ICEi^V^ 21. SEPTEMBRA 1972 — ŠTEVILKA 38 — LETO XXVI — CENA 1 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje. laško. slovenske konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec PRODOR V TEMELJ Delavci ne kažejo nobenega interesa! Delavce zanima le osebni dohodek.! Ni nobene pobude iz vrst neposrednih proizvajalcev! Sredstva jav- nega obveščanja seznanjajo javnost preveč ^^ačelno! Takšne in še na desetine drugih izgovorov slišimo v tem času, kadar kdorkoli te- li zvedeti kaj več o uresniče- vanju ustavnih sprememb, zlasti pa tistih, ki jih popu. lamo imenujemo »delavske amandmaje«. Take izgovore in opravičila uporabljajo od- govorni v vodstvih podjetij, pa tudi vodstva političnih or- ganizacij v kolektivih. Po na- vadi pridejo takšni izgovori kot naročeni iz tistih sredin, k]er najodgovornejši sami Tie kažejo nobenega pravega in- teresa, da bi komisije začele delovati. Najbolj značilna je opravi- čilna inačica, češ, neposred- ne proizvajalce zanima samo osebni dohodek. In ravno ta je izhodišče in temelj kon- kretnih razprav ter odločitev samoupravljalcev v procesu prilagajanja konkretnih raz- mer ustavnim spremembam. Vsi dobro vemo, da je vskla- ditev internih samoupravnih aktov terminsko določena po- litična naloga, ki naj bi bilo opravljena do konca leta. Seveda vseh vprašanj dokonč. no ne bo mogoče rešiti v tem roku. zlasti tistih ne. ki terjajo daljši razvojni proces. Ni pa se po drugi strani mo- goče zadovoljiti s spiskom imen na seznamu komisije, ki je na papirju. Kaže, da je v najpogostejših primerih ta- le »kratek stika; da bi se de- lavci najlažje vključili x> raz- pravo s platforme dohodka, kar je eno temeljnih vprašanj ustavnih sprememb, vodstve- ne strukture pa bi raje vide- Le, da bi razprava tekla o vsem drugem prej, le o ne- posrednem odločanju zaposle- nih o vprašanjih dohodka ne. Delavci ne kažejo interesa, glasi opravičevanje In ven- dar smo v preteklih letih bi. li priče mnogim zaostrenim situacijam v kolektivih, mno. gim prekinitvam, ki so imele v ozadju vzrok nedemokratič- nih odnosov in samovolje po- sameznikov, skupin, pa tudi obrata do obrata. Kar čez noč bi fiaj bile vse te reči, VSi ti vzroki nesoglasij izgla- jeni, vse naj bi bilo v naj- lepšem redu, pa si delovni ljudje ničesar boljne želijo, kot »statusa quo«? Politični delavci, predvsem komunisti niso v največjih primerih prebrodili kratke razdalje med idejo in kon- kretnostjo. Eno je, če kdo vpraša, ali ima kdo kakšno mnenje ali pripombo v zvezi 2 ustavnimi spremembami, pa po kratkem premoru zapi- še, ni pripomb. Drugače pa, če pisana besedo ustavnih amandmajev »prevede« v po- govorni jezik in začne razpra- vo s konkretnimi primeri iz življenja kolektiva, ko so de- lavci že izpovedali svoje sa- moupravne interese, ki so go- tovo istovetni ali vsaj blizu besedilu ustavnih sprememb. Na ponedeljkovem sestanku predsednikov sindikalnih sve- tov v celjski regiji so udele- ženci glasno razmišljali o mo. rebitni nuji, da bo treba pro- dreti do neposrednih delav- cev v delovne enote in skupi- ne tudi mimo vodstvenih struktur. Seveda se s tem spravljajo v nevarnost, da bi zadeli ob očitke (posamezni- kov 'v imenu kolektivov), češ da se vmešavajo v samoup- ravne pravice kolektiva. Da je to možno, dokazu.je pri- mer republiškega sindikxilne- ga voditelja, ki je želel priti do delavcev v obratu neke to- varne, pa so mu s spretnimi manevri obleganja z aktual- nimi vprašanji vodilni v pod- jetju namero onemogočili. Manjka samo še to, da po več kot dveh desetletjih sa- moupravljanja odkrit razgo- vor z delavci ne bo mogoč v kolektivu. JURE KRAŠOVEC VEKŠ Z DRUGIM LETNIKOM 2. oktobra bosta začela z delom oba letnika (prvi in drugi) oddelka višje ekonomske komercialne šole v Cehu. Izredno velik vpis v letošnji prvi letnik, zanj se je prijavilo skoraj 50 dijakov, dokazuje, ka- ko veliko zanimanje vlada ; za ekonomsko-komercialni študij Prav zaradi tega bi bžlo najhitreje rešiti status oddelka, doseči pri- znanje republiškega izvrš- nega svet^ in tudi zago- toviti ustrezne prostore. Odločitev, da oddelek le- tos štarta tudi z drugim letnikom, je nedvomno pravilna. Na ta način so ustvarjene zasnove, da bo oddelek VEKŠ dejansko deležen tiste družbene podpore, ki jo zasluži. SPREMEMBE V VRHU v predsedstvu občinske konference ZMS Ceilje bo prišlo do kadrovskih spre- memb. Dosedanji pred- sednik Viki Krajnc odha- ja na študij in bo do mar- ca prihodnjega leta oprav- ljal predsedniško funkcijo neprofesionalno Profesio- nalne pa bosta na pred- sedstvu dela Milan Bra- r-ec in Franci Ramšak. O CESTNEM PODJETJU PO KONFERENCI Posebna komisija, ki jo je komite občinske konfe- rence ZKS Celje zadolžil, da pripravi dopolnjeno po- ročilo skupine 2SK iz Cestnega podjetja o raz- merah v tem kolektivu, do seje občinske konferen- ce ZKS Celj<» še ni kon- čala z delom. Komisija že- li oblikovati čimboGj res- nično oceno o idejnopoli- tični odgovornosti članov ZK v Cestnem podjetju. Komite bo o poročilu razpravljal prihodnji te- den. Verjeli ali ne. toda JOŽE URBANC in STANKO DREV iz Tovarne usnja v Šoštanju sta edina delavca v Evropi, ki še ročno »folcata« goveje kože, iz katerih izdelujejo specialne jermenske krupone in likanec. Zaradi vrhunske kvalitete, ki jo pri teh izdelkih dosegajo, je potrebno, da se struganje kož opravi na klasičen, ročen način. Od nekdaj številnih »fol- carjev sta ostala sama. ko se šiht za šihtom sklanjata preko lesenega kozla pritiskajoč s trebuhom na spolzko kožo ... Foto: Bern! STRMCNIK Na.slovu, ki smo ga izbrali za pri- čujočo pripoved, bi lahko dodali tudi: Ni lahko imeti otroke. Grenka je ta ugotovitev, grenka še toliko bolj, ker dan za dnevom, prav povsod, kjer je ie priložnost, poudarjamo našo veliko skrb za malčke, za mlade, za vse, ki si sami še ne znajo služiti kruha. Zgodilo se je oni dan v samem cen- tru mesta, zgodilo pa bi se lahko tudi kje drugje, a bi bilo bolje, da se ne bi. Preveč je bilo boleče in prevelik je bil opomin. Zabolele so solze, zapekla trpkost besed, izrečenih ob stojnici s knjigami, zvezki, radirkami in vsem, kar potrebuje šolarček, gimnazijec, štu- dent. Prišla je mati. Zgrbljena, zgarana in z nemirnim pogledom v očeh, zmedena zaradi hrušča in trušča okoli sebe. Pri- šla je v mesto, da nakupi nekaj stvari, prišla, kot ne pride velikokrat. Vse na njej je kazalo, da je bolj vajena motike, kose, blatne zemlje in vodenih kolovozov. Pa je vendarle prišla na- tanko takrat, ko se je začela šola in so ljud.ie drveli v nekakšni mrzlični na- glici po nakupih. Napotila se je proti stojnici in zaskrbljeno pogledovala po knjigah in zvezkih, nekako utrujeno ji je begal pogled. Potem se je vzravnala, kolikor ji je to pustila njena zemlja, nesojen tiran njenega življenja in je pogledala dekletu, prodajalki, v oči: »Za štiri bi prosila. Za pr\i pa dru gi..,« Beseda ji je zamrla v grlu, ko je soseda zraven nje plačevala račun. Potem je izdavila iz sebe še za ostala dva. Stala je tam, z rokami, sklenje- nimi kot v molitvi in čakala, mirno in vdano v usodo, kmečka mati. Dekle je povedalo račun, ko je že vse zavilo in je nastal kar precejšen zavoj. Račun ni bil majhen. Potem je dejalo: »še to bi potrebovali, tudi to morajo imeti. Lahko pa vzamete ka- sneje, ker se ne mudi tako.« Mati je izdavila iz sebe in v grlu je bilo čutiti solze: »Dekle drago, za božjo voljo, kje pa naj vzamem.« Skotrljale so se solze po licu, dekle pa tega ni razumelo ... MILENKO Najprej dve veliki novosti. Prihodnji teden bo izšel Novi tedntU na najmanj osemindvajsetih straneh in sicer v čast V. sejam obrti. Zato boste v tedniku našli posebno sejemsko prilogo m vse, kar bo zanimivega na sejmu. Sev>e — mnogo tudi o posameznih razstav- Ijalcih. Prihodnjič NT v vet desettisoč izvodih in na osemindvajse- tih straneh. Dalje — od 23. septembra do 7. oktobra se bo vsak dan dopol- dne za skoraj celo uro oglasil vaš radio. Radio Celje tudi dopoldne s pisanim programom in z neposrednim, živim prenosom o dogod- kih na sejmu Cas oddaje od 8.10 do 9. ure. Tudi v popoldanskih dveh urah bomo v spored uvrstili neposredne prenose iz sejemskih razstav. V prihodnji številki pa smo vam v redakciji pripravili še eno presenečenje, dragi bralci. Začenjamo z objavo ljubezenskega ro- mana BELE TULPIKE, ki vam Qa poklanja trgovsko podjetje Avto- motor. Prvega nadaljevanja ne smete zamuditi! In kaj še? Ne, vsega pa res še ne smemo povedati! VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK §t. 38 — 21. september 1972 Zakasnela .^zakonska'' razprava z ustavnimi amandmaji je bilo letos vsklajeno tudi vpra- šanje zakona o davku na pro- met premičnin, ki velja od 1. julija dalje. Ta zakon ne upo- števa več špekulativne možno- sti prikrivanja dejanske kupo- prodaje nepremičnin z »urad- no« navedenimi številkami v kupoprodajnih pogodbah. Stopnje prometnega davka so zdaj določen ne glede na prometno vrednost zemljišča in gradbene objekte in so vrh tega stopničasto progre- sivne. Ni namen tega zapisa po- jasnjevanje zakona, njegovo učinkovanje in namen. Spre- jet zakon so obravnavali že na svetu osmih občin celjske regije, kjer so se zedinili za enotne stopnje, ki so tako vsklajene ustrezni organi pri- pravili za sprejem na sejah občinskih skupščin. Pred dnevi so davku na pro- met z nepremičninami raz- pravljali in odločali tudi v Laškem. Razprava je bila po svoji vsebini podobna hudo zakasnelemu razgovoru, ki bi sodil v čas razprav o osnutku zakonskega predloga. Mnenja so se križala na zelo pomemb- nem vprašanju, kdo bodi plač- nik davka: prodajalec ali ku- pec? Odbornik, ki je zagovar- jal tezo, da naj bi bil plačnik kupec in ne prodajalec, očitno ni izpovedal le svojega mne- nja, saj se je pri poznejšem glasovanju izkazalo, da je bilo precej odbornikov proti uza- konjeni novosti, zlasti odbor- niki—kmetje. Omenjeni od- bornik je namreč utemeljeval svojo trditev s tem, da se bo marsikdaj zgodilo to, da bo prodajalec zemljišča, to je navadno kmetovalec, prodal zemljišče po ceni, ki je davč- ni organ ne bo priznal in od- meril višji davek na promet z nepremičninami, pa bo za- to prodajalec hudo oškodo- van. Nasprotniki te teze so bili spet mnenja, da novi zakon ravno omogoča kmetom, ki to hočejo tudi ostati, da si pridobijo zemljišča od tistih, ki kmetijstvo kot osnovno de- javnost opuščajo in da bi ta- ko v prometu s kmetijskimi 7;emljišči polagoma nasta'ale kmetije, ki po svojih površi nah odgovarjajo tipu posest- va za blagovno proizvodnjo. Ob tem se je razvila debata tudi o primestnih kmetijah, o kmetijah v soseščini indu- strijskih podjetij, kjer kmet- je izgubljajo mimo svo/e vo- lje zemljo ter z njo svoja delovna mesta, pa njihovega problema ne bi smeli reše- vati birokratsko suho, mordi celo na nehuman način. Vsekakor je v laškem pri- meru razprava pokazala, da je predmet omenjenega zakona wliko bolj občutljiv, kot se je morda zdelo zakonodajalc m. Zato se ponuja vprašanje o