazala zgodovina, verjetno že
prav kmalu, saj so prve po-
sledice že znane. Verjetno bo
potrebno o tem še kdaj spre-
govoriti. zlasti organizator
sam, na katerega področju
s« številne skupine, ki jim da-
jejo prostor za delovanje, ce
no za to pa so morali plačati
sami z ugledom, ki .]im ^e
bil krepko zmanjšan. S tem
vprašanjem pa se bodo morali
krepkeje spoprijeti tudi pri
MOK. če bodo hoteli, da bodo
prihodnje olimpijske igre po-
novno v takem vzdušju, kot
morajo po osnovnem namenu
biti.
Kaj pa športni uspeh? Ver-
jetna je po neprijetnih do-
godkih malce v ozadju. Ka
korkoli že, po športni plati je
olimpiada predstavlja vrhu-
nec športnih dosežkov, kate-
rih ocenjevanje že meji na
skrajnost: Izredni uspeh so
dosegli predstavniki dežel Af-
rike — zlasti v atletiki in bo-
ksit — ki se vse bolj pribli-
žuje razvitejšim deželam. Za-
kaj? Tri njih je še vedno pri-
.sotn: {d«t kdaj?) polna ele-
mentarnost. saj tečejo vsi od
otrok do starejših. Pri nas ja
tek zamenjal avto, zamenjala
.ga je pretirana komoditeta in
zato se moramo truditi (kon-
kretno pri nas, kjer je izbira
manjša ), da redke resnične
talente umetno vzgajamo zato,
da bi nam domov z največje
športne predstave prinesli ko-
lajno (npr. Nikolič. Korica
itd.) Evropejci in Američani,
vsega presiti in sede - v.
tomobilih, pa smo specialisti
za tehnične discipline. Udob-
nost dopolnimo z močjo in
gre. To ni popolnoma ade-
kvatno za Jugoslovane, z red-
kima izjemama Natašo Urban-
čič in Srečkom Stigličem.
»Razvitejšim« se ne ljub!
več teči (ni potrebe pa tudi
čas jih prehiteva), vprašanje
pa je. kaj bodo na tem pod
ročjn (glede tehničnih dlsci-
plin) dosegli predstavniki zla-
sti dežel Afrike. Zibelki
in Kvropa) izgubljata primat.
Vse je prepuščeno času, ta pa
je trenutno na strani tretjega
sveta. Vsaj na tem področju.
Olimpiada je pokazala, da bo
pri nil'; \ osnovi potrebno za-
stavit; drugače, drugače bo
potrebno ocenjevati in podpi-
rati ti.sto, kar si to tud: res-
nično zasluži. Izhajati bo pot-
rebno iz mase. kajti le tako
lahko računamo na resnično
kvaliteto. Umetno vzdrževanje
j«' kratkotrajno in tvegano!
Zal^ljiiček: Igre so konči-ne
naj živijo igre. r.ahko pričakii
.jemo. da bomo za prihodnje
igre drugače zastavili pot. če
.je za to sploh še čas. Ali bomo
ponovno ostali samo pri be-
sedah. Res pa je, da se potem
ne smemo jokati ob neuspehu
ali hvaliti ob »samo« petih«
osvojenih medaljah. Slednje
ne smejo zasenčili dejansko
fasado stanja v naši telesni
kulturi.	t. vrabi.
V
Državno prvenstvo atletov
in atletinj se je odvijalo v
bolj ali manj slabem vremeriu
In z^to tudi rezultati niso bili
kaj posebnega. Dokaj številna
ekipa celjskih športnikov se
je solidno odrezala, osvojila
(če prištejeano še člana JLA
Vivoda) štiri naslove in s tem
bi naj potrdila svojo kvalite-
to.
Seveda pa o kvailitefcni atle-
tiki v Celju trenutno lahko
govorimo le rja podlagi dveh
imen — olimpijcev. Kocuvan
je odlično tekel na 200 met-
rov ter postavil nov državni
rekord 20,8. Urbančičeva je
zmagala s sicer skromnim re-
zultatom 52,40, vendar je svo-
jo kvaliteto že tolikokrat do-
kasala, da ji tega ni šteti v
zlo. Zmagi Vivoda (203 cm v
skoku v višino) in Leška (430
om v skoku ob palici) pa sta
bolj odraz kvalitete nekaterih
disciplin, kot pa njiju samih.
Pri tem pa gotovo Vivoda in
Leška ne zadene nobena »kriv.
da«, saj sta oba svoje v atle-
tiki že storila.
Za temi štirimi prvaki pa
vlada v celjskih atletskih vr-
stah vsaj v kvalitetnem pogle-
du rahla praznina. Izjema je
morda Svet, ki je bil tokrat
tretji, vendar se v teku m
5000 metrov nikakor ne more
»spustiti« pod 14 minut, kar
je sicer v začetku sezone res-
no obetal. Zelo obetavne re-
zultate je v začetku sezone
dosegala tudi Dermelova, ki
pa verjetno ni izpolnila niti
svojih letošnjih želja, niti
upov ljubiteljev atletike.
Kljub temu je Dermolova
skupaj s Pavšerjevo in Sve-
tom ostan« pravzaprav edina
perspektivna »nada« celjske
atletike. Razen, če ne bo še
kakšen kvaliteten mladinec ž®
kar kmalu presenetil in »za-
jadral med vrhove«. Sicer pa
si poglejmo še uvrstitve osta-
lih celjskih atletov in atle-
tinj: Moški — 100 m: 7. Dvor-
šaJk 11,3; 1500 m: 6. Svet
3:53,4, 7. Lisec 3:54,4; 110 m
ovire: 6. Koštivnik 16,1; kop-
je: 7. Kopitar 64,58; 800 m:
6.	Zalokar 1:56,4; 5000 m: 3.
Svet 14:07,2, 6. Lisec 14:33,6,
disk: 4. Mijač 50,74; kladivo:
7.	Pristovnik 52,80; 4 x 400m:
3. Kladivar 3:18,5
Ženske — 100 m ovire: 4.
Dermol 15,6; 200 m: 3. Pavšer
25,6; 800 m: 4. Urankar
2:12,4; 4 x 4(K) m: Kladivar
3:57,5; daljava: 6. Dermol 540
cm; disk: Kastelic 36,66. E. G.

V soboito in nedeljo je bilo
v okohci šmohorja republi-
ško orientacijsko tekmovanje
za pionirje, mladince in čla-
ne. Tekmovanje je organizi-
rala mladinska komisija pri
PZS v sodelovanju z -mladin-
skim odsekom rö Laško.
Tekmovanja se je udeležbi o
27 ekip iz vse Slovenije. Po-
goji za tekmovanje so bili do-
kaj sla.bi, saj je tekmovalce
motil dež. Prva tri mesta v
posameznih konkurencah so
zasedle naslednje ekipe -- pi-
onirji: l,MOPD Velenje 440
točka, 2. PD Loče 4.']0, 3.
MOPD Paljčane 3S3 točk;
Mladinci: 1. .MOPD Ruse 550,
2. Loče 404, 3. PD La.ško 282;
Člani: 1. MOPD škof j a Loka
676, 2. PD Velenje 629 3
MOPD Laško 623 itd.
Članskim ekipam je veljalo
to tekmovanje tudi za oloven-
sko orientacijsko ligo. Ker je
bilo to tekmovanje zadnje, je
končni vrstni red v slovenski
orientacijski ligi za leto 1972
naslednji: 1. Radovljica 39
točk, 2. škofja Loka 38, 3.
Laško 37. Te tri ekipe so se
tudi uvrstile na državno pr-
venstvo.
A. MAVRI
Tekmovan.je na svežem zraku. Kam pa zdaj?