tem, ali je bila javna razprava ob osnutku zakona dovolj ši- roka, dovolj poglobljena? Razprava s takšno vsebino j™ bila namreč zdaj že odveč, ko se je morala občinska skup- ščina odločiti le za spremem- bo dotlej veljavnega odloka oziroma za njegovo vskladi- tev z novim zakonom. .IURE KRAŠOVEC CELJSKO SREČANJE OBRTNIKOV ŽE IMA MEDNARODNI SLOVES — NUJNA GRADITEV SEJEMSKIH PRO. ŠTOROV POD GOLOVCEM — KAKD ŽIVI CELJE S SEJMOM? Pred durmi je peti sejem obrti in turizma ter šesta zlatarska razstava. Celje je pred svojo največjo gospodarsko prireditvijo v letošnjem letu, pred obrtnim sejmom, kot ji na kratko pravimo, ki je ponesla ime mesta ob Savinji daleč preko ožjih meja območja, republike in države. Celjski obrtni sejem je namreč že od vsega začetka postal ne samo srečanje slo- venskih obrtnikov, trgovcev in tiste industrije, ki izdeluje material za obrt, marveč tudi srečanje dela hrvaških in tujih obrtnikov. Zaradi takšnega obsega in izredne solidnosti, da ne rečemo poslov- nosti, je obrtni sejem v Celju že dobil svoje ime in ugled. Celjsko srečanje obrtnikov mednarodni sloves — Nujna graditev sejemskih ., pod Golovcem — Kako živi Celje s sejmom Navzlic tradicionalnosti se organizatorji sejma, to so člani poslovnega združenja Formator, vsako leto sreču- je.io z novimi v;prašan.fi in nalogami. To velja tako za organizacijsko kot vsebinsko plat. Osrednje vprašanje or- ganizacijske strani so seveda prostori in s tem veličina sa- me nrireditve. Letos bo na vrsti že peta improvizacija kot lern poskusom rad pravi di- reklo združenja, Ivan Ura- njek. Improvizacije pa so dra- ge, razen tega ne dajo tiste- ga, kar bi sejem lahko dal. Spričo tega ni čudno, če se zlasti pri Formatorju na vso moč zavzemajo, da bi v Ce- lju čimprej prišlo do sejem- skih hal v okviru bodočega rekreacijskega središča pod Golovcem. Z njimi bi Celje postalo pravo sejemsko me- sto, razen tega pa organiza- tor še drugih stalnih razstav in občasnih prireditev. Vrh tega na te hale komaj čaka- jo športniki, kultiimi in pro. svetni delavci in drugi. Gre torej za njihovo vsestransko uporabnost. Načrt o graditvi rekreacij- skega središča s hailanni ima splošno družbeno podporo. Kratek stik je le v denarnem pogledu. In vendar tudi to ni problem, ob katerem bi se zaustavilo celotno priza- devanje, zlasti še, če bi bilo več dobre volje in pripravlje- nosti. Graditev hal pa zahteva še druga okolnost. Celje bo dru- go leto, v okviru obrtnega sej- ma, tudi organizator tradicio- nalnega srečanja obrtnikov in turističnih delavcev Julijske Krajine, Koroške in Slovenije. In poslej bo tako vsako tret- je leto. To pa hkrati pomeni, da ima mesto nove možnosti za še večjo afirmacijo v svetu. Ali ni to dovolj za začetek uresničitve zamisli o graditvi novih prostorov? Škoda bi bi- la velikanska, če bi to prilož- nost izpustili iz rok! Letošnji sejem bo po obse- gu in vsebini prerasel dose- danje prireditve. Na njem bo sodelovalo nad 250 razstavijal- ce;v. To število pa je zaradi prostorske stiske še vedno omejeno, in zato organizator- ji mnoge prosilce za sodelo- vanje odklanjajo. Novost na letošnji priredit- vi bo turistična razstava. Po- budo zanjo je dal kolektiv Iz- letnika. Prva razstava bo po- svečena zimskemu turizmu in zdraviliščem. Mimo tega bodo prikazali še nekaj zgodovin- skih značilnosti v rasti in raz- voju našega turističnega go- spodarstva. Posebnost zase pa bo tudi tokrat zlatarska razstava, ki sama po sebi predstavlja ve- liko mednarodno in celotno jugoslovansko prireditev. Na njej bo sodelovalo 64 razstav- Ijalcev, med njimi 52 tujih iz petnajstih držav! Tu bo ce- loten prerez jugoslovanskega in svetovnega zlatarstva! In to v Celju, v majhnem mestu ob Savinji, ki se med drugim ponaša z vodilnim jugoslovan- skim kolektivom na področju zlatarske obrti in umetnosti! Tu bodo svoje izdelke razstav- ljali Švicarji, Indijci, Ameri- čani, Grki, Španci, Nemci, Av- strijci, Italijani, Belgijci, Francozi, Japonci, Poljaki, Če- hi, Nizozemci in drugi. Lep in dolg je ta seznam. In verje- mite, da bi ti ljudje in zla- tarji ne hodili na prireditve, če bi ne uživala svetovnega slovesa! In spet je Celje tisto, ki bo zaslovelo v teh državah in pri vseh ki jih zanimajo zlatarski in podobni izdelki. Obrtna razstava bo tokrat pripravljena pod geslom »kva. j litetne obrtne izdelke in sto. ' ritve«. Prevladovali bodo iij.' dividualni obrtniki, četudi \ drugih ne bo manjkalo. Vtem ko bo obrtna razstav» z zabaviščnim prostorom in prodajo blaga po znižanih ce.! nah (sejemski popust) na sta., dionu AD Kladivar, bo tur is.' tična razstava v slovenskem! ljudskem gledališču, zlatarska, pa v muzeju revolucije od 28. | septembra do 8. oktobra. ; Formator kot organizator sejma je sredi največjih pri.' prav. Ob vsem tem pa se ne.; hote pojavlja vprašanje, kak. šen bo delež celotnega mesta, vseh prebivalcev, k tej prire ditvi. Očitno je, da Celje ne: »živi« in ne »diha« s svojo ■ največjo prireditvijo. Kaže/ kot da je sejem le naloga ia. zadeva Formatorja. Pogreša i mo namreč iniciative na dru. gih področjih. To je namrej čas, ko bi se lahko uveljavili še drugi in pripravili posebne^ prireditve, ki bi vse skupaj| privabljale v mesto čim večj ljudi, domačih in tujih in pri.i, spevale k splošnemu sejem.i' skemu vzdušju, razpoloženju.! Zakaj torej mrtvilo na drugih področjih, če govorimo, da I gre za celjsko prireditev? i I M. BOŽIct Velenjski izvoz Poročali smo že, da so v Velenju že sprejeli družbeni plan razvoja občine v prihodnjem letu. Dejstvo, da so to opravili že v sedanjem času, je prav gotovo izrednega pomena, saj bo tako možno, da bodo tudi v de- lovnih organizacijah podvzeli vse potrebno, da bodo prilagodili svoje pro- grime ter tako skupno prispevali k uresničitvi postavljenih nalog. ^ Na posameznih področjih gospodarstva, prav tako pa tudi v družbenih službah bodo še nadalje dosegali pomembne rezultate. Industrija je zdaleč najmočnejša gospodarska veja, saj bo v prihodnjem letu ustvarila kar 90,6% celotnega družbenega proizvoda. Na podili dosedanjih gi- banj gospodarstva ocenjuje- jo, da bo ■ družbeni proizvod na območju celotne velenjske občine zra?tel za 23,5 od- stO'tka, pri čemer bo v druž- benem sektorju seveda neko- liko višji, in sicer naj bi tu zrastel kar za 25 odstotkov. Tak porast družbenega proiz. voda bodo med drugim dose- gli tudi s povečanjem števila zaposlenih in seveda s pora- stom pl-oudktivnosti dela. Zaposlenost se bo ocenah na- črtovalcev v prihodnjem letu pK)večala za nadaljnih 10,5 odstotka, produktivnost dela pa za 10 odstotkov. Porast proizvodnje pa bo terjala tudi ustre^sno ekspan- zijo na zunanja tržišča. 2e do. slej so velenjska podjetja predstavljala pomebne izvoz- nike, vendar računajo, da se bo izvoz še povečal. Gospo- darske organizacije velenjske občine predvidevajo, da bodo izvoz industrijskih izdelkov v primerjavi z letošnjim letam novečale za enkrat in tako dosegle v prihodnjem letu kar 38 milijonov ameriških dolarjev izvoza! Podatek, ob katerem je sleherni komentar odveč. Gtospcdarstvo, ki ta- ko povečuje svojo aktivnost, mora prosperirati! Spričo dejstva da se bo število zaposlenih v industri- ji še nadalje povečevalo, pa so se v občini odloČili posve. titi posebno pozornost tudi kmetij st\ai, pa čeprav le-to v strukturi družbenega pro- izvoda ne predstavlja več kot 0,2 odstotka. Akcijski pro- gram kmetijstva za leto 1973 temelji na razširitvi koope- racijske proizvodnje, zlasti živinoreje ter na p>ospeševal- nem delu pri usmerjanju in p>ovečevanju proizvodnje na posameznih kmetijah, tako da bodo le-te postale čimveč- je blagovne proizvajalke. Ve- liko pozornost pa bodo po- svetili tudi preusmerjanju kmetij ter v kmetijstvo na sploh vložili kar znatna sred. stva. Kmetijska prodzw>dnja naj bi jx) ocenah v prihod- njem letu porastla za 21 od- stotkov. Terciarni sektor v občini močno zaostaja za splošnim razvojem. Glede na doseženo razvitost gospodarstva bi mo- ralo tudi to območje iiitreje napredovati, vendar se je do- slej terciar razvijal pred^'sem z lastnimi sredstvi, to pa mu ni omogočalo, da bi šel v korak z ostalimi panogami. Investicije v trgovino in go. stinstvo so doslej predstav- ljale le 1,6 odstotka od skup- nih investicij v osnovna sred- stva v celotni občini. To pa ne zagotavlja ustreznega i-az- voja, še zlastj če upošteva- mo, da je dohodek na glavo prebivalca (per capita) že do- segel stopnjo, ko iz svetovnih gibanj vemo, da se tudi ter- ciarno področje pričenja hit- reje razvijati. Po ocenah bo občina Velenje že v letoš- njem letu dosegla 1.620 do- larjev narodn^a dohodka na prebivalca! Povečevati name- ravajo kvadraturo prodajnega prostora in pridobiti nove go- stinske kapacitete za še hit- rejši razvoj turizma. Poseb- no pozornost pa bodo na tem področju morali posvetiti kadrom, saj le-ti že predstav- ljajo zaviralni faktor za uspe- šnejše tokove na tem pod- ročju. Še posebna F>ozomost bo veljala razvoju obrti. Delav- nice družbenega sektorja so se v glavnem preusmerile v manjšo proizvodnjo, privat- nih obrtnih delavnic pa je iz- ključno premalo. S smotrno politiko in ustrezno družbeno pomočjo bodo poživili tudi to področje gospodarske aktiv- nosti. K hitrejšemu razvoju obči- ne pa sodi tudi skladen raz- voj na podjTOčju komunaJ«, stanovanjske isgradnje in pra» tako tudi na področju diiiž benih služb. O tem pa kdaj drugič. Naj sklenemo z mislijo, da' so naloge, ki stoje pred de- lovnimi ljudmi občine Vsle-i nje v prihodiajem" letu resniž-] no velike, toda izkušnje nasj učijo, da jih z njim lastno voljo in delovnostjo tudi uspešno uresničujejo, zato je pričakovati, da bomo tudi v prihodnjem letu priče še hit rejše rasti kot doslej, da bo tudi to leto pomembnih de- lovnih zmag in dosežkov. BERNI STRMCNIK Ob nedavnem obisku v Velenju, so predstavnild skupščine s svojimi načrti za prihodnje leto, podrobno seznanili tudi predsednika izvršnega sveta Slovenije, Staneta Kavčiča. ne zamudite! prihodnjič bele tulpike ljubezenski roman, ki vam ga poklanja avtomotor Aktualne naloge Predsedniki krajevnih orija- nizazij SZDL občine Žalec so imeli pretekli teden širše po- svetovanje, ki ga je sklicala občinska konferenca SZDL. V osrednji točki dnevnega reda So obravnavali teze za bodočo organizacijo občinske skupšči- ne, skladno s predvidevanji de- legatskega sistema, ki ga uva- jamo na podlagi ustavnih do- polnil. Poleg tega pa so na po- svetovanju odmerili veliko časa razpravi o pri>)ravah na kra- jevr« konference organizacij SZDL, ki so v minulih dneh v nekaterih krajih že stekle. Ve- čina konferenc bo v naslednjih dneh, največ pa prihodnjo ne- deljo. Glede Jia to, da so na U>h konferencah v ospredju ob- ravnav pomembne aktualne ria- loge, .ie razumljivo, da je bila razprava zelo pestra im kon- kretna. Na posvetovanju so se dogovorili tudi o nadaljnjem poteku priprav za izvedbo re- ferenduma o združitvi delav- skega in kmečkega zavarova- nja, o čemer