ŽRK: LEVSTIK O: O
Pred dnevi smo lahko v
enem slovenskih dnevnikov
kov prebrali, da je RK Celje
suspendiral svojega najboljše-
ga igralca Bojana Levstika, ki
noče več nastopati za svojo
ekipK). Hkrati so se v Celju
širile najrazličnejše govorice
o »izsiljevanju« do kluba in
podobno. Zato smo se obrnili
kar na prizadetega samega,
da nam pove, kaj ga je napo-
tilo k temu, da je zapustil
vrste celjskega ligaša. Takole
pravi Levstik:
»Ko sem postal član držav-
ne reprezentance — nastopil
sem z njo na turnirju v Tu
nisu — sem imel v rokometu
precejšnje ambicije. Razum-
ljivo, da sem jih hotel uvelja-
viti. Na žalost moram ome-
niti, da pri klubu podobnih
ambicij za napredovanje ni bi-
lo. Le tako si namreč lahko
razlagam dejstvo, da se je
pri RK Celje živelo iz leta
v leto, brez kontinuiranega
dela. Samo poglejte: prišel je
Štencl pa odšel, Malič, Ačkun,
odšli so Šafarič, Telič pa še
in še. Vprašujem se, zakaj ni
nihče zdržal v naši klub.ski
sredini? Povsem jasno je, da
je bilo tedaj tudi mojih ro-
kometnih ambicij konec, če
pa je bilo tega konec, sem
hotel s svojim znanjem ro-
kometa vsaj nekaj »profiti-
rati«. Pa ne v domačem klubu.
Dobil sem ponudbo iz Nem-
čije za eno leto. Potern bi .se
vrnil. Toda pri klubu o tem
niso hoteli ničesar slišati. Za-
to sem nehal z igranjem ro-
kometa.«
Kaj pa košarka?
»Ce se človek dolga leta ba-
vi s športom, ne more pre-
kiniti kar tako. In ker so ko-
šarkarji ravno rabili visokega
igralca, sem sie vključil v nji-
hove vrste. Samo zato, da se
tam sprostim in morda tudi
kaj pripomorem v borbi za
zvezno tekmovanje. Zato pra-
vim, da je bilo odveč pisa
nje o nesporazumih. Rokomet
mislim končati«.
P. S.: Kaže da sta RK Celje
in Bojan Levstik le našla
skupni jezik, se pravi spora-
zum, saj drugače -si ne more-
mo razlagati dejstva, da je
Levstik drugi dan po tem
razgovoru spet nastopil za
celjske rokometne barve. Mi
slimo, da je tako tud^ n^-av
E. G.

KEGLJANJE
Na kegljišču v Piranu je bilo republiško kegljaško prven.stvo
nie pusumeznu. Kljub teuiu, da je b.la Luclvigova pred kratkii)
uučm.-.kein tekmovanju ^gulj peia je tokrat spet iH)kazala od
formo In v dveh nastopih podrla kar X89 kegljev, kar ji je prii
premočno prvo m.-sto. Odlično peto nifwto je zasedla tudi druga
niča Partizana Kovinar Store MarinCeva z 810 keglji. članica j
I jar ja Štaniijcrjeva je bila z 830 keglji na 11. mestu.
ROKOMET
v 3. kolu 11. zvezne rokometne lige so na Skalni kleti gost
rokometaši Varteksa iz VarazUiiia. Varaždinci so se (Jeljaiiom d
upirali le v prvem delu igre, nato pa so domačini zaigrali res d
in zmagali z rezultatom 17:9. Moramo priznati, da se je prece,
znala prisotnost Levstika, čeprav je zaradi pomanjkanja trei
ta igralec izgiibll nekoliko moči. Ce si bo premislil še drugi ii;
celjsKega moštva, ki je prenehal z igranjem. Koren, bo celjska (
prav gotovo zopet posegla v boj za najvišja mesta prvenstvene
vice. Slednjič sta to le dva državna reprezentanta, ki imata v i
nji ekipi gotoii» največ znanja in izkušenj. Ce pa si sežeta v
izkušenost in mladostni polet, uspehi ne morejo izostali.
NOGOMET
Nogometaši Kladivarja so po 3. kolu v republiški ligi še v(
brez zmage. Tudi tokrat na domačem terenu niso usi)eli prem
svojega nasprotnika, namreč moštvo Kopra, čeprav lahko rečemo
so pravzaprav ves drugi polčas igrali le na en gol. Deloma d
obramiia gostov, i)redvsem pa nespretiiost domačih napadalcev
botrovali temu, da je končni rezu.tat ostal 1:1.
V	vzhodni conski ligi ekipa Šmartnega zmaguje tudi na ti
igrišču. Zmagali so proti Rakičanu 2:1, medtem ko je Olimp iz«
v Storah 1:0. Ostala rezultata: Dravinja : Steklar 1:3, Rudar (1
: Bakovci 4:1.
V	nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja so bili v I. skupini
seženi piič-a rniini rezultati. V II. skupini je bilo srečanje med
škim in Gotovljami v 10. min. drugega polčasa prekinjeno.
REZULlAil 1. SKLPINE 2. KOL.4:
Šoštanj — I.jubno 3:1, Opekar — Straža 2:2, Žalec — Sei
2:3, Papirničar — Celulozar 2:0, Boč — Osankarica 2:2, Brcži«
Vojnik 3:1.
REZULT.-VTl II. SKUPINE I. KOLA: Polzela — \ rjnsko f>::i,
ško — Gotovlje 1:1, prekinjeno, Ponikva — Oplotnica 2:0.
REZULTATI .MLADINSKE LIGE I. KOLA: Papirničar — Šnia
6:1, Kovinar — Olimp 0:0, Steklar — Dravinj? 0:3, Opekar —
nik 2:2. Srečanje med Rudar.jem in Kladivarjem ni bilo odigrano
T. TAV(
KOŠARKA
Pred domačim občinstvom so celjski košarkaši visoko odpr
precej slabo ekii>o Kroja. Tekma je imela dva jovsem ra/ličiia
časa. V prvem so domačini absolutno .ladigrali goste, medtem !;
v drugem delu ipe niso več posebno trudili obrambi, tako tla
gostje precej omilili poraz. Celjani so odlično pričeli, povedli s
in gostje so svoj prvi koš dosegli šele v 5. minuti igre. Z odi
in duliovito igro se- douiač.V. nadaljevali ves prvi polčas, poleg
pa so tako dobro igrali v obrambi, da so gostje le z veliko te
losegali koše. Rezultat take igre .je tuai 32 košev prednosti v k
Celjanov. V drugem polčasu pa je trener prof. Mile Cepin dal i
iiost igranja tudi drugim igralcem, ki sicer sedijo na klopi, o bi
ba Celjanov ni več delovala tako homogeno kot v 1. polčasu in
fjeločani so tako katastrofo spremenili v še kar znosen poraz*
Celjanih, ki so Se vedno nastopali brez Zmaga Sagadina, so priki
najboljšo igro Miloš Sagadin, Jerič, Tone Sagadin ter Er,javoc
innbi. košt- pa so dali. Tone Sagadin 33, Miloš Sagadin 31 .Jerič
Pešec 11. Erjavec 6. Leskovar 4 in Levstik !, Sodila sta dobro I
zinger iz Žalca in Bukovec iz Medvod.	.F.\NEZ
SINDIKALNI ŠPORT
NOGOMET
V	nadal,ieva;iju sindikalnega prvenstva' v nogometu so hili (li
ženi naslednji rezultati:
I.	liga: EMO : Kovlnotehna 4:2, Železarna : Ciinkarna 0:3, A
: Klima 4:0, Žična : Zlatarna 3:4.
II.	liga: Libela : Gradiš 2:7, Toper : Cestno podjetje ß:2, Teli
mercator : Elektrosignal 10:2, Pievnzništvo : Mer\ 2:1, Prosvrta ::
vinja 3:0.
ROKOMET
Pričelo se je letošnje tekmovanje v rokometu. Nastopa kaf
ekip v I. in II. ligi.
Prvi rezultati: I. liga: Klima : Kovlnotehna 10:8, Libela : fl
sveta 7:10, Merx : EMO 12:10, Aero : Žična 13:2; II. liga UJV : t
per 8:4, Ingrad : Izletnik 5:2, Elektro : Sava 1114, Železarna : O
karna preloženo, PTT — prost.	j
Pretekli teden je bil pri Braslovškem jezeru seminar za oi!
nizatorje rekreacije delovnih organizacij. Sprejeli so program (>
za je.sen (sind, športne gre tekmovanja za športno značko TRlS
poslušali pa so tudi predavanja o vsebini izletov s športnorekre»
sko vsebino, ki na. M popestrila vsak sindikalni izlet.	j
Za športno značko TRIM bo komisija za rekreacijo organizW
še kolesarjen.je (28., 29. in 30. septembra) in tek na l.OOfj ivH
600 m.	T."
ODBOJKA
v nadaljevanju prvenstva v republiških odbojkarskih liga^
tekmovalci Partizana Gaberje dosegli polovičen uspeh. Ženska vjj
je nepričakovano «zgubila srečan>e v Nove i mest« proti domači <"*
s 3:1. Z istim rezultatom pa so bili člani uspe.šni na igrišču v M'
ci, kjer so premagali domačine.	j
ŠPORT V SAVINJSKI DOLINI J
v okviru krajevnega praznika na Vranskem .je Si) Vransko t
pravila* tudi strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Nastopi'"
pet ekip. Zmagali so strelci iz Polzele, ki so zbrali skupno 28Ü ^
gov pred Preboldom 2fi2, Vranskim 224 itd. Med posamezniki P*
zmagal Kranjc (Pr»'bo!d) R9 pred Deželakom (Vransko) 68. Zul"*
com (Polzela) 67 krogov itd.
Odbojkarji T\ D Partizana uspešno nadaljujejo prvenstveno
niovanje v II. republiški ligi. V tretjem kolu so gostovali v ToJ
ščici in zmagali z 3:1. V nadaljevanju tekmovanja bodo v ned''
doma igrali z Polskavo.	,
V	nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v štajerski rokoiu®'
ligi so rokometaši Partizana Žalec gostovali v Kamnlci in sreča'
proti istoimenski ekipi izgubili z 11.10.
Košarkaši Žalca pa so odigrali kar dve prvenstveni srečanj
II. republiški košarkarski ligi. Med tednom so na domačem iRf^
izgubili srečan.je proti ekipi Konu.sa z 72:79, nato pa »o gostov'^
Storah in tam prcma.gali ekipo Kovinarja z .'>1:.57. Najbolj.^!
pri Žalcu .je bil Ramšak. ki .}e dosegel 22 košev, pri domačih pa '
ličar 20. V soboto se bodo Žalčani ponarili » Preboldu.	,,
T. TAVt'
$t. 38 _-— 21. september 1972
NOVI TEDNIK
stran 15
s
Janez je čemerno sedel v kotu domače
gostilne in žulil tistih vodenih dva deci že
debelo uro. Pravzaprav sam ni vedel, kaj naj
naredi s sabo, kajti bil je togoten na ves
svet. In tako se je odpravil v gostilno, kjer
je utopil misli v pijači In tako mu je čas ne-
kako mineval. Pa stopi v sobo Polde, Janezov
prijatelj še iz otroških let, ko sta skupaj na
sosedovem vrtu hruške kradla in pozneje v
šoli vlekla za kite svoje vrstnice. Polde je
takoj opazil Janezovo slabo voljo in je s hu-
domušnim nasmehom na obrazu prisedel k
njemu. Sam si je naročil dva deci, pa za Ja-
neza tudi. Ta pa je kar čemerno strmel predse
in bilo je videti, kot da Poldetovega prihoda
sploh ni opazil.
Poldetu je bilo teh čudnih manir kar hitro
dosti in ga je dregnil. No, počasi se mu je
le razvezal jezik in priznal je prijatelju, da ga
tarejo hude skrbi, ker se je pač odločil, da
si bo postavil čedno hišico. Saj sam ve, kako
to gre — z ženo nista več ravno v rosnih
letih, za otroke bo treba nekaj, pa tudi v dru-
žini so vsi že nekaj dosegli, pa da Janez ne
bi ničesar imel .. .!
Spet je za nekaj časa zavladal molk, pa
je Janez kaj kmalu nadaljeval s tarnanjem.
Najbolj ga je pestilo to, ker se noben obrtnik
ni držal dane obljube in vsi po vrsti so krepko
zamujali obljubljene roke izdelave, da o teža-
vah z dobavo gradbenega materiala ne bi niti
govoril ... Pa tudi to je nekako srečno pre-
stal in prebrodil, čeprav je priznal, da bo za-
radi tega najmanj deset let prej siv ali ple-
šast. Venomer je ponavljal, da če bi takoj
vedel, kolikšne skrbi si bo nakopal z gradnjo
hiše, ne bi nikoli napravil tega koraka.
Poldetu pa se le ni zdelo vse tako tragično
in bodril je prijatelja, kakor ga je vedel in
.znal, najbolj pa mu je to uspevalo z tistimi
dva deci in kmalu se je Janez kljub vsemu
prestanemu le razživel. Zdaj sta bila že sredi
pogovora, kako bi bilo dobro hišo dokončno
opremiti. Janez je bil sicer zelo zadovoljen
z vodovodnimi instalacijami, saj je ves po-
treben material nakupil v LABODU, v trgovini
trgovskega podjetja TEHNO-MERCATOR. Toda
takoj, ko je omenil to ime, je Poldetu kar
zasijal obraz. Predlagal je svojemu prijatelju
nekaj prav imenitnih idej in informacij, za
katere mu bo Janez nedvomno hvaležen za
vse večne čase.
Napotil ga je v TEHNO-MERCATORJEVO
specializirano trgovino LABOD, kjer je naš
vrli Janez nakupil vse za svojo lepo novo hi-
šico. Najprej je poskrbel, da so mu pripeljali
na novi dom kvalitetno EMO THERM peč za
centralno kurjavo in tako bo Janez grel svojo
družino v mrzlih zimskih mesecih. Povsem ra-
zumljivo je, da je v isti trgovini — pri LABO-
DU dobil vse vrste radiatorjev, ki jih je mon-
tiral po vseh prostorih v novi hiši. V LABODU
je nakupil vse tudi za novo težko pričako-
vano kopalnico. Tako je lepo opremil stene s
čudovitimi keramičnimi ploščicami, ki jih je
uporabil v kuhinji in še drugje, ne samo v
kopalnici, po tleh pa je položil prav tako ču-
dovite ploščice,-v lepi barvni kombinaciji s
tistimi, ki jih je dal na stene. To mu je seve-
da omogočila velika izbira stenskih in talnih
ploščic v LABODU. Toda to še zdaleč ni vse,
kar so mu ponudili v tej specializirani trgo-
vini.
Kupil si je vse vodovodne pipe — za sani-
tarne prostore in kuhinjo. Prav vesel, pa ne
samo Janez, tudi zahtevna in izbirčna tašča,
je bil, ko je lahko v LABODU izbral res lepo
in estetsko sanitarno keramiko, ki jo imajo
v LABODU v različnih lepih pastelnih barvah.
In sploh, Janez je tako opremil svoj novi dom,
da je pozabil na skrbi, ki jih je imel prej. Po-
vabil je svojega prijatelja Poldeta v gostilno
in tam sta proslavila prvo veliko zmago. Toda
Polde me bi bil prijatelj, če ne bi Janezu za-
upal še druge prednosti TEHNO-MERCATOR-
JEVIH specializiranih trgovin. Povabil ga je,
naj si drugič ogleda tudi specializirano trgo-
vino MAVRICO v Stanetovi ulici, kjer bo na-
šel vse, kar bo rabil pri dokončni opremi
svoje nove hiše.
Tudi vas vabimo, dragi bralci in potrošni-
ki, da si v prihodnji številki z Janezom ogle-
date specializirano trgovino MAVRICA v Sta-
netovi ulici v Celju.
16. stran
NOVI TEDNIK
Št. 38 — 21. september 197?