prav tako teče javna razprava na letnih kon- ferencah. Glede na nekatere novosti, ki izhajajo iz neda\-no sprejetiSi re.publLških zakonov, pa so i-e na posvetovanju dogovorili o tem, da bodo v javni razpravi obravnavali tudi predloge neka- terih občinskih odlokov, ki so jih pripravile strokovne služ- be na občini, zadevajo pa pro- blematiko zemljiške in davčne politke. Posvetovanje, ki ga je vo- dil sekretar občinske konfe- rence SZDL, Ivo Robič, je po- kazalo, da je potrebno ravno konferencam krajevnih organi- zacij SZDL posvetiti temelji- te organiz^ijske in tehnične, še zlasti pa vsebinske prtprave, saj bo med drugim tudi od le-teh v celoti odvisno, kako se bodo občani žalske občine odločali o posameznih aktual- nih nalogah v prihodnjem ob- dobju. Prve konference, ki so že b«le, so zaključke s iM)sve- tovanja potrdile, saj je bila udelefba dobra, razprava pa vsebinsko bogata in konkretna. B. S, 21. septembra še amer barv. film KONJENIKI. Od 22. do 28. septembra amei. barv. film AH, TA ČUDOVITI AVTO KINO METROPOL: do 22. septembra japoiiski film NANAMI, PEKLENSKA LJUBE-; ZEN. Od 23 do 26. septembra amei^ .barv. film BILLY KID. Od 27. septembra dalje ital. barr^ film SOKOLOV PLEN. KINO DOM: , 21. septembra še amer. barvni, film HISA IZ KART. Od 22. do 24. septembra ital., bairv. film PAS NEDOLŽNOSTI.] Od 25. do 26. septembra amer. barv. film PRISILJEN, DA MO- RI. Od 27. septembra dalje amer-i barv. film MOŽ Z IMENOM HRABROST. KINO DOBRNA: 23. in 24 septembra amer. bar*., film PRISILJEN, DA MORI. Porodilo se je 11 parov, od teh^ GIANFRANKO FRELIH in DARIN- KA SKOF, oba iz Celja; ZLATKO GREGL in MIRA AHTIK, oba ^ Celja; MAR,TAN SARLAH, Celje jf VILMA ROZMAN, Štore; KAREL PLANKO, Polene in ŠTEFANU-^ PESAN, Celje; KAROL PESAN AMAUJA UCAK.VR, Oba iz Celjan NIKOLAJ ZIMSEK m HEDViKA R.\MS.AK, oba iz Celja. ŽALEC ALOJZ VEHOVAR, 33, Celje i" MARIJA PIKL, 35, Zg. Roje. CEIJE 37 dečkom in 18 dekUc. $t. 38 _-— 21. september 1972 NOVI TEDNIK stran 3 Slovenske Konjice se ni dolgo, ko so v konji- iju občini ugotavljali nelahke )(^podarske in samoupravne '^'grneve v nekaterih delovnih {oiekfivih. To je veljalo za [(ovaško irdustrijo Zreče, ne- .gliKo kasneje za Konus. »Da. ^ašnja ocena«, pravi Franc 3an. sekretar komiteja občin- jfg konference ZK v Sloven- Konjicah,« je drugačna jr vseh sredii'öh so vidna pri- jadevan.ia za gospodarsko in jolitično stabilizacijo razmer, jjeziiltati so tu«. Med /.annnive primere no- tranjega presnavljanja, osve. jujočih načrtov m spodbud- ^ razvojnih zamisli lahko jtejemo Konus. Po lar.«kih samoupravnili nasprotjih in jivotarjenju od danes do ju- Bi, ko je bil Konus stalno šokiran za več milijard, je sedanji Konusov trenutek mo- jjno drugačen,. Od letošnjega inaja dalje je njihov žiro ra- Jun toliko težak, da brez kre- ditov izplačujejo osebne do- hodke in da so tudi do doba viteljev finančno prijazni. To- žni. Lanski bruto produkt je pia.šal nekfi.i čez 30 .miliia.rd letos govorijo o 40 milijar. dah. Nočejo imeti nič nepo- Icritega. nočejo v nobeno in wsticijo, toda le zato, ker čakajo na štart v novem letu. Ta start ali uresničenje zami- sli o novih proizrvodnih načr. tih naj bi dokončno postavil piko na i. Ali dmgače — po- vedal bo. nedvoumno, da se Jje Konusova politika notra- injega razčiščevanja stvari, us- meritve k delavcu-samouprav- Ijalcu, z naslonitvijo na lastne kadre, z moderni- zacijo proizvodnje tn z jasno dolgoročno tehnolo- .ško orientacijo — splača- la! ^Medtem ko v zadnjem času beremo, kako v nekate- rih delovnih organizacijah ne vedo, kateri proizvodi so ren. tabilni in kateri ne, so v Ko- nusu hrabro opustili delicitar- no proizvodnjo, asortiment pa razširili s tistim, kar pri- naša dobičke. Tudi Kovaška industrija v Zrečah se je morala nedolgo tega spoprijemati s težavami. Modema proizvodnja in teh. nologija, ki sloni ra strokov- nejših rešitvah, enotnejša pri- zadevanja celotnega kolektiva in urejene notranje razmere so pobudile sedanje »fanta- stične rezultate«, kot je re- kel Franc Ban. Začrtana nova proizvodnja pa bo lahko mor- da celo pomenila več kot le zreški »boom«. V Kostroju so začeli s pri- vlačno in že dobro prodano proizvodnjo plastičnih oken, LIP je moderniziral svoje ob. rate in na novo zaposlil več deavcev, pa tudi v manjših delavcev, pa tudi v manjših čuti želia po večjih dosežkih Konjiški primer ni zgrtvo- ren samo zaradi tega, ker pač izraža krčevite napore za sve. tlejše zarje v manj razviti ob- ■«ini. Tudi ne zato, ker so v dveh delovnih kolektivih zna- li zakrpati stare rar.« in ust. variti živahen samoupravni in ekonomski, delovni utrip. Bol; stopa pred oči podoba našega območja, ki se v zad- njem času ravno ne more ix) hvaliti s spodbudnimi eko-~ nom.skimi upi in ki. navzlic nekaterim izjemam, premalo pogumno koraka vštric z va- bljivimi ponlidbami sadov so- dobne tehnološke revolucije. Konji.ški kolektivi, zlasti mislim na Konus in Kovaško industrijo Zreče, sicer iščejo vse notranje ustvarjalne in miselne rezerve, njihov jutri pa vidijo predvsem v koope- raciji, v integracijskem pove- zovanju, v močnejšem »obra- čanju« sredstev. In ko v zad- njih mesecih sorazmerno mnogo govorimo o inte,2rracij. skih procesih, bi morala bolj sveža kri poplakniti misli strokovnih skupin in služb za razvojne zasnove delovnih organizacij. Tako, da bi iz- brali in dorekli izvirne tehno- loške postopke, povezovanja in integracijske poti v občini, v regiji, republiki in še dalje. Toda kaj, ko celo razmišlja, nja o možnostih za skromne oblike poslovno tehničnega poslovanja največkrat sežejo le do tovam-iškega vhoda. Lo- kalna ljubosumnost in majh. nost nas dela še manjše. In včasih se je težko otresti ob- čutka, da tak ali drugačen lo- kalni cezarizem ovira močnej- ši skok čez plot sedanje, če ji prav rečemo, nerazvitosti. Ne bi mogli zanikati, da ce- ljsko območje, kljub dokaj- šnji kadrovski suši, ne pre- more inženirskega, tehnične- ga, strokovnega kadra. V ne- katerih občinah menda celo delajo društva inženirjev in tehnikov, ki najbrž n« orga- nizirajo samo društvenih ple- sov. Ali bi bilo tako težko na območju združiti strokovna prizadevanja in razmišljanja doslej preveč skrita in oseb- na? Znanstveno tehnološka revolucija ne bo prišla k nam na belem konju in nam ia- rekla dobrodošlico s kruhom in soljo. Sami jo moramo ustvarjati, postati moramo njena gibalna klica. In vsak delovni kolektiv bi moral pri- sluhniti širokim zamahom te- hnološke revolucije in se vprašati: Kje pa smo mi? Ce se bomo začeli tako vpraševa- ti, se bo slednjič le kdo zna- šel (kakšno poslovno zdru- ženje. oddelek za gospodarst- vo katere izmed skupščin, za- vod za napredek gospodarst- va, katera izmed delovnih or- ganizacij, društvo inženirjev in tehnikov in še kdo) in bo strokovno pripravil posvet, simpozij, razgovor o temi ^ znanstveno tehnološka revo- lucija, samoupravljanje in go- spodarske perspektive našega gospodarstva na območju. Tudi tako samoorganizira- nje in ustvarjalno nastopanje bo pomagalo, da bo še več znanilcev (kot so nekateri omenjeni konjiški) kljubova- nja staremu, nemodernemu, in uresničevanje novega, kar bo dajalo celjskemu območ- ju obraz vitalnega središča slovenskega prostora. J. VOLFAND Obrtniki govorijo Danes uvajamo novo rub- iJJ^o pod naslovom »OBRT- J^I CH3VORIJO«. V njej obrtniki celjske regije sovoriii o problemih, ki jih Ker je čez sedern dni j^slJu obrtni sejem, smo li obrtnike povpraša- menijo o sejmu. D0L2AN, klepar- ijg.^ in vodovodne instalaci- i p^ »Obrtni sejem je zelo ra^ žal na njem QV^'-^'vlja zelo malo pravih . n-nikov in to prave obrtne süh • Prinianjkuje torej ti- .izdelkov, ki bi jih izde- aii resnični obrtniki. Tre- ijj^l^o namreč prevladujejo bifg ^rijski izdelki. Ko so f^koč obrtne razstave. so bih na njih dejansko predstavljene vse vrste obrti. Zato menim, da bi moral imeti sejem večji poudarek na resnični obrti ter izdelkih, ki jih sedaj, žal malokje vi dimo. Jasno, potrebno je, da so razstavljeni tudi indu- strijski i7;delki, vendar ne v nadrejeni vlogi, kot je se- daj.« JOŽE ZORKO, foLugraf: »Sejem je zelo v redu in prav je, da ga organiziramo v Celju vsako leto. Moti pa me, tako menijo tudi števil ni drugi obrtniki v Celju, da sodeluje na sejmu premalo pravih obrtnikov. Menim, da preveč ' izstopa trgovirui. Krivda pa je tudi na samih oTurtnikih, saj nekaterim po- nujajo prostor zastonj, ven- dar nočejo.« EDI TANJŠEK, zlatar: »2e vsa leta se borimo, da bi do- bili material, zlato in lahko razstavljali na sejmu, ki je kvalitetna prireditev. Agens je večkrat obljubil in spproči- li so nam, da je prišel kon- tingent zlata za Slovenijo. Le v tem primem bi lahko laz- .stavili svoje izdelke. Prav za- to, ker zlata nismo dobili, in dobiti ga nimamo od kod, le- tos celjskih zlatarjev na sej- mu ne bo. Zlatarna nam ne da orodja, tako kot nekoč, ko smo pri njih kupovali onxije iji pol^i'age kamne. M. S. — D. M Programi ravnateljev Delovanje vigojnih in izobraževalnih zavodov je vedno eno izmed osred- njih vprašanj vsake druž- be. To je razumljivo gle- de na to, da predstavlja enega izmed temeljnih kamnov pri oblikovanju novega občana. Družba pa ne pomeni nekaj statične- ga. Zato je potrebno ra- zen opredelitve nalog vz- gojnih in izobraževalnih zavodov v tem, trenutku odgovoriti tudi na to, ka- ko se bodo ti v prifiodno- sti prilagajali razvoju, se- veda pa tudi na to, kako odpravljati obstoječe sto- bosti. Med faktorje, ki lahko vplivajo, da je oblikova- nje mlade osebnosti prila- gojeno zahtevam družbe i okviru šol, vzgojno var- stvenih zavodov in dija- ških domov sodijo ne- dvomno tudi njikovi rav- natelji. Gre torej za izred- no odgovorno funkcijo, kar je upošteval tudi za- konodajalec, ko je njiho- vo imenovanje prepustil občinskim skupščinam. Nedvomno so ti rastogi vodili celjsko občinsko skupščino, da je na svoji seji, na kateri je imenova. la 18 ravnateljev vzgojno izobraževalnih zavodov, po- stavila tudi zahtevo, da izdelajo svoje programe za naslednjo mandatno dobo štirih let. Obstajajo mnenja, da gre za formal- nost in dodatno, nepotreb- lo obremenjevanje ravna- teljev, ker so vloga in na- loge vzgojno-izobraževal- nih zavodov določene z zakonom. Ta pa seveda določa le, kaj je potrebno opraviti, ne pa kako. Zna- no je, da je ravno peda- gogika veda, ki je meto- dološko najbolj pogojena s specifičnimi pogoji po- pulacije m okolja. Ravna- telji naj bi zato kot vdff- stveni in samoupravni or- gani odgovorili na vpraša- nje, kako bodo v okviru svojih pristojnosti in dol- žnosti, ob upoštevanju specifičnih pogojev svoje- ga zavoda, zagotovili reali- zacijo z zakonom določe- nih nalog. Program dela. ustrezno družbeno verifi- ciran pa bo lahko zagoto- vil. ravnateljem tudi pod- poro njihovih prizadevanj — tako širše družbene skupnosti kakor tudi last- nih kolektivov. Ravnatelji so k izdela- vi programov pristopili odgovorno in zavzeto, za- vedajoč se teh prednosti. Osvojili so tudi predlog strokovnih družbeno-poli. tičnih organizacij o pod- ročjih, do katerih bodo opredelili svoja prizadeva- nja. Sem sodijo vprašanju o medernizaciji pouka, materialnih pogojih, sa- moupravljanju, vključeva. nju šole, vzgojno varstve- nih zavodov in domov v okolje, reševanje kadrov- ske problematike in po- dobno. Te programe bodo vskladili s pogledi strokov- nih in družbeno-političnih organizacij v občini in razpravljali tudi v kolek- tivih. Takšni programi dela vodilnih delavcev ob pre- vzemu mesta sicer niso novost, saj se vedno bolj uveljavljajo tudi v gospo- darstvu. Prav gotovo pa je novost, da programi postajajo obveznost, ki je v tolikšnem obsegu še ni bilo. Tudi v tem pomeni pobuda družbenih dejav- nosti korak dalje in vzgled za ostala, gospodarska in negospodarska področja. ' MITJA PIPAN JAVNEMU DELAVCU SPOŠTOVANI PROFESOR IVAN STOPAR, DIREKTOR ZAVODA ZA SPOMENIŠKO VARSTVO CELJE Na minuli seji oW;iniSike skupščine v La-škem je bil dan v razpravo zazidalni načrt centra Lahkega. Cjmenjano je bilo tudi to, da je spremembo načrta povzročilo tudi strokovno stališče vaÄega zavoda. Odbornikom je bilo vpra- šanje zelo formalno po- jasnjeno, zato bi tako od- bornike kot tudi občane Laškega zanimalo za kak. šne ZiaščitJie mere pravza- prav gre, s čim se zavod v načrtu urbanistov ni strinjal. Da bi ne bilo ne- sporazuma, odborniki in občani gotovo niso proti temu, da se zgodovinske vrednosti mesta, ki bo v priliodnjeim letu prazno- valo 750-lebnico, ohranijo. JURE KRAŠOVEC, novinar JAVNEGA DELAVCA UREDNIŠTVU NOVEGA TEDNIKA V občini sm pohiteli z oceno izvajanj ustavnih a- mandinajev. Posebno so nas zanimala štai"išča na- ših' delovnih kolektivov do ustanavljanja TOZD in njihova razmišljanja, ka- ko bi ustavne možnosti najbolje izkoristili v prid nadaljnjega poglabljanja samoupravnih odnosov. O- cena na nivoju občinske organizacije ZKS je omo- gočila, da smo prišli do precej enotnih gledišč, ka- ko zastaviti akcijo v bo- doče. Na občinskem svetu sin- dikatov smo se na akcijo pripravili s posebnim os- nutkon» nalog, ki bodo po- stale program sindikalne aktivnosti takoj, ko jih bo potrdila konferenca. Glavne točke programa obsegajo: — organiziranja razprav v osnovnih organizacijah sindikata o izvajanju u- ■ stavnih sprememb v nji hovih delovnih organizaci- jah in obravnavanju inter- nih programov izvajanja sprememb; — organiziranje »sindi- kaline šole«, kjer bo del našega članstva nadrobno seznanjen z ustavnimi spremembami in vlogo TOZD; — pripraviti razprave o šamoupravnili aktih po delovnih organizacijah in zahtevati prilagoditev le- teh tudi tam, kjer ne bo- do uvajali TOZD. Ponovno razprave s pred- stavniki delovnih kolekti- vov v občini so pokazale, da so sprejeli stališča obeh občinskih organizat^ij z razumevanjem, aktivnost naših sindikailnih organih zacij pa jim bo v pomot;, da se bodo laže na novo organizirali JAGER IVAN. predsednik občinskega sindikalnega sveta. Šentjur v Žalec člani komiteja občinske konference Zveie komimi- stov v 2alcu so imeli pretekli teden razširjeno sejo, na ka- teri so bili navzoči tudi člani občinske konference Zveze mladine ter predstavniki dru- gill vodstev družbeno politič- nih organizacij v občini. Na .seji komiteja so v osrednji točki dnevnega reda posvetili največ pozornosti vsebinskim pripravam na 3. konferenco Zveze komunistov Jugoslavi- je, na kateri bodo, kot je znano, razpravljali o aktual- nih problemih mladih v na- ši socialistični samoupravni družbeni skupnosti. Ugotovili so, da mora predkonferenčna aktivnost odločno razgibati sleherno organizacijo in aktiv ZMS in mlade ljudi v sleherni sredi- ni, kjer delajo in živijo. Vsa mlada generacija mora zara- di njenega objektivnega inte- resa izkoristiti možnosti, da se kritično in ustvarjalno strne v razpravah o tezah za konferenco ZKJ. Le tako bo najbolj zagotovljen nepo- sreden vpliv mladih tudi na politiko Zveze komunistov, saj jo bodo tako mladi lali- ko v bodoče še bolj aktivno sprejeli kot svojo politiko in s tem skupno s prizadevanji vseh ostalih subjektivnih sil, na čelu s Zvezo komunistov, ustvarili boljše pogoje m možnosti tudi svoje dni/.beno politične kativnosti. Na seji komiteja so ugotovili, da je bilo skladno z dosedanjimi dogovori in programi že moč; ugotoviti intenzivnej.šo aktiv- nost organizacij in .občinske ga vodstva, ki se z vso re- snostjo vključuje v celoten potek ob.sežnih političnih pri. prav na konferenco, še zla- sti pa je potrebno celotno ob- dobje političnih priprav na sejo konferettice posveti sprejemanju mladih v Zvem komimistov. Prav tako pa je to tudi čas. ko bo konkretno v vseli delovnih organizacijah nujno podrobno analizirati k(^kreten samoupravni pok)- žaj mladih v delovnih orga- nizacijah ter krajevni samo- upravi. Komite je pozitivno ocenil delo mladinskih vodstev tn organizacij ter potrdil pro- gram mladili za nadaljnjo ak- tivnost. B. i*. V vsak dom NOVI TEDNIK 4. stran NOVI TEDNIK Št. 38 — 21. september 197? Šentjur pri Celju Svečano obledeni ljudje in svečano odet Šentjur. Mno- žica in zastave. Govorniška tribuna in godba na pihala. »Ko odkrivamo spomenike našim trem dragim rojakom, skladateljem ipavcem, ne dvomimo, da je nastopil eden tistih trenutkov v življenju kraja, ki ga lahko uvrstimo med pomembnejše v njeg'>vl zgodovini. Ne le zavoljo iz- rednega deleža Ipavcev v slo- venski glasbeni umetnosti, v slovenski kulturi in nasploh, omipak predvsem zairadi naše zavesti, ki dojema njihov po- men ter pomen kulture za po- sameznika in naš narod sploh Z odkritjem spomeni- kov skladateljem Ipavcem iz- povedujemo odnos do svoje kulturne preteklosti, h kateri se zavestno vračamo. Meni- rrio namreč, da dolg do nje še ni poravnan, da so v njej še dragocene umetnine, ki smo jih dolžni rešiti zanam- cem.« To so bile uvodne besede svečanega govora, ki ga je v imenu žal bolnega pobudnika prizadevanj za p>osta(vitev spomenikov skladateljem Ipav- cem, predsednika priprav- Ijalnejja odbora FRANCA SVETINE, prebral JANEZ RAUTER. V nedeljo so namreč šent- jurčani pričakali uresničitev želje, ki je med njimi tlela že pred vojno. Odkrili so spo- menike skldateljem Ipavcem, bratoma dr. BENJAMINU in dr. GUSTAVU ter sinu Gu- stava, dr. JOSIPU. V Gor- njem trgu Šentjurja se je zbrala množica ljudi, kakršne ne pomnijo najstarejši ob- čani. Svečarost je odprl član upravnega odbora sklada za postavite'; spomenikov, MIR- KO VREČKO in med gosti pozdravil tudi pK>dpredsednJ- co republiškega izvršnega sveta. dr. ALEKSANDRO KORNITAUSERJEVO, pred- sednika kulturno prosvetega zbora SBS MILOŠA POLJAN- SKA, šentjurska rojaka in Josipo\'a sinova J02ETA in TEDIJA IPAVCA, dekana fi- lozofske fakultete dr. DRA- GUTINA CVETKA, književni- ke: MATEJA BORA, BRAN- KA RUDOLFA in FRANA RO- SA, sekretarja republiškega sekretariata za kulturo in prosveto TOMA2A BIZALJA, dirigenta CIRILA CVETKA, predsednika slovenskega zdravniškega društva dr. ANTONA DOLENCA, pred- sednika gospodarske zbornice Slovenije LEOPOLDA KRE- SETA, dirigenta RADOVANA GOBCA in SAMA HUBADA ter številne druge predstavni- ke sosednjih občin in družbe, no političnih organizacij. Akademik dr. DRAGUTIN CVETKO je govoril o delu, življonju in pomenu skladate- ljev Ipavcev. Začel je z be- sedami: »Priče smo dogodku, ki je nevsakdanji ne samo na Slo- venskem, ampak tudi v mno- gih drugih kulturnih sredi- nah. Slavimo tri može iz ro- dovine Ipa-vcev, rodovine, ki je skozi generacije dajala Slovencem zdravnike in mu- zike iz 18. pa vse v maše sto- letje.« Poudaril je pomen m prispevek Ipavcev kot sklada- teljev. Ko so združeni pevski zbori zapeli Ipavčevo pesem »Slovenec sem«, je dr. Cvet- ko odkril veličastne spomeni- ke, zadnje delo pokojnega ki- parja LOJZETA DOLINARJA. Pozdravom številnih gostov in" častnih članov odbora se je pridružila tudi dr. Aleksandra KORNHAUSERJEVA, ki je med drugim dejala, da je to vseslovenski praznik in da gre zahvala vsem, ki so pripo- mogli k uresničenju akcije za posta^'.ätev spomenikov. Za- ključila je z besedam;: »Čestitam in želim Sloven;: ji še več takšnih akcij.« Vsi govorniki so v nedelji opozorili na pomembnos kulturnega dogodka, ki nirtu pomena samo za Sentjui temveč mnogo večjega za šij ši prostor, za vse ljudi. Zato gre velika zahvaii vsem, od delo\'nih organizsj cij, občinskih skupščin, d posameznikov, ki so z deloi in denarjem omogočili, da mirnem okolju Gornjega t: ga dane? stojijo spomenil! treh velikih mož nam in a namcem v spomin. Tekst: M. SENICAP Foto: D. MED VET Nikoli ne bodo pozabljeni Šentjurčani so znali pozdraviti svoje Ipavce ne zamudite! prihodnjič bele tulpike ljubezenski roman, ki vam ga poklanja avtomotor F ran ko I OVO šolske razmere na Franko- lovem niso bile nikoli poseb. no rožnate. Marsikaj se je uredilo z adaptacijo šole, ob kateri pa so vsi i>ozabili na šolski kader. Ta je z leti vedno bolj pereč, oziroma razanere v katerih žive, &o to- liko problematične, da ljud- je prihajajo in odhajajo. Ne. kako PK) dveh letih, ko se razgledajo. Zakaj gre? pre- prosto — za stanovanja, ki jih ni. Učiteljem je namenje- na nekaj stoletij stara grašči- na, ki je prepuščena sama sebi in — učiteljem. Tu je njihovo domovanje in logič- no je, da se po nekaj letih vsakdo preusmeri na boljše. Pa tudi če gre v hribe, sta- novanje le ima! 2e nekaj let se Frankolov- čani bore za normalne sta- novanjske pogoje, kjer bi njihovi učitelji laliko dostoj- no živeli. Pa jim še ni uspe- lo. Na krajevni j>kupnosti po. stavi ja j o zdaj to vprašanje v ospredje, ker vedo, da bodo izgubili še te učitelje, ki jih imajo. Letos se vozijo iz Ce- lja v Frankolovo štiri peda- goške moči, ki bi vse želele stanovati tam, kjer uče. Sta- ra resnica namreč je, da se mora učitelj udomačiti v kra- ju, da z njim lahko živi in dela. Kako bodo zdaj v Fran. kolovem? Frankolovčani in učitelji žele, da bi našli skup- ni jezik, med njimi pa je sa- mo en most — stanovanja. Ga bodo prekoračili z zbranimi dvajsetimi milijoni, ki so se nabrali v nekaj letih? če še tako računajo, je to prema- lo za učiteljski blok, zato so vse njihove moči asmerjene v to, da bodo zbrali še do- datna sredstva, še ne vedo kako, a nuja po njih je to- likšna, da bodo pritisnili na vse strani. Krajevna skup- nost namerava odločno ukre- pati, računajo pa tudi na po- moč krajanov. In sm^eda — družbe! ZDENKA STOPAR V vsak dom NOVI TEDNIK Naši znanci PIŠE: B. STRMCNIK GUSTELJ TEICHMEISTER In življenje je teklo svo- jo utečeno pot. Gustelj je skrbel za vse potrebno okoli posestva in zdravili- šča, največ dela pa sta mu seveda dala oba hote- la, ki ju je prevzel v za- kup. Prišlo je leto 1936 in že^na Marija se je presta- vita na kočo na Mrzlico. Ni ji bilo čisto dobro, ma- lo se ji je zdravje zrahlja- lo, pa so odločili, da poj- de tja gori, kjer je zrak še čistejši kot v dolini. Gu- stelj seveda ne bi bil Gu- stelj, da ni prevzeC v oskr- bovanje tudi te postojanke in tako je pogosto zaha- jal tja gori. Pa je že tako naneslo, da je bil na poti njegov prvorojenec. Z Mrzlice že- ne v takem stanju ni ka- zalo spravljati, babice ali kake druge ženske tudi ni bilo pri roki, pa je vlogo babice pri svojem prvoro- jencu opra\al kar Gustelj kar sam. Krepak fant je tam gori pod vrhom Mr- zlUce zavekal v jvet, ko ga je Gustelj s svojo košato roko povzdignil proti svet- lobi ter si ga dodobra ogledal. Vse se je lepo končalo, srečna mamica pa je tudi kmalu prevzela hiš- na opravila nazaj v svoje roke. Pa je bilo treba ot- roka tudi krstiti! Tam go- ri pod Mrzlico to ni iz- vedljivo, zato je Gustelj pripravil koš, položil vanj na mehke blazine svojega prvorojenca, si zadegal to- vor na pleča in jo mahnil h krstu v Griže. Bilo je zgodaj zjutraj, ko jo je s košem čez pleča primahal pred faro v Griže, kjer sta z župnikom opravila obred ter sina krstila za Marjana. Zopet ga je Gu- steilj lepo položil v koš in prekril ter krenil nazaj v planino. Pa se je name- rilo, da je srečal ženice, ki so hitele k niaši, in ga ena pobara, sodeč po pre- kritem košu: »Ja kje ste I>a vi navsezgodaj že pra- šičke kup>ovali?