DOLGA LETA
ŽIVLJENJA
Zgodba mojega življenja
je dalga, kei sem že star.
Sedemdeset let sem že na-
štel, pokopal sem že dve
ženi, tretja pa mi je všeč.
Zato se obračam na vas s
prošnjo, ker se mi vsi
moje sosedi smejijo, bi se
rad še ženil. Dve vojni
imam za seboj, težo ruske-
ga ujetništva sem preži-
vel, v partizanih sem bil
ranjen in v življenju mi
ni nič ostalo skrito. Vdo-
vec sem že pet let, otroci
so se mi razgubili po sve-
tu in jaz preganjam samo-
to že pet let Zdaj pa mi
je tega dovolj in rad bi
imei. spet družinsko ognji-
šče. Vse je mrzilo, skuha-
no je na pol, saj veste,
kako je, če ženske ni pri
hiši. Imam eno že ugleda-
no, verjetno bi bila kar
»kontent«, pa se mi smeji
vsa soseska in tudi njo
dražijo in jo pregovarjajo.
Jaz sem pa še dedec in
pol in neumno se mi zdi,
da bi se že počutil, kot
da bi bil za v staro šaro.
Dekle je staro petdeset let
m zna dobro skuhati, vse
drugo pa že n? več po-
trebno. Ali imam prav,
ker se želim še enkrat po-
ročiti aili pa sem res že
riepnjeten vzgiea za otro-
ke, ki hodijo za mano in
se mi smejijo?
TONCI
Dragi Tonči,
le pogum v roke in nič
več obotavljanja! Kar
strumno zakoračite v za-
konski stan in se ne ozi-
rajte na mnenja drugih,
zla.sti pa ne na sosede, ki
žele včasih več slabega kot
dobrega Morda pa vam
zavidajo pogum, kaj veste!
Lepo se pomenite s svojo
bodočo tovarišico in ji po-
vejte, kaj ou nje pričaku-
jete in kaj ji lahko nudite.
Če bo to zadovoljujoč ob-
čutek za jesen življenja,
ki naj bi preživela ob va-
ši strani, bo dovolj. Pre-
več tudi vi ne smete pri-
čakovati, saj veste, na sta-
rost čiovek obnemore in
postane ves betežen.
OSAMELOST
UBIJA
Nekaj več kot dvajset
pomladi sem naštela, red-
no sem zaposlena z dobro
službo v obetajoči organi-
zaciji, kjer me cenijo in
se tudi sama potrudim, da
bi jih ne razočarala, že
zdavnaj bi me do vsega
lepega na svetu minilo, če
bi imela še težave v sltiž-
bi. Tako pa je tam vse v
redu, le v moji notranjo-
sti ni vse tako tepo ... Po
letih sodeč bi že moraCa
imeti stalnega fanta, saj
ga ima vsaka gospodinj-
ska pomočnica že s petnaj-
stimi leti. Životrim iz ted-
na v teden brez vsakršne-
ga zanimanja in volje.
Zdao je mimio že več kot
leto dni, ko m» je fant
zapustil. Letos sem dopust
preživela sama na kopali-
šču. Odšel je brez slovesa,
imel me je rad in tudi jaz
sem mu ljubezen vra-
čala. Mislim, da Je spoz-
nal drugo in zato je vse-
ga konec Sprašujem se,
ali bodo kdaj napKJčili bolj-
ši časi, ker čakanja sem
se že naveličala. Enkrat
človek tudi kloni, kajne?
Ali je za mojo starost pri-
merno, da grem sama ven
v družbo, med ljudi. Ra-
da bi si poiskala fanta, ki
bi me imel rad.
ROZA
Preljuba Roza,
v vašem vprašanju je že
tudi nakazan odgovor. Le-
ta, še manj pa to. da ste
ženskega spola, vam ne
brani, da ne bi šli sami
med ljudi. Kje pa vendar
živite? Naše kavarne so
polne deklet, žal, tudi mla-
doletnih, ki se več ne
sprašujejo kaj je zan.ie
in kai ni Vi na ste že
resna in dovolj stara os-
ebnost, ki ve kaj hoče in
ima določen življen,)ski
cilj. Zato stran z maloduš
nostjo. zaprite jo v oma-
ro med nemoderne obSe-
ke in se odprite. Ljudem
problemom, ki vas obda-
jajo. življenje je polno re-
či, ki vznemirjajo, zato
se ne zapirajte pred nji-
mi Iščite, pa ne za vsako
ceno.
NATAŠA
BOUTIQUE ZA
PLITEK ŽEP
Verjetno ima letog mu-
hasto sonce vseskozi pu-
stovanje, saj se ne raz-
krinka in tako smo pri-
morani prezgodaj seči po
toplejši garderobi.
Tokrat sta za vas pri-
pravljena dva že precej
jesenska hlačna kostima,
dopolnjena z zanimivima
pokrivaloma. Zgornje ob-
lačilo predstavljata jakni,
krojeni v modernem sti-
lu kopalnili plaščev, pre-
pasani s pasovi iz istega
materiala. Jakna v pepita
vzorcu ima okroglo rezan
ovratnik § temno obrobo,
ki se pojavi tudi kot ob-
roba rokava. Drug model
v enobarvnem materialu
je brez ovratnika in ima
precej kimono rokave.
Dekleti nosita hlače iz
črnega jerseya in sukna
v karo vzorcu, če so vam
všeč pokrivala, si izde-
lajte podobni čepici in
odidite na jesenski dež.
J. VERBIČ
pogled:>
v prltefefe^
ŠENTJURČANI
IN BLAGOVNA
V SPORU ZA
TRŠKI ROTOV7
Slavnostim ob odkritju
spomenikov Ipavcem v
Stenjurju pri Celju naj se
pridruži tudi današnji za-
pis. Gre za drobec iz zgo-
dovine Šentjurja, ki pa
utegne ob sicer dovolj sko-
pih virih iz njegove pre-
teklosti vzbuditi interes za
nadaljnje proučevanje. Za
uvod nekaj okvirnih po-
latkov.
O naseljenosti kraja pri-
čajo najdbe od kamene do
rimske dobe. Srednjeve-
ška naselbina -e nastala
blizu podgrajsxega gradu
Anderburg). Spričo bCi-
žine drugih pomembnih
gradov, razvite obrti, trgo-
vine in prometnih poti se
kraj že leta 1384 prvič
omenja kot trg. Leta 1400
so Celjski grofje dovolili
tržanom davka prost trž-
ni dan na nedeljo. Po le-
tu 1466 je bil letni sejem
ob sv. Primožu, od leta
1583 dalje pa je bil na
Jurjevo V prvih zapisih se
trg imenuje Št Jurij pod
Podgradom. po (letu 1400
Št. Jurij pod Riinikom ali
pri Rifniku, od zgraditve
železnice Sv Jurij ob juž-
ni železnici, od 1933 dalje
Sv. Jurij pri Celju, dokler
ni dobil sedanjo obliko
imena.
Važna prelomnica je le-
to 1539, ko so krški škof-
je podelili trgu lastno sod-
stvo v okviru trškega po-
merija, zraven pa tudi tr-
ško hišo (rotovž), sedež
trškega sodnika. Ta je iz-
vrševal tudi krvno sodstvo
na kar spominja tudi le-
dinsko ime »na gavgah«,
kjer so stale vislice.
Verjetno ob velikem po-
žaru, ki je leta 1795 uni-
čil skoraj ves '.rg, je gra-
ščina Blagovna odvzela tr-
žanom sodstvo. Odtlej je
o]£a sodnija na tem gra-
du. S tem se začenja dol:
goletni spor tržanov z la-
stniki te graščine, ki se
do konca fevdalne dobe
oziroma fevdalnih odno-
sov za njin m uspešno
končal. Zunanji izo-az tega
prizadevanja je bilo vpra-
šanje lastništva trške hiše,
v resnici pa je šlo za več:
za ohranitev starih trških
svoboščin, za čim manjšo
odvisnost od graščaka, ki
si je riasilno prilaščal nji-
hove pravice.
/.apiöiur. ^ .zborovanju
uglednejših izmed njih
dne 24. januarja 1804 na-
vaja navzoče. Nekaj jih
naštejmo: Maks Sauer,
oskrbnik Blagome, Anton
Apat, za to priložnost iz-
voljeni trški sodnik in za-
pisnikar, dalje svetovalci
— Jakob Gaberšek, Jožef
Fendrüi, Luka Tofant, Ju-
rij ZdoCšek m Blaž Klanj-
šek ter končno predstav-
niki trga — Franc černov-
šek, Jožet Baš, Mihael
Kranjc, Mihael Pevec, Ja-
kob Bele, Tomaž Skribej,
Jurij Rethlein, Tomaž Ver-
bič, Jurij Dobovišek, Jer-
nej Grejan (Krejan) in
Jernej Veber.
Potem, ku najprej ugoto-
vijo, da števimi tržani iz-
javljajo, da ,e sedanja
Bergtoldova hiša, prej ro-
tovž, last trške občine in
imajo v tem pt)dporo tudi
pri uglednejših osebnostih
ter celo pri višjih oblasteh
hočejo razčistiti zlasti na
slednja vprašanja:
—	kakšne pravice naj bi
imeli tržani do te hiše;
—	odkod te pravice izvi-
rajo;
—	s kakšnimi dokazi
lahlco podprejo svoje zah-
teve.
Ob prvem vprašanju od-
govarjajo, kako je bila hi-
ša zgrajena. Pred kakimi
30 leti (torej okrog 1775)
so začeli z gradnjo na
zemljišču, kjer je stala
Aplenčeva, vulgo Krofliče-
va koča. Vse skupaj je ku-
piC graščak pl. Jacomini
za 50 goldinarjev. Ko so
do temeljev porušili bivšo
bajto, so začeli z gradnjo,
za kar so ves material
oskrbeli tržani sami, prav
tako tudi vse delo. Edi-
no, kar je prispeval gra-
ščak, je bila dnevno me-
rica vina in kos kruha.
Za izplačilo obrtnikov je
nekaj denarja prispevali
Jacomini, s tem, da je tr-
žanom razprodal blizu tr-
ga ležečo puščo Razkorže
in izkupiček namenil za
pokritje stroškov. Ker pa
to ni zadostovalo, naj bi
gradnjo ix>dprl še z do-
datnimi posojili kar naj
bi po izpovedi Jerneja Ve-
hra znašalo 800 goldinar-
jev. Za to pa ve le on,
vsem ostalim ni o tem nič
znanega, ker niti bivši so-
dnik, niti trški pisar Ju-
rešič nista o tem ničesar
zapisaila ali tržanom ust-
no javila. Za tem izjavi
navzoči Jernej Veber, 65
let star da je, pred kaki-
mi 23 leti iz ust pisarja
Mihaela Jurešiča jasno sli-
šal, da je trg za gradnjo
rotovža dobil posojilo 800
goldinarjev, ki ga dolguje
Blagovni. Končno na to
točko odgovarjajo, da jim
ni znano, kako si je Bla-
" govna to hišo povsem pri-
lastila, menijo pa, da lah-
ko z njo razpolagajo sa-
mi, saj so za njeno grad-
njo prispevali vse delo ui
opravili vse vožnje, kar je
zahtevalo ogromno truda
in časa
Na drugo vprašanje, od-
kod izvirajo te pravice, se
sklicujejo na izjavo tu
kajšnjega župnika Jožefa
Vidica, ki jo je pred dve-
ma letoma dal trškemu
sodniku Bergtoidu: »Ce bi
bili tržani dovolj pametni
in bi se lotii-i zadeve na
primeren način, bi rotovž
zelo lahko dobili nazaj v
svoje roke.« Tudi okrožni
komisar Kožuh se je pre-
teklo jesen, ob priliki ko-
misijskega ogleaa za grad-
njo nove šole, izrazil v
farovžu proti Luki Tofan
tu m Juriju Zdolšku, da
bi trg z malo truda lahko
dobili nazaj takosodstvo,
kot tudi rotovž
Na zahtevo graščinskega
oskrbnika so morali Se-
verm Bergtold, Luka To-
fant in Jurij Zdolšek svo-
je izjave tudi zapisniško
potrditi Oskrbnik je sez-
nanil navzoče, da je gra-
ščak pripravljen ugoditi
njihovim želljam ter jim
prepustiti hišo, če izpolni-
jo naslednje pogoje: da
vrnejo dolg 800 goldinar-
jev s pripadajočimi 4 od-
stotnimi obrestmi za vsa
leta nazaj in stroške, ki
so nastali s popravilom hi-
še po požaru 4. julija 1795.
Svojo odločitev naj vnese-
jo v ta zapisnik.
Za tem izjavijo zbrani
tržani da tolikšnega zne-
ska ne morejo plačati in
prosijo graščaka, naj jim
da mesec dm časa za pre-
misli ek. V tem času se
bodo dokončno odločili,
ali bodo zahtevuno vsoto
poravnali ali pa se odpo-
vedali vsakim nadaljnjim
zahtevam v zvezi s to hi-
šo.
Spor pa s i-em ni bil
končan. Očitno so si šent-
jurčani izposlovaU novih
dokazov. V zapisniliu z
dne 21. maja 1812 je za-
pisano, da so kupnino za
Aplenčevo hišo poravnali
tržani sami iz lastnih sred
stev, o dolgu 800 goldinar-
jev pa ne more biti niti
govora. Iz tega zapisnika
se vidi, da se je spor še
razširil. Tržani se prito-
žujejo, da so zahteve zem-
ljiške gosposke vse več-
je, da so jim vse stare
svoboščine odvzete in so
v obveznostih že povsem
izenačeni 7 navadnimi pod-
ložnik" Blagovna si je
prilastila tudi pobiranje
mitnine ob živinskih sej-
mih, kar je bila od nek-
daj pravica trga, očitno pa
tudi pravico za ribolov v
mejah trškega pomeri ja.
To se vidi po tem, ker
v posebni točki izjavljajo,
da je bil ribolov, kohkor
se spominjajo najstarejši
izmed njih, v izključni pri-
stojnosti trškega sodnüia.
Zaradi vsega tega so na
zborovanju 15. novembra
1812 skllenih, da bivši bre-
žiški pisar Anton Moraj
zbere vse obsroieče listi-
ne in sestavi peticijo, ki
jo bodo poslali v odločitev
višjim oblastem Za zače-
tek so mu določih hono-
rar v znesku\20 goldinar-
jev.
$t. 38 _-— 21. september 1972
NOVI TEDNIK
stran 17
18. stran
NOVI TEDNIK
St. 38 — 21. september 1972
$t. 38 _-— 21. september 1972
NOVI TEDNIK
stran 19
v slikoviti vasi Brecljevo nedaleč od Šmarja pri Jei-
§ah prodajam slikarski atelje razgibanih originalnih
oblik primeren za vikend. Skoraj nova stavba s tremi
prostori, preddverjem in manjšo kletjo. Stoji na me-
stu, od koder je čudovit razgled. Interesenti si lahko
atelje-vikend ogledajo vsak dan ali pa se pismeno ja
vijo na naslov: Akademski slikar STANE JAGODIC,
Gornji rudnik 11/30, Ljubljana
RAZPIS
GASILSKO DRUŠTVO
ŠMARTNO OB PAKI
razpisuje
DRUGO JAVNO LICITACIJO
GASILSKEGA DOMA
ŠMARTNO OB PAKI št. 80,
parcelna št. 186 KO Šmartno
ob Paki
Javna licitacija bo dne 24. septembra ob 9. uri
na licu mesta. Izklicna cena 145.000 dinarjev. Pra-
vico do licitacije imajo vse pravne in fizične
osebe.