« Vprašanje terja odgovor in Gustelj, takšen kot je, vedno pripravljen za šalo, jim kar hitro odgovori, kje je »prašičke« kupM. Ženske so se zahvalite za pojasnilo, nakar 'so se lo- čili. če so šle kasneje tudi one iskat prašičke tja, ka- mor jih je Gustelj poslal, je ostalo še do danes skrivnost... Sin Oto pa je privekal (če je imel kaj glasu) na svet v Rimskih Toplicah. Bil je »čudežni« otrok, saj je ob rojstvu tehtal le bo- rih 85 (petinosemdeset!!!) dkg. Misleč, da je mrtev, je Gustelj fanta skoraj za- pisal zli usodi, toda k sre- či je pravočasno še posre- dovala njegova mati, ki mu je tokrat pomagala pri porodnih opravilih. Pa se ti znajde Gustelj in napra- vi »prvi inkubator« na šta- jerskem. Tako malega bit- ja še poviti ni bif.o mogo- če. Druga rešitev je bila potrebna. Izpraznil je ška- tlo od Franck cikoriie, jo napolnil z mehkim puhom, položil vanjo fantiča ter skrbno spravil na kmečko peč. Toplo okolje, kamili- ce po kapljicah m skrbna nega so doprinesiM k temu, da je iz tega malega bitja zrasel mož, ki je danes sam svoje nasprotje, saj ima veliko več kilogramov, kot je imel ob rojstvu de- ka gramov . . . Tako se je Gustelj v le- tih pred vojno poiskusil tudi po tej plati in reči je treba, da je njegovo delo rodilo obilen sad ... (se nadaCjujo' St. 38 — 21. september 1972 NOVI TEDNIK stran 5 Braki pišejo JOŽE IZ AMERIKE NAM PIŠE v manj kot 10 letih je v ZDA postal motorni šport eden najbolj popu- larnih. Medtem ko so ev- ropske tovarne motorjev v začetku 1960. leta še Komaj de.ale, sta japon- ska proizvajalca »Jamaha« predvsem pa »Honda« pre- plavila ameriški trg z mo- torji. Kljub temu, da je bil njihov motor 1965. ko- maj 305 cm, je njihova po. puiarnost v ZDA m poča- si naraščajoča konkurenca 700 cm Triiunph in BSA iz Anglije povzročila celo vrsto novih in iz leta v de- to težjih motorjev. Tako je v začetku 1969. leta pri- šel iz Japonske nov revo- lucionarni 4 cilindrski 750 cc Honda motor, 600 cc Suzuki, 500 cc Kawasaki in Jamaha Medtem ko je proizvodnja teh tovarn že dosegla milijone avtomo- bilov, na primer tovarna BMW jih je proizvedla let- no nič več kot 6000, Mo- to-Guzzl pa okoli 2000. Oba ta motorja sta priznana kot najboljša, kljub temu je Honaa, rriumph, BSA ter 900 cm Harley-Davison aajbolj priljubljeni pred- vsem pri mlajši generaciji. Z zgraditvijo nove BMW tovarne v zahodnem Ber- linu Se je njihova proiz- vodnja povečala, nov mo- del pa vzbudi več zani- manja, tako da so že le- tos uvozili preko 11.000 največ 750 kubičnih mo- torjev. Samo v državi New York je registriranih več kot milijon motorjev. Za- radi ugodne klime pa je Cahfornia prava meka mo- toristov. Ker je vedno več motoristov na cestah, je vedno več novih zakonov. Skoraj v vseh državah je nujnost čelada V državi New York si kaznovan z 25 dolarji, če voziš brez luči sredi dneva, 10 do- larjev, če nimaš preko očal ali sočnih očal še plastič- nih. V New Yerseyu mora biti ročna zavora poveza- na z zavorno lučjo. Pre- hitevanje motorjev po de- sni strani ali .evi je pre- povedano. Ostala pravila so ista kot za štirikolesna vozila. JOSEPH PAULIC, New York Odgovor: Jože, ko pri- dete domov, se oglasite pri nas! ZAMENJAVA Najbrž vam je že kdo povedal, da ste v mali an- keti zamenjali slike treh občanov Drugo mesto pripada Ivanu, ki Je čisto spodaj. Na drugi sliki je Mastnak, na četrti sliki pa I. Kolman. Upam, da zaradi te pripombe ne bo- ste užaljen.1, ker vem. da je kar težko vse spraviti na pravo mesto. Hvala za pratiko. Ivanka J., Dobje ODGOVOR: Ivanka, hvala za opozorilo in po- zdrave. Nismo nikoli uža- ljeni, to je prav, da ve- ste. Sošolec pa sprašuje za »šolsko« ime. Oglasite se še! KAKO PIŠEMO? Zaradi pogostih napak pri pisavi tujk bi rada opozorila na nekatera pra vila. Pogosto so v rabi zlasti tujke iz latinščine in gr- ščine. Tu spravlja ljudi v zadrego črka »j«. 1. Samoglasniške skupi- ne: ia, io, ie, ii, ea ipd. pišemo brez vmesnega j, če besedo čutimo kot tuj- ko, z vmesnim j pa, če jo čutimo kot domačo; zato pišemo dialektični materi- alizem, socializem, denun- ciant, diagonala, diagram, diagnoza, biblioteka, bio- log, radio, kamion, orient, dieta, higiena, avdienca, vairiirati, oleander; vendar milijon, milijarda, misijo- nar, špijon in tako tudi vselej končniško pripono ija tn eja: kemija, materi- ja, asooiacija, ideja, orlii- deja, epopeja. 2'. Nekateri pišejo x ah xs namesto ks fonetično po slovenski izgovorjavi. Npr.; tekstilen, maksi- mum, fiksirati, seksualen, eksudat, itd. L. OBČANI IN CESTE Fk) dolgem oklevanju sem se odločila, da vam pišem tudi jaz par besed. Najprej vam moram po- vedati da sem vaša na- ročnica že sedem let ter da mi je NT vedno bolj všeč. Vedno v njem naj- dem nekaj novega in za- nimivega, in kar mi je posebno všeč, je tudi to, da ste zopet začeli objav- ljati horoskop. Samo te- ga je še manjkailo, čeprav ste ga tudi pred nedavnim objavili. Veseli me, kot šentjursKO občanko, da ste naši občini posvetili mno- go pozornosti. Najprej je treba na Kozjanskem ure- diti ceste, te so glavne, šele nato lahko pomislimo na vse ostale potrebe. La- ni tn letos je na cesti VoGčja jama—2usem več dni delal buldožer. Precej denarja smo zbrali vašča- ni, ostalo pa je prispevala občina. Nadalnje urejanje ceste smo zopet opravih sami. In koliko ta cesta danes pomeni nam, 2u- semčanom? To je nepre- cenljiva vrednost, če sa- mo pomisiimo, da Cahko danes na vrh žusma pri- pelje tovornjak, osebni avtomobiL če pa je sila, tudi rešilni avto! Skoraj v vsaki hiši v 2usmu je danes po kakšen delavec, ki se vozi na delo v. Sto- re ali Šentjur. Vsak ima svoj moped, da se z njim pelje do avtobusa, ki je sicer oddaljen eno uro, z mopedom pa petnajst mi- nut 2e samo pK>gled, ko se koilona motoristov požene iz doline v hrib, je osre- čujoč in upanja vreden, da bo še boljše, če naan bo občina pomagala s sredstvi, ki jih mi nima- mo dovolj. Toliko zaenkrat, mogoče drugič kaj več! Dragi no- vmarji, naj vas kdaj pot pripelje pc naši novi cesti na 2u3em m prepričali se boste, da nismo tako ne- rodni in revni Prišli ste namreč samo enkrat, ko je gorelo. Pridite tn po- glejte, kako kaj živimo hribovci na 2usmu! Ivanka 2llof, Dobrina 28, Loka pri 2usmu Odgovor: Draga Ivanka, da smo bili, samo enkrat v Loki pri Žusmu? Nak, ne bo držalo. Spomnite se lanske zime! »ZVEZDA« NI ZVEZDA Zvezda. Pa ne tista, ki sveti na nebu, ampak ta na zemlji, slaščičarna Zve- zda v Celju, v kateri je včasih toliko Zemljanov, kot da bi Se tu dö.ili od- pustki. 'l'uai jaz sem, na- vedla bom točen datum, v tore.iC, 12. septembra, vsto- pna v ta l0K.al, pa ne po oapusteK, ampaK samo na siauoied in še na kak kos torte, kar si je moj pet- letni sm zelo zaželel. To naj bi billa tudi nagrada za vecurno tekanje po celj- skih trgovinah. Seveda. Kljub zadimijenemu pro- stoi-u opazim natakarico, ki »zgasne« mimo mene, vendar ne tako hitro, da je ne bi poprosila za po- strežbo. Opazila me je, to je že nekaj. Pa je »zgas- nila« mimo mene še en- krat, dvakrat, trikrat in jaz vsalcič: »Prosim ...« in »mudi se mi. .«. Potem sem bila jaz na vrsti, da »zgasnem«, ker sem že za- čeia razmišljati, zakaj ne- ki me ne postreže. Ugoto- vila sem, saj sem imela čas za opazovanje, da je ravno stregla komaj prisile goste. Pomislila sem, če sem bila nevljudna, pa ni- sem bila, ker sem se do- bro obvladala. Torej »zga- sniti«, še prej pa nekaj reči! Stopila sem k brhki natakarici nekoliko zago- rele i>olti in rekla: »Hva- la za postrežbo, zeio sem zadovoljna.« Pogledala me je, morda ugotovila, da sem ta prava, torej tista, ki je nekolikokrat prosila za postrežbo, in relda krat- ko in jedrnato: »Prosim!« Verjetno je pomislila, da če se ti nekdo zahvali, ta- ko so nas že od nekdaj učili, se pač reče »pro- sim«. Torej tudi tokrat, saj tako zahteva bonton. D. V., Celje PRIVLAČNA IGRA IN BELE TULPIKE uredništvu vas lepo pK>zdravljam. Roman Bele tulpike bo zame tn še za mnoge bral: ce dobrodošel. Vsebina je zelo lepa in tudi knjiga je v knjigarnah kar precej iskana. Hoteila sem si jo že kupiti, pa mi je ne bo treba, ker jo bom lahko prebrala v NT. Zelo dobro ste se odločili. Sedaj bi vam še odgo- vorila na vprašanje, kako se mi je zdela nagradna igra? Zelo zanimiva, dobro izvedljiva m privlačna za vsakega bralca. Mislim, da ste edini, ki nagrajujete in pripravlljate te igre. Za bralce je zelo privlačen način igre. Saj tisti, ki so izžrebani, žrebajo druge in to jih večmo (tako mi- slim) še vleče k igri. Skratka igra je zelo za- bavna, vam v uredništvu pa zahvala za pripravlja- nje igre. Zdi se mi, da iz tedna v teden postaja NT bolj pester in pohi zanimivih člankov". Povem vam še to, da NT preberem od prve do zadnje strani z vese- ljem, medtem ko druge ča- sopise, ki jih imam naro- čene, samo prellistam. Vse se spreminja, tudi vaš in naš NT tn tako je prav. Brez zamere, če sem kaj preveč napisala. Drugič me morate za to grajati in ne hvaliti, kot ste me pred kratkim. Vsalcdo, ki me pozna, mi reče, da me je videl v NT. Marta Golež, Proseniško KDAJ POVEČANE POKOJNINE? Nisem naročnik vašega časopisa, pač pa ga vsal teden kupim, ser mi uga ja. Najbolj pa mi je všeč rubrika Brailci pišejo. Ni- sem kak pisatelj, ali od- ločil sem se, da še jaz nekaj napišem o pokojni- nah. Ne vem, kako je. Podražitve so vsak dan večje, mi upokojenci pa z majhnimi pokojninami ča- kamo na boljše. Vsako le- to se pokojnine povečajo z novim letom. Ali se ne bi mogle FK>večati sredi leta, saj življenjski stro- ški oziroma cene rastejo vsak dan. že takoj od po- mladi in cello leto. Letos so se cene povečale že do julija za precej odstotkov, a pokojnine se bodo mo- goče povečale z letom 1973. Zato se sprašujem, kdaj se višje pokojnine ujemajo s sedanjimi cena- mi? Sprašujem tudi, kdaj se bo kateri iz uredništva oglasil tukaj