Pred pričetkom licitacije morajo vsd interesenti
položiti kavcijo v višini 10% izklicne oerse v gotc--
vini ali v vrednostnih papirjih.
Dom je primeren poleg stanovanja tudi za obrtni-
ške lokale. Stoji sTedi vasi in ima vse komunalne
priključke.
OBVESTILO POTROŠNIKOM
KURILNEGA OLJA!
Nenehna rast potrošnje kurilnega olja in v zvezi
s tem lokacijsko in tehnično nepravilna, za požar
in eksplozijo rsevama, gradnja tozadevnih shramb
terja v izogib morebitnih poznejših posledic, odloč-
nejše ukrepe.
Organ občine pristojen za zadeve požarnega var-
stva namreč ugotavlja, da si je večje število obča-
nov — potrošnikov kurilnega olja za centralno
ogrevanje stanovanjskih in drugih objektov —
zgradilo ali gradijo shrambe za kurilno — gospo-
dinjsko olje brez predhodnega soglasja tega organa
in v nasprotju z dJc-ločbami Pravilnika o prometu
in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št.
45/67).
Da bi tudi v bodoče nemoteno potekala preskrba
s kurilnim oljem, opozarjamo občane, ki so si
brez požarno vamcstnega soglasja že zgradili, gra-
dijo ali pa nameravajo graditi shrambe za kurilno
olje, prijavijo gradnjo oz. naknadno v skladu s
7. členom Temeljnega zakona o prometu in hrambi
vnetljivih tekočin in plinov (Uradni list SFRJ, št.
10/65) in 7. člena Zakona o varstvu pred požarom
in o gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46/70) pridobijo
zadevno soglasje.
Za prijavo gradnje oz. vlogo za izdajo soglasja
je na razpolago ustrezen obrazec, ki si ga stranka
lahko nabavi v sprejemni pisarni skupščine občine
Celje.
ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE SO CELJE
NAŠE VPRAŠANJE
- VAŠ ODGOVOR
,. Obvestili smo vas že, da z igro Naše vprašanje — vaš odgovor pre-
sojamo. Kmalu bomo začeli z novo, zanimivo igro v sodelovanju z
^bljan.sko banko in upamo, da bo.ste tudi tokrat pridno sodelovali.
* veliko sreče pri žrebar^ju vam želimo!
Vsi, ki ste poslal' »1. kupon, ste zapisali, da je bila igra zanimiva
rste bili zadovoljni % njo, da je bila privlačna, za nekatere so bila
^šanju težka, za druge prelahka, nekateri se pritožujejo, da zaradi
poteče sreče« niste imeli sreče pri žrebanju pravite, naj le še nadalju-
z nagradnimi igrami — in še več pohval in nasvetov je bilo
Priznati moramo, da. smo tudi mi zadovoljni z vami.
K, T()KR.\T smo ŽRRI5AL1 ZADNJIC, N.\(iRAI>E KERAMIČNE IN-
"^STRIJK LIBOJE PA PREJMEJO:
y'"«a Dular, Zg. Preloge 26, Slovenske Konjice
.^fijan Kristan, Zavrh 42, Dobrna
C Starčevič, Prebold 102
ta"än Mlinovčič, I./Okavec 110, Rim.ske Toplice
j^.fja Ocvirk, Ločica, Polzela
Sumej, Nova vas 5, .Sentiur
Sla Sopar, Celjska 73 a. Velenje
»vka Počivalnik, Ljubija 1, Mozirje
Po nagratle se oglasite v naše uredištvo v Celje, Gre-
^'ff'va 5 kadarkoli dopoldne.
Ij^ Ohciiem prosimo tudi izžrebance prejšnjih kol, ki po nagrade še
prišli, naj jih dvigiK'jo v uredništvul
1. IN 2. OKTOBRA 1972
pri
Carinarnica Ljubljana bo 1. in 2. oktobra 1972 na javni dražbi prodajala osebne avtomobile
in ostalo blago:
Avtomobile v nedeljo, 1. oktobra 1972 v prostorih šolskega centra za tisk in papir, Ljub
Ijana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa 2. oktobra 1972 od 8. ure naprej
v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/11.
Ogled vozil in ostalega blaga ter vplačilo kavcij bo samo v soboto dne 30. septembra 1972
od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana.
AVTOMOBILI:	začetna cena
1 o. a. AU?A ROMEO 2000, letnik 1972, zaleten	40.000
2.	O. a. ALFA ROMEO SPIDER 1750, letnik 1971,
zaleten	35.000
3.	o. a. CITROEN ID 19, letnik 1969, nevozen	24.000
4 O. a FORD CAPRI 2000 GT, letnik 1969, zaleten	21.000
5.	o. a. OPEL KADET COUPE, letnik 1971, zaleten	20.000
6.	o. a. FORD 1700 S, letnik 1970, zaiet^n	20.000
7 O a. VW KOMBI BUS 1500, letnik 1969, zaleten	20.000
8.	o. a. MERCEDES 190, letnik 1962. nevozen	18.000
9.	o.a. OPEL KADET LS, letnik 1969, zaleten	16.000
10.	o. a. MERCEDES 220 S AUTOMATIK letnik 1962
nevozen	16.000
11.	o. a. OPEL ADMIRAL, letnik 1967, nevozen	15.000
12.	o. a. AUDI 100 S, letnik 1969, zaleten	15.000
13.	t. avto KLÖKNER DEUTZ MERKUR,
letnik 1966, nevozen	,	15.000
14.	O. a. SIMCA 1100 GLS, letnik 1970, nevoze"	15.000
15.	o. a. OPEL REKORD, letnik 1969, zaleten	14.000
16.	0. a. RENAULT 8, letnik 1971, zaleten	14.000
17.	o. a. VW 1200, letnik 1966, nevozen	13.000
18 o. a FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten	12.000
19.	o. a. CITROEN ID 19, letnik 1963, nevozen	12.000
20.	o. a. BMAV 1800. letnik 1968, zaleten	12.000
21.	O a. MERCEDES 220 S, letnik 1961, zaleten	12.000
22 o. a. OPEL REKORD, letnik 1967, zaieten	12.000
23.	o. a. MERCEDES 220 SB, letmk 1961, nevozor	11.000
24.	o. a. PEUGEOT 404, letnik 1966, Ealeten	10.000
25 o. a FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten	10.000
26.	0. a. FIAT 1500, letnik 1966, nevozen	lO.OOO
27.	o a. FORD TAUNUS 20 MTS, letmk 1967, zaleten	10.000
28 o.a. MERCEDES 190 D, letnik 1965, zaleten	10.000
29. o. a. FORD ESCORT, letnik 1970. zaleten	10.000
30	o. a. OPEL REKORD. letnik 1963, ne^'ozen	9..500
31	O. a. OPEL REKORD, letnik 1964 nevozen	9.500
32.	o. a. VW 411 L VARIANT, letnik 1971, zaleten 9,000
33.	o, a, MERCEDES 220 SB, letnik 1963. zaieten	9.000
34.	o. a CITROEN 2 CV, letnik 1971, zaleten	9.0000
35 o. a. ALFA ROMEO SUPER, letnik 1967, zaleten 9.000
36.	O. a. FORD GXL, ^etnik 1971, zaieten	9.000
37.	o. a. AUTOBIANCHI PRIMULA, letnik 1967
nevozen	8.500
38 o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965. zaleten 8.500
39. o.a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1964
zaleten	8.500
40	o. a. FORD TAUNUS 15 MTS. zaleten, letnik 1967 8.500
41	O a FORD TAUNUS CARAVAN, letnik 1966, zaleten 8.000
42, o. a. OPEL REKORD 1900 GS, letnik 1971
zaleten	f-l^l
43 o. a. OPEL REKORD, letnik 1971, zaleten	8.000
44.	O. a. SIMCA 1301, letnik 1969, zaleten	8.000
45.	o. a. FORD TRANSIT, letnik 1967, nevozen	8.000
46.	o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen	8.000
47.	o. a. OPEn^ REKORD COUPE, letnik 1962
nevozen	7-500
4«. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962. zaleten 7.000
49.	o. a. VW 1500, zaleten, letnik 1963	7.000
50.	o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1964
nevozen	7.000
51 o. a. PEUGEOT 404 CARAVAN, letnik 1964
zaleten	7.000
.52. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 196-
zaleten	6.500
53 o. a. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, letnik 1S62 6.500
54.	o. a. AUTO BIANCHI PRTMI LA, letnik 1963
zaleten	6.500
55.	o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1965, nfvozen 6.500
56.	O. a NSU PRINC 4 L, letni»^ 1968 nevozer	6 000
57 O. a FORD TAUNUS 17 M. letnik 1964, nevozen 6.000
.58, O. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen 2.000
.59. o. a. OPEL KADET, letnik lOR.S. zaleten 6.000
60.	o. a. FI.AT 2300. letnik 1964. nevozen	6.000
61.	o. a. NSU PRINZ 4 L, letnik 1966, nevozen	5..500
AVTOMOBILI:	sačetna cena
62.	o. a. DKW 1000 S, letnik 1962, nevoaen	5.500
63.	o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, nevozen	5.500
64.	o. a. VW 1200, letnik 1964, zaleten	5.500
65.	o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten	3.500
66.	o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen	5.000
67.	o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten	5.00(i
68.	o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten	5.00<i
69.	o. a. VW 1500, letnik 1964, zaleten	5.000
70.	o. a. VW 1500, letnik 1965, zaleten	5.00(i
71.	o. a. VW 1500, letnik 1963, zaleten	5.000
72.	o. a. CHEVROLET, letnik 1963, zaleten	5.00<i
73.	o. a. OPEL KADET, letnik 1965 nevozen	5.000
74.	o. a. MERCEDES 220 S, letnik 1957, nevoze:.	5.00(i
75.	o. a. OPEL KAPITAN HYDRAMATIC, letnik 1961,
nevozen	4.50t
76.	o. a. VW KOMBI BUS, letnik 1963, zaleten	4.500
77.	o. a. FIAT 600 D, letnik 1965, nevozen	4.000
78.	o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1966,
zaleten	4.C0(,'
79.	o. a. FIAI 1100 KOMBI, letnik 1965, zaleten	4.00(i
80.	o. a. VW 1200, letnik 1965, zaleten	4.000
81.	o. a. VW 1200, letnik 1964, zaleten	3.000
82.	o. a. VVS' 1200, letnik 1965. zaleten	3.00v.
83.	o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1968, zaleten	3.50(.
84.	o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962, zaleten	3.00:
85.	O. a. FIAT 850, letnik 1969, reg. motor.ia	3.000
86.	o. a. VW 1500, letnik 1966, zaleten	3.5C
87.	o, a, OPEL REKORD, letnik 1961, nevozen	3.50;
88.	O. a. RENAULT 16 letnik 1969 brez registracije	2.00(
89.	o. a, OPEL KADET CARAVAN, letnik 196-t
zaleten	2.50i
90.	o. a AMI 6, letnik 1967, nevozen	1.50'
91.	o. a. NSU FIAT 1100, letnik 1958, nevozen	1.50(
92.	o. a. NECKAR FIAT 1100, letnik 1960, nevozen	1.000
93.	o. a. BMW 700, letnik 1972, zaleten	1.0&'
94.	o. a. OPEL REKORD, letnik 1959, zaleten	1.0(N
95.	o. a. WrARSZAU^A, letnik 1962 nevozen	1.00(
96.	o. a. ŠTRENA 104, letnik 1968, nevozen	70(
97.	o. a. VOLGA, letnik 1964. nevozen	.50»
98.	o. a, AUDI 80, letnik 1966, zaleten	12.000
99.	o. a. VW 1300, letnik' 1968, zaleten	10.000
100.	o. a. NECKAR FIAT 1100, letnik 1962, zalege"	S.OOc
PONOVNO NA LICITACIJI:
101.	o. a. MERCEDES 230 AUTOMATIC,
letnik 1968, reg. mot.	15.00li
102.	o. a. VOLVO 121, letnik 1967, zaleten	15.00(i
103.	o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten	10.000
104.	o. a. RENAULT 4 L, letnik 1965, zaleten	9.500
105.	o. a. VW 1200, letnik 1964, nevozen	8.00fi
106.	o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1962, zaleten	7.000
107.	o a. PEUGEOT 404 CARAVAN, letnik 1968,
zaleten	6.0(k
108.	o. a. MERCEDES 190 D. letnik 1959, nevozen	5.000
109.	o. a. PEUGEOT 404, letnik 1961, zaleten	5.00(
110.	o. a. VW 1200, letnik 1957, nevozen	4.50(>
111.	o. a. VW 1200, letnik 1959, nevozen	4.50ti
112.	o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963. zaleten	4.500
113.	o. a. FIAT 1300. letnik 1061. zaleten	4.00(
114.	o. a. VW 1200, letnik 1957 nevozen	3.000
115.	o. a FORD TAUNUS 12 M, letnik i.963, nevossen	3.000
116 o. a. FORD T.AUNUS 17 M. C.AR.WAN. letnik
1963, zaletsn	3.00<i
117. o. a. OPEL REKORD, letmk 1964. zaleten	2.50('
118 o. a. RENAULT GORDINI, letnik 1961, zaleten	2.500
119.	o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten	3.000
120.	o. a. FIAT 750, letnik 1963, nevozen	2,000
121.	o. a. FORD TRANZIT, letnik 1966, zgoren	2,000
122.	o. a. FORD COMBI, letnik 1955. nevozen	1.500
123.	o. a. FIAT 600. letnik 19,58, nevozen	1.000
124 o. a FIAT 1100, letnik 1960, nevozen	1 000
in ostalo blago (mopedi, motorji itd.)
Spisek ostalega blaga, ki ni ob,javljen v tem oglasu
bo objavljen na oglasni deski carinarnice Ljubljana.
Pravico udeležbe na javni dražbi imajo vse pravne
in fizične osebe. Udeleženci morajo v dneh, ki so
določeni za ogled blaga tj. v soboto 30. 9. 1972, vpla-
čati 10"o kavcijo od začetne cene v carinarnici Ljub-
ljana, predstavniki podjetij pa morajo poleg tega
predložiti še pooblastilo svojega podjetja.
V nedeljo, 1. oktobra ne bomo sprejemali vplačil
kavcij temveč samo v soboto 30. septembra 1972.
Vse informacije o javni dražbi lahko dobite po te
lefonu Sie-.'iSS od 26. septembra 1972 dalje.
OLGA ŠIUER, predsednica krajevne skupnosti v Lučah sprejema iz rok predsednika občine Mozirje JOŽETA DEBERSKA priznanje o podelitvi
»:>č!nske na^n^e in Jože DeberSak med sla^-nostnlm povorora.
MOZIRJE: DIU
IN SOLIDARMOST
v spunun na U. seplcniber iUJ'l, ku je bila v celuti usvuüuL
Gornja Savinjska doiina, praznujejo ol)čani občine Mozirje svoj ,
činski praznik. I.«tošnje osrt-dnje slavje je l>ilo preteklo soboto v jj
čah ob Savinji. Več sto udeležencev proslave je prisostvovalo lepi J
reditvi, na kateri je imel slavnostni govor ,IOZE DEBER.SEK, mo,
»ki župan. V svojem govoru je orisal dosežke občine v zadnjem ,
dobju in zlasti poudaril pomen solidarnosti, ki jo ob skupnih akcij
izpričujejo ondotni prebivalci. Govoreč o bodočih nalogah je opozo,
zla.sti qa to, da je treba dolini zagotoviti skladen razvoj obstoječih ■
dročij gospodarske aktivnosti in zavrnil skrajnosti, po katerih naj
dolina ostala nekakšen »rezervat« naravnih lepot, kar bi nujno poj,
lo zaostajanje v razvoju.	^
Delovni ljudje mozirske občine so dosegli v minulem ubdob.iu
like rezultate in splošni življenjski standard v občini je znatno J
rastel. Kljub skromnim sredstvom uspe.šno rešujejo tudi številne koq
nalne probleme in ravno ob praznovanju so v Lučab svečano i/ro<
javnemu namenu na novo asfaltirane krajevne ceste. Značilno za Ij^
v tej občini je to, da so vedno s skupnimi močmi ter znatnimi sam
prisi>evki do.segli to, kar imajo danes.