v Spodnjem Logu. Enkrat je pisalo, da bo prišel Milenko Stra- šek, saj je tukaj več ma- mic z večjim številom otrok, pa še kup zanimi- vosti. Od postaje Dobovec pri gostilni Hunatič na ilevo po novi cesti naj gre. Tam je Pavlovič Matevž, Maistrov borec in kmet. FRANC POTOČNIK Log VŠEČ Ml JE BILO Vaša nagradna igra je bila zeto lepa in pohvale vredna, vendar v njej ni- sem sodelovala vse do se- daj, ko vidim, da je zad- nja. Mogoče bo sedaj kaj sreče! Kot vidim, se bo začela nova. Ce bo mogoče, bom pa pri tisti poskusila, če- prav mi je sedaj žal, za- kaj nisem pri tej bolj od- prla oči. Saj veste, na kmetih je mnogo dela, pa sem že včasih mislila, da bi odgovorila na vaše vprašanje, pa ni biCo ni- kogar, da bi mi pismo pravočasno odnesel na po- što. IVANKA 2LOF, Dobrina, Loka pri '2usmu AKTIVNOST MLADIH NA PLANINI Redno prebiram NT in v zadnji številki sem pro- zorno prebrala članek o aktivnosti mladih na Pla- nini pri Sevnici, katerega je napisala tajnica Slavica Valenttnčič. Res je, da smo imeli pred nedavnim plesne va- je, ki pa za marsikoga ni- so skoraj nič pomenile. Zbralo se je veliko mla- dih, ki so se res želeli naučiti plesati, vendar ve- likokrat sploh niso prišli v poštev, ker so imeli prednost tisti, ki so že znan pCesati. Dobih smo tudi klub, vendar se v njem zbira vedno ena in ista »mularija«, ki vrti sa- mo popevke in pleše sa- mo modeme plese, če pa se pojavi kakšen kmečki fant ali dekle, ga pa sko- raj postrani gledajo in si mislijo, kaj boš ti,. ko te- ga plesa sploh ne znaš. Marsikdo bi rad znafi tu- di modeme plese, ker pa nima možnosti, da bi se jih naučil, jih seveda ne zrna. Poleg tega pa klubu marsikaj manjka, da bi res bil vsaj delno podo- ben >Kiisco klubu«, kot ga imenujejo. Tudi s tem, da MO pripravlja razne pri- reditve, se ne strinjam. Do zdaj smo imeli samo eno in še tisto na pustno so- boto. Lahko bi res mladi marsikaj prirejali, mož- nosti je res dovoCj, samo nekoga potrebu.'emo, ki bi delo z mladimi vzel resno v roke, ne pa samo za nekaj časa, kot je to napravil nekdanji pred- sednik Zdaj, če se ne motim, smo br^ njega. Bralka NT iz Planine Pri Sevnici Odgovor: Dra.i?a bralka, huda si In prav je tako, če drži, kar pišeš. Še lep- še pa bi bilo, če se boš- drugič podpisala. MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Kot zvesti bralki vašega časopisa mi ni ušfia vest, da boste v rubriki »Bral- ci pišejo« začeli objavlja- ti ljubezenske zgodbe. Vsak ima svojo, vsak mz- lično in prav je, da se je ta rubrika pojavila na straneh NT Pošiljam vam svojo zgodbo, žal resnično Le malokdo ve zanjo in nisem je mislila nikdar spraviti na papir. Toda ö'-oveku je včasih že vse ga dovolj in v takih tre- nutkih se izpove — papir pa prenese vse Počitnice so končane in spet sem med zvezki in knjigami. Morda se bo spet iK>javila stran, name- njena mladim, in takrat se vam morda spet ogla sim. MARIJA ŠTUKfcLJ, Celje Odgovor: Marija, zgodbo objavljamo. Ti se pa še oglasi. Stran za mlade bo, ko bo dovol.j prispevkov. DISPANZER ZA DIABETIKE Člani »diabetičnega dru- štva« v Celju bodo prav gotovo pozdravih otvoritev dispanzerja za diabetike v Zdravstvenem domu v Ce- lju. Zelo obsežna je disi)an. zerska dejavnost in ver- jetno je ne bo mogoče v začetku opravljata v takem obsegu, kakor si želimo. Motnje preosnove pri sladkornih bolnikih je mo- goče s sodobnim načinom zdravljenja urediti tako, da so diabetiki lahko prak- tično zdravi tn sposobni za umsko kakor tudi za fizično delo. ZdravCjenje sladkorne bolezni pa zah- teva od bolnika skrajno discipliniranost in sodelo- vanje z zdravnikom. Do- sledno se mora držati nje- govih navodil tn se tudi marsičemu odpyovedati, kar je drugim Ijudein dovolje- no. Za sodelovanje bolni- ka pri zdravCjenju slad- korne bolezni pa je nujno potrebno, da je bolnik po- učen o bistvu svoje bolez- ni. Dispanzer za sladkorno bolne pa je ravno tista zdravstvena ustanova, ka- tere naloga je, poleg od- krivanja bolezni in zdrav- ljenja, tudi izobraževanji diabetikov V dispanzerju dobi bolnik ob odkritju diabetesa prvi pouk o bi- stvu njegove bolezni, o di- eti in njenem izrednem po- menu za njegovo zdrav- ljenje. Seznani se s tem, da je red jn discipftina po- goj za uspešno zdravlje- nje sladkorne bolezni. I^- biva navodila, kako naj svoj dosedanji način živ- ljenja prilagodi novim raz- meram. Dispanzer organizira tu- di tečaje, v katerih se sez- nani o načelih diete, kako se pripravljajo posamezna živila itd. Društvu diabetikov v Ce- lju je po več mesecev tra- jajočih razgovorih s pred- stavniki Zdravstvenega do- ma uspelo da je začel de- lovati diabetološki dispan- zer, ki dela vsak ponede- ljek in sredo od 14. do 18. ure v ordinaciji št. 11 v Zdravstvenem domu Celje Diabetiki dobe ob prvem obisku posebno kartico, na kateri bo označen datvun kontrolnega pregleda. Sto kartico se bo pacient na določen dan zjutraj javil v laboratoriju Zdravstve- nega doma, kjer bo opravil VSe potrebne laboratorij- ske preiskave, z izvidi pa se bo istega dne p>opoldne javil pri zdravniku v dis- panzerju. S to organizacijsko obli- ko dela bo našim članom — diabetikom bistveno skrajšana pot do zdrav- stvene zaščite, zlasti pri rednih kontrolnih pregle- dih. DRUŠTVO DIABETIKOV CELJE MOJA LJUBEZENSKA ZGODBA Ljubezenske zgodbe, ki jih piše življenje. Koliko jih je, veselih in žalostnih. Vse pa imajo nekaj skupnega — spoznanje, da »nekoga moraš imeti rad.« Spoznala sem ga pred dvema letoma. Nihče od naju ni vedel, kdaj se je iz nedolžnega pozdravljanja rodila ljubezen. Kar nenadoma sem začutila, da moram zve- čer na sprehod, da moram najti v mestu njega, vsaj za bežen trenutek sem morala biti z njim. Začutila sem, da me neznana sila vleče od knjig in zvezkov v nastopajočo pomlad. Ljudje so se ozirali za nama, ko sva z roko v ^oki hodila po parku, poslušala skrivnost- no šumenje Savinje in sanjala sredi cvetočih trav. »Pu- bertetniška ljubezen,« so se mi nasmihali ljudje. »Za- treskala se je«, so ugotavljale sošolke. Molčala sem, ker sem čutila, da sem našla goro svojega življenja, nekoga, ki hodi po mojih stopinjah in ve za moje na- pake. Dve leti sva skupaj reševala vse neznanke naji- nih mladih življenj, potem pa se je nenadoma vse kon- čalo. Droben telegram, nekaj črk, ki so me iz oblakov spet postavile na realna tla. »... umrl, pridi takoj.« Nisem več zdržala med mrzlimi stenami stanova- nja. Morala sem ven, med ljudi, kamorkoli. Tavala sem kot v začaranem krogu in se spet znašla v sobici z oknom na otroško igrišče, kjer so se smejali otroci in se veselili zgodnje pomladi. Prometna nesreča. Z zlom. Ijeno hrbtenico so ga našli v razbitem avtomobilu. Umrl je, ko smo še vsi upali, da bo ozdravel. Nisem prenesla pogleda na njegov mrtvi obraz, na oči, ki so začudeno strmele v prazno, kot da ne morejo verjeti, da je vsega konec Ostala sem sama, se zaprla vase in dobila ime ču- daka. Vsak prost dan obiščem njegov grob, gledam vrtnice, ki cvetijo na njegovem grobu, tavam po ulicah brez cilja in iščem to, kar je že pokopano. M. S., Celje 6. stran NOVI TEDNIK Št. 38 — 21. september 197? Laška občinska skupščina TeIkm rade voue Poročili o realizaciji proračuna ter zbiranju in uporabi sredstev iz samo- prispevka sprejeti brez razprave. Odločanje o zazidalnem načrtu mestnega središča brez temeljitejšega po- znavanja, predmeta razprave. Sprejet načrt razvoja srednjega šolstva v regiji in privolitev za finančni delež laške občine. Prvo sejo občinske skup- i^ine Laško po počitnicah .ie predsednik občine Miha Pro- sen začel z dobrimi željaini, da so se odborniki spočiti pripravljeni spopasti s pro- blemi, ki bodo v naslednjem obdobju polnili dnevne rede občinskih sej. Toda že pri obravnavi sple- ta predlogov sveta za finance je bilo jasno, da odborniki za razpravo še niso bili za- greti. Poročilo realizaciji pro- računa Od januarja do avgu- sta ni ( vzbudilo razprave, pravtako pa tudi ne poročilo o porabi in zbiranju sred- stev krajevnega samoprispev- ka. Precej več so odborniki razpravljali ob občinskem (xlloku davka na promet ne- premičnin, kar komentira- mo v posebnem komentarju »Zakasnela zakonska razpra- va«. Kaže, da so bili še vedno na ix>čitnicah predstavniki sveta isa .šolstvo, prosveto in kulturo, ker je moral o pro- gramu razvoja srednjega šol- stva poročati predsednik ob- čine sam. Ker je laška ob- čina brez dvoma močno za- interesirana za razvoj sred- njega in tudi višjega šolstva v regiji, predvsem v ' Celju, glede sprejema tega progra- ma ni bilo težav. Ob ugoto vitvi, da bo občinska skup ščina sicer s težavo sodelova- la kritju stroškov tega pro- grama, je prevladova.la trdna t>dločitev pri financiranju so- delovati Edina pripomba, ki so jo odborniki iznašali, je ta, da bi srednješolski in strokovnošolski zavodi v bo- doče imeli vrata za mladino zunaj Celja bolj širokogrud- no odprta. V prvi varianti stro.škovnika investicij za sre. dnje šolstvo naj bi laška občina prispevala milijon in 4.33.000 dinarjev, v drugi pa milijon 108.(XK) ND. Razprava o zazidalnem na- črtu mestnega središča, v ka- terem uveljavlja svoja stro- kovna stališča tudi zavod za spomeniško varstvo, je pote- kala precej formalno. Odbor, nik, ki j^ dejal, da prisotni odborniki najbrž slabo poz- najo tako prvi kot četrti predlog, oba vmes pa enako slabo, je imei menda prav. Res je bil zazidalni načrt javno razgrnjen v prostorih skupščine, vendar bi strokov- na služba pri občinski skup- ščini mogla uporabiti katero od že desetletja znanih avdio. vizuelnih sredstev, znana vsem učencem osnovnih šol, da bi tako važne zadeve bolj .nazorno predstavili odločujo- čemu samoupravnemu organu. Na seji so obravnavali tu- di nekatera kadrovska vpra- šanja. Med drugim so vzeli na znanje odpoved po lastni želji s strani načelnika za gospodarstvo in sklenili ob- javiti razpis za drugega, za člana skupščine. republiške skupnosti za ceste pa so im.e- novali Mihp Prosena. Stanetu Kužniku so podaljšali man. dat v. d. direktorja osnovne šole do rednega razpisa v marcu prihodnjega leta. J. Kr. V spomin na 22. septem- ber, ko se je pred 31 leti pričel organiziran boj ljud- stva Vranskega območja, sla- ve na Vranskem na ta dan vsako leto svoj krajevni praz- nik. Letošnja osrednja prire- ditev ob tej priložnosti je bi- la minulo nedeljo, ko so na svečan način izročili javnemu namenu novo asfaltirano ce- sto od Vranskega do Pratrec v dolžihi okoli 3 kilometre. Ob tej priliki je imel prilož- nostni govor predsednik krr* je\'ne skupnosti VINKO PRA- PROTNIK. ki je povedal da sta novozgrajena objekta, to je cesta in nov vodovod, sta- la preko lOo milijonov starih din, Od katerih pa so veliko prispevali tudi občani sami. Gradnja, oziroma moderni- zacija ceste je terjala 40 mi- lijonov, Od katerih so prispe- vali občani sami kar 12. še več sredstev, 60 milijonov, pa je bilo potrebnih za nov vo- dovod. Tudi za tega so ob- čani v denarju in z delom prispevali 18 milijonov dinar, jev. Ostala potrebna sredstva so prispevala podjetja, naj- večji delež pa je primaknila skupščina občine Žalec, Za ondotne prebivalce je nova cesta izrednega pomena, še važnejši pa je vodovod, saj je bilo Vransko v sušnih letili čestokrat brez potrebne zdra- ve pitne vode, ker je voda v starem zajetju usahnila. V bodoče teh problemov ne bo več, kajti dva nova raztežil- nika bosta z zajetji vred za gotovila, da bo tudi ob naj- bolj S;Ušnih obdobjih pitne vode dovolj. Ob otvoritvi obeh novih objektov, javnemu namenu jih je izročil pred- sednik skupščine Žalec Joško Rozman, je bila izrečena jav- na zahvala vsem, ki so ka- korkoli pripomogli do 'tega, da sta bili opravljeni obe ak- ciji, ki so jih zasnovali že v lanskem letu. B. STRMČNIK Kljub dežju se je na otvoritvi mtxlermziraiw" ce.ste Vransko — Prapreče zbralo veliko .število Vranšanov, ki so tako proslavili oh .s-vo)em krajevnem pra/nikii pomembni Uelovm zmagi'. ŠTEFKA ZAKRAJŠEK Koliko je savinjskih partizanov, borcev in ak- tivistov, ki je ne poznajo. Vsi vedo, kdo je Štefka Zakrajškova, ki je vso svojo mladost posvetila naši revoluciji, ki je bila že leta 1943 članica SKOJA in je od 1948 čla- nica naše partije. Danes je delavka v Glinv, dela pa v obratu okenske mon- taže. živi pri starših v iMČji vasi pri Kokarjih in po šihtu pridno pomaga tudi še na domačiji. Po- leg službe in dela doma. ji ostaja še prav malo časa za aktivno družbeno politično življenje, po. kljub temu je bila pred nedavnim izvoljena za čla- nico stalnega dela Repu- bliške , konference Zveze komunistov Slovenije. Rojena je bila v šmart- nem ob Dreti, v šolo pa je hodila na Gorico, ker so se njeni starši prese- lili v Lačjo xxis. Kmalu je odšla služit, in sicer na] prej na Brdo nad Šmartnim (znana parti- zanska vas), kasneje pa v Loke pri Mozirju, kjer je ostala tudi še ne- kaj časa po vojni, dokler ni po raznih dolžnostih, ki jih je opravljala vse tja do šoštanja, kjer je bil takrat sedež okraja, konč- no prišla v LIN, današ- nji GLIN. Marsikaj se je v teh le- tih spremenilo. Marsikaj je boljše, veliko boljše, kot je bilo nekoč, pa ven- darle, drugače bi moralo biti. Spominja se. kaj vse so govorili aktivisti lju- dem, kaj obljubljali in kaj smo danes dosegli. Veliko tega je postala re- snica, marsikaj je celo več, kot si je marsikdo sploh lahko zamislil, so pa tudi stvari, ki motijo, ki' bolijo, ki bi jih bilo treba na tak aH druga- čen način odpraviti. Naj- bolj pa bolijo razlike med ljudmi. Prevelike so: In kaj smo storili v zve- zi s tem, po tisti seji, J-io smo se v Ljubljani točno dogovorili, kaj bi morali ukreniti? Nič, praktično nič! Delitev na revne in bogate je dejstvo in to je največja napaka, ki smo jo lahko zagrešili. Tako in podobno sva razglab- ljala s Štefko, ko sva go- vorila o današnjih dneh. Vojna je bila huda. se spominja Štefka. Decem- bra 1944 so jo Nemci v Bočni ujeli. Po treh dneh, ko so jo držali v Mozirju, so jo odpeljali v Celje. V Piskru ni bilo prostora pa so jo skupaj s so- borkami odpeljali v Ro- gaško Slatino, kjer je »šicengrabne« kopala. Ma- ti je prišla po njo in ji prinesla ponarejeno izkaz- nico, s pomočjo katere je pobegnila. Do Celja sta šli z vlakom, po na- padu letal na vlak pa kar peš v Zadrečko dolino .. . Minilo je, čeprav je bi- lo težko! Danes dela in si dobesedno v potu svojega obraza služi kos kruha. Ni tenak, tudi črn ni, le grenak je včasih, zaradi krivic, zaradi najmk, ki jih delajo drugi. . . BERNI STRMČNIK obrazi turizem I)<'l utifležeiicev med slovesiiDStjo oh otvoritvi novega (t<>- ma iia Creti. (iovori predsednik gradiM'tiejfa ora, Franc (iolav.šek. DOM BATALJONA Prizadevni člani Planinskega draštva z Vranskega .so svoje dolgoletne napore preteklo nedeljo kronali z uspe- hom. Na čretJ .so ob navzočnosti številnih gostov, pred- vsem planincev, odprli nov planinski dom, ki so ga v spo- min na legendarno bitko I. štajerskega bataljona poimeno- vali po njem. S tem je dom na Čreti postal tudi svojski pomnik velikim dogodkom iz naše glavne NOB. Svečanost ob otvoritvi je odprl predsednik planinske- ga društva Vransko TONI SITAR, ki je na kratko orisal dolgoletna prizadevanja po zgraditvi te planinske postojan- ke. O obsežnih delih, o tisočih ur udarniškega in i>ožrtvo- valnega dela članov društva ter okoliških kmetov je govo- ril predsednik gradbenega odbora FRANC GOLAVŠEK, ki se je ob tej'priliki tudi javno zahvalil vsem, ki so ka- korkoli prispevali k temu, da je dom na Creti postal stvai-nost. Se zlasti pa se je zahvalil domačinu iz Crete, kmetu FRANCU PUNCUHU, ki je za gradnjo doma brez- plačno odstopil zemljišče ter opravil preko 100 brezplač- nih prevozov s svojim traktorjem. Govor, posvečen spo- minu velike bitke, ki jo je na tem območju vodil I. šta- jerski bataljon z velikokrat nadmočnimi Nemci in katere- ga bitka spada med prve frontalne borbe z okupatorji na Slovenskem sploh, pa je imel prvoborec LUDVIK ZU- PANC — IVO. Na otvoritvi novega planinskega doma na Creti je bil tudi kmet Franc Punčuh, ki je podaril parcelo, na kateri stoji dom. Povprašali smo ga, kaj ga je vodilo pri tem: »Čeprav sem v hribih doma, sem navdušen planinec. Od- ločujoče, da sem zemljo poklonil, pa je bilo to, da bo odslej tod bolj živahno. Sem gor bo prihajalo več ljudi, bolj veselo bo, jaz pa sem vesele narave in imam rad ljudi. Pri gradnji pa sem pomagal tudi zaradi tega, ker sem videl, kako so vranski planinci požrtvovalni, saj .so delali vse proste sobote in nedelje. Sedaj bo tu še lepše kot je bilo doslej.« B. STRMCNIK PRVE OCENE TURISTIČNE SEZONE Tako imenovana glavna turistična sezona je za na- mi. Četudi vsi podatki o njej še niso zbrani, so prvi obrisi več ali manj znani. Značilna za nekatera giba- nja, ki jih je povzročilo le- po oziroma slabo vreme. Prve številke tudi govorijo, da se je sicer povečaf. obisk domačih gostov — ocena je za okoli 3 odstotkov —, da pa se je hkrati zmanjšal obisk tujih Po oceni za okoli 10 odstotkov. Ko smo se o teh števil- kah pogovarjali z glavnim tajnikom Celjske turistič- ne zveze prot. Zoranom Vud- lerjem. je dejal: »Ce se ve- selimo povečanja domačih gostov, se moramo hkrati zamisliti nad stagnacijo ozi- roma očitnim padcem ino- zemskega turizma. Kje so vzroki se sprašujemo? Ce bi odgovoril na kratko, bi rekell: cene, premalo udob- ja in neustrezna kvaliteta uslug. Vsaka od teh zadev je poleg drugih vplivala na padec inozemskih nočitev. Ena bolj, druga manj. Zdi se, da smo višek inozemske- ga turizma dosegli pred tre- mi leti in ker od takrat ni- smo ponudili ničesar nove- ga in nič boljšega, je zni- ževanje naraven pojav. Pri vsem tem pa je treba po- ČEBELARJI V CELJU Pred kratkim je Celje obi- skaf.a večja skupina čebelar- jev iz različnih krajev Slo- venije. Ogledali so si me- sto, njegove znamenitosti, razen tega pa obiskali tudi Stari grad. Za strokovno vodstvo je paskroelo celjsko olepševalno in turistično društvo. vedati še to, da naše turi- stične storitve niso več po- ceni.« Na zboljšanje splošnega stanja "ahko močno vpliva posezona, zlasti še, če bo vreme lepo. Znano je nam- reč, da so nižje posezon- ske cene močno vabljive za tuje goste. Zato se zdravi- liščem na našem območju obeta obisk, tudi v tem ča- su. Sicer pa, naj ponovimo misel, ki je bila izrečena na letošnjem zboru gostin- skih in turističnih delavcev v Celju- brez novih vlaganj v turistične investicije, brez večjih adaptacij dosedanjih objektov in naprav, ne mo- remo pričakovati kaj več. PRIPRAVE NA ZIMSKO SEZONO Pri Celjski turistični zvezi .se že pripravljajo na letoš- njo zimsko sezono. V teku je dello za izdajo zimskega cenika. Vse kaže, da bt")do cene ostale v glavnem ne- spremenjen«. VSE VEČ GOJITELJEV CVETJA Tekmovanje za najlep.še cvetice, ki ga že drugo de- setletje organizira olepševal- no in turistično društvo v Celju, ima čedalje več sode- lavcev. Vtem ko so pred se- demnajstimi leti zabeležir.! 70 gojiteljev cvetja, so jih letos že okoli 1..5(K), od tega 1352 v Celju, okoli 100 n» Tehtojah in v Štorah ter pri- bližno 30 v Šmarjeti in ško- fji vasi. $t. 38 _-— 21. september 1972 NOVI TEDNIK stran 7 Dokumenti so podpisani Minuli leaen so se zbrali r prostorih celjske Studijske knjižnice predstavniki celj- skih kulturnih zborov in us- tanov. predstavniki Zveze kulturno prosvetnih orga- nizacij Celja in ostali člani Kulturne skupnosti - k skup- nemu, svečanemu podpisu finančnih pogodb za letošnje leto Res, nenavcMilo ali vsaj presenetljivo — podpi- sovati pogodbe o obveznostih za leto, ki se te bliža svoji zadnji tretjini. No, prav gotovo ni kriva za takšno zamudo Kulturna skupnost Celja — pa tudi m najlažje reči, da je tej zamu- di botrovala republiška Kul- turna skupnost s svojimi ne- urejenimi zadevami še boli napak pa bi bilo. da bi zdaj ob tem dejstvu zadovo Ijno meli roke. češ, kakor so si uredili, tako pač imajo SkupTLa misel vseh podpis- nikov p Celju je bila. da treba republiški Kulturni skupnosti pomagati, da čim- prej dohiti zamujeno, da v bodoče ne bo prihajalo do tak:'nih pojavov, ki niso h prid nikomur, saj bi v Ce- lju ta zgolj formalni aki podpisovanja opravili že ma ja. če že ne v mesecu avrl- lu. Navzoče predstavnike »ce Ijske kulture« je pozd.ravil predsednik skupščine Kul- turne skupnosti prof Anton Aškerc in poudaril, da ie podpisovanje pogodb odras zrelosti določene kulturnb politike Morda b: se komu zdelo preuranjeno govoriti o že doseženih uspehih. *o- da dejstvo je. da so se z us- tanovitvijo kulturnih skup- nosti spremenile in premak nile stvari pri posameznih kulturnih dejavnostih, ki so prej bile leta in Teta zavite v necrotovost . in neurejnost. Skupen podpis pogodb predstavnikov posameznih kulturnih dejavnosti pa nt bil namenjen zgolj podpiso- vanju. saj so po tej oprav- ljeni formalnosti izkoristili čas za sproščen pogovor o medsebojnih problemih pri delu. Tako je umetniški vod- ja celiskepa gledališča Boian Stih seznanil navzoče o no- vem abonmaju »Kozjansko« in tako je prišlo že do prve- ga medsebojnega dogovarjan- ja posameznih kulturnih in- stitucij v Celju, kako ljudem nuditi »kulturo«. Za skupno ugotovitev lah- ko vzamemo tudi dejstvo, da ni zgolj naključje, da se je razvil med celjskimi kultur- niki tako sproščen pogovor, M? ni bilo občutiti nobenega ljubosumnega pogledovanja » sosedov lonec Morda je k ! takšm »oliki« ali dobri vzgo ' H prispeval položaj celj- ske kulture v preteklosti, ko Je kultura morala na vseh ! koncih zategovati si->oj jm^ maksimuma Oh zaključku tega srecan- ^ je bila izražena tudi želja. bi se morali »celjski kul- ^urnikii, večkrat sestati na podoben način, saj se v taks- am nagovoru da razjasniti Veliko problemov. Ali ta u- Matena želja nakazuje čase. ^^ se bodo le pričele podt- ''^ti posamezne pregrade med Posameznimi kulturnimi in. ^^itucijami in bo ravno ta ^''^stitucionalnost zamenjana J dobrim programskim sode- ^oi^anjem vseh. ki gredo k ^^ju __ »Kulturo človeku?