Praznovanje občinskega praznika je bilo združeno tudi s srečanje
samoupravljalcev mozirske občine. Ob tej priliki so po sklepu obči
ske skupščine tudi podelili letošnjo občinsko nagrado, ki jo je prej,
krajevna skupnost Luče, za izjemne dosežke pri razvoju kra.ja in ^
gove ureditve. Na zborovanju pa so podelili tudi priznanja sedemtu
stim posameznikom, ki so kar največ prispevali k razvoju samoupn
Ijanja, tako v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih. M
številnimi gosti, mnogimi nekdanjimi partizani, ki so se borili v teh kj
krajih ter predstavniki vseh sosednih občin je bil tudi Tone B«
predsednik gospodarskega zbora .skupščine SR Slovenije.
B. STRMCU
OD JOŠTA SOTESKEGA
»Moja domačija je pri Cedarjevih v Gotovljah pri Žalcu.' To je stara hiša in Žalski
kronist Vrečer navaja, da smo potomci Jošta Soteškega — še danes vsi 'visoke in
močne postave..Tako pričenja svojo pripoved Melhior Jost, graditelj mlina, saj ni
bil samo mlinar, kajti šola v Dresdenu mu je dala tudi znanje, kako se postavljajo mlini.
V Celju je stara zemlji-
ška knjiga, v kateri je na.
vedeno, da je neka gro-
fica prodala mlin nekemu
kmetu. Od njega je mlin
kupil celjski pek Kirbiš
in se je pozneje tudi mlin
po noem imenoval, od
Kirbiša pa je kupil mlin
prof. Anton Jošt, bil je
profesor matematike in
stari Celjani se ga spo-
minjajo, da je bil strah
m trepet gimnazijcev. Si-
cer pa je bil to zelo sa-
mozavesten rod in znana
je anekdota o Mihaelu
Joštu, Melhiorjevem oče-
tu, ko je peljal seno s
plevniških travnikov. Ka-
kor sem pa že omenil, se
je pri njih doma reklo
pri Cesarju. In tako je
tovoril seno po cesti, pa
ga sreča kočija graščaka
s Plevne. S kočije pa
glas: »Umakni se, vidiš,
da se pelje grof!« se je
razburjal kočij až. »Jaz
sem pa Cesar,« dene Mi
hael Jošt in odpelje da-
lje. Sicer pa so bili Go
tovljani sploh napredni
ljudje in so bili vsi v na-
prednih strankah, tako da
so nekoč ministra Ko-
rošca kar z vozom vred
v jarek prestavili ...
Kot sem že omenil, je
mlin kupil stric Melhior-
ja Jošta, ki je bil profe
sor. Mlin je bil takrat se-
veda mnogo manjši. Pro
fesor matematike se je
šel takrat velikega žitne-
ga trgovca in je kupil
amerikansko pšenico, ce
na je padla in tako so
težki milijoni splavali p»
vodi. Tako je Mihael Jošt
potem garal m plačeval
celo življenje dolgove, za.
to pravi danes Melhioi
Jošt, da noče biti niko
mur ničesar dolžan. Da
bi vsaj nekaj rešil, je Mi-
hael prevzel mlin in »Jo
štovo vilo«, to je ta veli
ka hiša ob Ljubljanski
cesti, kjer ima danes v
njej prostore Vodna sku
pnost Celje.
Pri hiši so bili trije
bratje in vsi so bili zelc.
močni. Vsi so hodili v
celjsko gimnazijo, razen
Melhiorja. Bili so strah
in trepet nemčurjev, ka
dar je prišlo do kakšnega
pretepa.
Melhior pa je ubral
druga pota. Obiskoval je
meščansko šolo v Žalcu,
potem pa se je šel učit
za mlmarja. Te obrti se
je izučil pri 23nanem mli-
narju Pocajtu, ki je ta-
krat vodil njihov mlin.
Za njim sta mlin prevze-
la Melhior in njegov t>rat
Vanč Jošt, ki je bil naj-
lepši telovadec pri »So-
kolu«, a je mlad zapustil
ta svet, ker se je ubil z
motorjem. Tako je Mel-
hior ostal sa.m za mlinar
ja, a je kaj kmalu spre-
videl, da tako ne bo mo-
glo iti dolgo. Potrebno je
bilo več znanja, več stro-
kovnosti in tako se je od-
pravil v Dresden v mo
demo šolo za mlinarstvo
in mlinarsko gradnjo. Ti-
stih časov se Melhior do
bro spominja: »Težko je
bilo, imel sem veliko do
motožje. Pri Cesarjevih
nas je bilo vedno polna
tiiša, tam pa sem stano-
val pri dveh starih žen-
skah, ki sta venomer kavo
pili in zraven grizljali
sladkorčke. Sam sem bil
večkrat lačen kot sit in
domov nisem pisal za de-
nar, saj sem dobro vedel,
da ga ni bilo, kljub temu.
da smo doma^ imeli sto
petdeset hektarov zemlje.
Mama mi je le kdaj pa
kdaj kaj naskrivaj posla
la. Tako sem vzdržal vsa
ta leta študija v Nemči
ji . . .«
Medtem pa jim je zgo
rel mlin in to tako, da
je ostalo le golo zidovje,
pravzaprav samo temelji.
Takrat je bil še Vanč živ,
pa je nagovoril Melhior
ja, da je z znanjem, ki
ga je pridobil v šoli, na
redil načrte za nov mlin.
No, Melhior se še danes
kesa, ker je naredil pre
veük mün, mnogo preve
lik. Gradnja se je pričela,
poprijel je mladi, pa ata,
ki je kljub šestdesetim
letom bil močan kot me-
dved, in so zidali. Delali
so s kamnom, v Gotov
Ijah so imeli svoj kamno
lom, kamen so vozili štir
je i>ari konj! Melhior
sam pa je še z enim de-
lavcem sej al pesek na
Savinji. Nasejala sta ga
več kot tisoč kubikov!
Imeli so tri zidarje, bih
so sami dobri mojstri
bili so IZ Doline, Mama
so jim od doma vozih
jesti in piti, imeli so be
lega konja. Vsa dela z le
som (okna, vrata, podei
f>a je naredil Cimerma
nov Edi. To so bili fant
je od fare in lahko ir.
prijetno- je bilo z njimi
delati. Tako je bil mlin
gotov dvaintridesetega le
ta in pričela se je proiz
vodnja, ki je prinesla
dnevno dva in pol vago
na moke. Takrat je Mel
hior že poznal Darinko
Mermoljevo iz Šentilja
kako pa je bilo pozneje*
boste pa zvedeli v nasled
nji številki.
Darinka in Melhior Jošt pred sedemnajstimi leti...
NOVI TEDNIK - Glasilo občmskib organizacij Sociahstične zveze delovnega ijucistva Celje Laško Slovenske Konjice
Sentjui Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo; Celje Gregorčičeva 5 po-^tni predaj 161, Naročnina m .^lasi rrf
V Kongresa 10 - Glavni m >xlgovumi urednik Jože Volfand. Tehnični urednik; Drago Medved - Redakcija Milaji Božič
Ml Goršič Jure Krašovec, Milan Semčai Zdenka Stopai Milenko Strašek Berm Strmčnik - Izhaja vsaJs četrtem -
Izdaja ga CGF »Delo« - Tisk m sliSeji CGF »Delo« Ljubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena posamezne številkf
1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun- 501-1-167/2 CGP »DELO<( Ljubljana - Tel.: uredništvo
223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00