« VKALiO MEDVLD Pred koncertno sezono Se slab mesec dni nas loči do zače'.ka nove koncertne se- zone. Reformirana Koncertna poslovalnica, ki sedaj deluje v okviru glasbenega odbora pri celjski kulturni skupno- sti, je ravno v teh dneh po- skrbela za razpis abonmaja in se seveda že dogovorila za posamezna gostovanja lunet- nikov v novi koncertni sezo- ni. Ljubiteljem glasbe bo na vo- ljo šest abonmajskih koncer- tov: Slovenska filharmor.dja, odlična sovjetska pianistka Oksana ' Jablonskaja. Večer opernih arij. Pihalni kvintet RTV Ljubljana, koncert pia- nista Igorja Dekleve in harfi- stke Rude Ravnikove ter na- zadnje še gostovanje odlične- ga godalnega kvarteta Wila- nov iz Poljske. Celjska Kon- cetma poslovalnica si v ok- vir abonmajskih koncertov prizadeva vključiti vsako se- zono tudi enega celjskih glas- benih ansamblov. Kot je zna- no, je bil lani v aborimajski spored uvrščen celjski godal- ni orkester. Lani je zaradi te- žav ob izbruhu črnih koz od- padel nastop odličnega beo- grajskega basista Miroslava čangaloviča. Kaže, da bo do gostvanja pnšlo v letošnji se- zoni. Skratka, celjski koncert- ni publiki se tudi v naslednji sezoni obeta zanimivo kon- certjio življenje, ki bo prav gotovo popestreno še s kak- šno kvalitetno prireditvijo, ki jo tokrat še nismo omeinili. Podobno je Koncertna po- slovalnica poskrbela tudi za mladinske koncerte, saj bo mladina imela dva koncertna abonmaja h dokaj pK>dabnim sporedom, In če lahko ugoto- vimo, da pri miadinskih kon- certih ni težav pridobiti za- dostno število abonentov, pa se koncertna poslovalnica za- veda, da bo morala napeti vse sile, da bi si zagotovila tudi zadostno število abonen- tov v večernih koncertih. V ta namen bo treba narediti še akcijo za vpis abonmaja ti- stih ljubiteljev resne glasbe, ki doslej iz kakršnihkoli vzro- kov še niso redno obiskovali koncertov. Tu mislimo pred- vsem na prosvetne delavce in ostale, ki jim je kaj do kulturnega — tokrat glasbene- ga — izobraževanja. Je nam- reč že tako, da vsaka pri- reditev — posebno kulturna — drugače izzveni v polni, kot pa slabo zasedeni dvorani. Pa ne zaradi fizikalno akustič- nih zvokov, ampak zaradi vzdušja in pristnega stika med umetniki in poslušalci. Ne nazadnje pa je zasedenost dvorane na kulturnih priredit- vah tudi odraz »kulturnega dihanja« nekega mesta. eg .lAVNEGA DELAVCA SPOŠTOVANI TOVARIŠ VIKI KRAJNC, PREDSEDNIK KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE MLADINE CELJE v 36. številki »Novega ted- nika« ste kot redni obiskova- lec kinematografov podali kratko oceno filnisliega pro- grama celjskih in tudi dru- gih kinematografov v Slove- niji. men.: pa ste postavili ne- kaj vprašanj, na katere vam bom skušal zelo konkretno odgovoriti Glede vaše ocene filmske- ga programa lahko povem le to, da predvajamo takšne in le'tiste filme, kakršne uvozi- jo naši uvozniki in proizvajal- ci. Predvajanje enih in dru- gih odobrijo zvezni in repub- liški organi za pregled fil- mov. Ti isdajo k vsakemu fil- mu tudi pismeno odobritev za javno predvajanje pri nas. Res je, kakor ugotavljate, da so filmi v zadnjih nekaj mesecih slabši, stari itd . . . To se dogaja vsako leto v F>oletnih mesecih ne samo v Celju, ampak tudi drugod Splošno je zn«ano. da je obisk kinematografov v poletnih po- čitniških in vročih mesecih mnogo slabši kakor v jesen, skih m zimskih. Obiskovalci, ki gredo v kino poleti, ne že- lijo predolgih filmov, zaradi dopustniškega razpoloženja pa želi velika večina obisko valcev v tem času gledati predvsem zabavne, 1 alike filme. Pripomin.iti moran4 da je sicer od nas izbira filmov malo odvisna m smo /ato pri .sestavljanju programov zelo nesamostojni. Posebno malo besede imamo pri sestavljanju programov v poletnih mese cih. Podjetja, ki filme uvaža- jo in prodajajo, delajo po tr- govskih načelih in je zato ra- zumljivo, da novih in dobrih filmov v poletniih mesecih za- radi slabšega obiska ne pro- dajajo radi, temveč čakajo na jesen in zimo. Ce nam usp>e aa tak čas le skleniti pogodbo za nekaj novih m boljših fil- mov, nam jih prodajalci — distributerji skušajo v polet- nih mesecih stornirati pred predvajanjem z raznimi izgo- vori, ki niso vedno resnični in upravičljvi. Kinopodjetje sklepa E>ogod- be za najem filmov v tem le- tu za priho^dnje leto. Pred sklepanjem pogodb pripravi- mo program predvajanja fil- mov po vsebini in kvaliteti Po programu se ne bi doga- jalo, da sta v istem času v Celju predvajana dva filma istega žanra in podobno. Ker pa so storr:aranja in zamenja- ve filmov, za katere imamo sklenjene pogodbe, na dnev- nem redu, imamo pri sestav- ljanju programov velike te- žave. Poleg tega ima pri se'- stavljanju programov celjsko kinopodjetje mnogo večje te- žave, ka.kor jih ima naprimer kinopodjetje v Ljubljani ali v Mariboru. Zaradi večjega števila prebivalcev in drugač- ne strukture v teh mestih se npr. v Ljubljani predvaja do- ber film 14 dni, pa tudi cel mesec m več. Pri nas predva- jamo najboljši film največ 6 dni. Zaradi tega potrebujeano ša izpopolnitev celotnega pro- gnuna mnogo več filmov ka- kor v Ljubljani ali v Maribo- ru. V letu 1071 smo npr. pre- dvajali 438 filmov, uvoženih pa je bilo v istem letu okrog 230 novih filmov. Torej smo morali vzeti v najem skoraj toliko repriznih filmov in če je tako, potem je razumljivo, da imamo zelo malo izbire. Kljub vsem tem težavam pa simatramo, da vaša ugotovi- tev, da v Celju že dolgo ni bi- lo mogoče videti dobrega fil- ma, ni točna in je precej pav- šalna, kakršnih smo v našem podjetju pogosto deležni. Res pa js. da .so v Celju dobn M kvalitet»! fllmi uujv&Ckral mio slabo obiskana, čeprav to nikakor ne zaslužijo Navedel bom le nekaj primerov iz zadnjih mesecev: od- lična francoska drama »Sveta pla men« je imela pri 4 predstavah le 280 obiskovalcev, amerišJto dramo »Preplah v parku mamil« si je na 4 predstavah ogledalo le 340 obi- skovalcev, francosko diramo »Lo- čitev« je piri 9 predstavah gledalo le 322 obiskovalcev, torej le 35 na predstavo v dvorani s 571 se- deži. Precej podobnih predvajanih fitoiov bi lahko naštel, kii so do- živeli v zadnjem obdobju podobno aH še slabšo usodo, kot so jo doživeli našteti filmi. Večkrat izražeino željo v Celju, da bi kdaj predvajalii kvalitetne kratke slovenske filme smo ak^Jšali izpolniti celjskmi obiskovalcem letos v aprilu. Pni dveh filmskih predstavah smo v UnLonski dvo- rani predrajali 18 najboljših krat- kih slo venskih filmov, ki so bil: pred tem uspešno predvajana v Parizu. K predvajanju prve sku- pine devetih filmov smo povabili nekaj ustvarjalcev teh filmov, ki naj bi se predstaviili obiskovalcem. Odzvalo se jčh je pet. Me^ njimi so biili France Stiglič, Mako Saj ko in M'lan Ljubič. Na obe pred- stavi je prišlo le 41 obiskovalcev, katerim so se pri prvi predstavi mvzoö; fiUnsta delavci predsta- vili, čeprav ie to bilo zanje in za naš kolektiv zelo neprijeta« Povedati moramo, da smo za ti dve predstavi poskrbeli vso obi- čaj rjo reklan», poleg te pa smo program še posebej objaviii v ra- dtlu Celje in v Ljubiljani. Iz jxad- jetja smo poslali na vse celjske šole, nekaterim kuiiurnim ustafx>- vam, družbeno-političnim organi- zacijam in posameznikom 55 pis- menih vabiii, vendar smo od vseh poMbljenh naištelu le tri obisko- valce Na komki^tna vpmšatija, kü ste md jih postavila, pa lahfeo odgo- vor.m sledeče. S sprejetjem novega repubuške- ga zakona o fdlanu, ki naj bi pri- čel veljati v letu 1973, se izbor filmov verjetno ne bo bist^^eno spremenil, kes- taJtšnih doloäil osnutek zaitotna ne predvideva. Iz- bor filmov se janko anatjveje spre- meni, če bi se uvoznikn f Imov odločili aa dragačen izbor pri ku- povanju filmov. Vendiar so v pred- iog-a no^'öga zakona nekatera do- ločila, te bodo kinemetografe, ka- ter. bodo predvajali kvalitetno.iše filme (S piediicat:) delno stimu- lirali za slabši obisk z oprosc-t- vami nekaterih daja.'ev od pi*»- meta s proda mirni v.'itoijnica mi. Nadalje predlog ■zakona predvide- va, da se bocio v Sloveniji smeli predvalati le slove-i-ko podnaslov- Ijeni filmi itd . . Na vT>rašanje, zakaj tako redko predvajamo domače filme, lahko odgovorim, da so zelo redki domači filmi, ki jih n.ismo še predvajali, bolj- še domače filme pa predvaja- mo tudi po večkrat. Večina domačih filmov je v Celju ze- lo slabo obiskana. Navedel bom le nekaj primerov:' V letu 1971 smo med ostali- mi predvajali tudi naslednje douiače filme: »Burduš« pred v^jan pri 3 predstavah z 210 obiskovalci, »11. zapoved« predvajan pri 3- predstavah s 187 obiskovalci, »Koča strica Toma« predvajan pri 12 pred- stavah z 917 obiskovalci, »Po- slednji obračun« predvajan pri 6 predstavah s 485 obi- skovalci, »Zadnja postaja« predvajan pri 7 predstavah s 468 obiskovalci, »Hranitelj« predvajan pri 2 predstavah s 6.5 obiskovalci. V letošnjem prvem polletju pa: »Zajtrtk s hudičem« predva- jan pri 1 predstavi s 52 obi- skovalci, »Ovčar« predvajan pri 1 predstavi z 19 obiskoval- ci, »Zaseda« predvajan pri 3 predstavah s 353 obiskovalci, »žarki« predvajan pri 2 pred- stavah s 162 obiskovalci- »Čr- no seme« predvajan pri 3 pred- stavah z 204 obiskovalci, »Ba- lada o krvoločnem« predva- jan pri 6 preds'^avah s .533 obiskovalci. Večino domačih filmov pre. dvajamo v Unionski dvorani, ki ima 571 sedežev in mislim, da je dovolj razumdjivo, kaj pomeni za kolektiv, ki poslu je izjključno s sredstvi, ki jih ustvarja s svojim prometom, če je v uirejon« dvorani pri predstavi le 50 ali še manj obi.sikovalcev. Na vaše zadnje vprašanje, zakaj ob pomembnih obletni-. cah in državnih praznikih že dalj časa predvajamo v vseh treh celjskih dvoranah le kav- bojke, vam moram odgovori- ti, da so sploh ni res. Tudi to vam želim dokazati s kon- kretnimi p>odatki: V letu 1971" smo npr. za 22. julij v Metropolu predvajali ameriški vojni film »Junaki Gvadalikanala« in sovjetski vojni film »Osvoboditev Evro- pe I. in II. del« z dokumen- tarnimi deli iz II. svetovne vojne. Za 29. november smo v Unionu predvajali ameriški vojni film »Tora, Tora, Tora« V kinu Dom smo zja isti praz- nik predajali domači vojni film »Most«. Za dan JLA — to je 22. december smo v Me- tropolu predvajali domači fiilm »Zadnja p>ostaja«, v ki- nu Dom pa ameriški vojni film »S.tirje komandosi za Norveško«. V tem letu smo doslej pre- dvajali v Unionu za 1. maj ameriški vojni film »Most pri Remagettiu«, za 4. julij smo v kinu Dom predvajali angleški vojni film »Izlkrcava. nje v Anziu«. Za 22. julij sano v Unionu predvajali domači vojni film »Zaseda«, v Metro- pvolu pa domačo vojno dramo »2arki«. Poleg navedenih filmov smo ob teh dneh predvajaili še ne- kaj filmov z dramsko in dru- go vsebino. Na kraju odgovora želim pojasniti tudi to, da je Kino- podjetje Celje gospodarska organizacija, ki ima poleg rednih dajatev, kakršne pla- čujejo vse druge gospodarske organizacije, še 20 odstotkov prispevka od prometa z vstcjp- nicami v repuiblišiki sMad za proizvodnjo domačega filma in 1 odstotek za rdeči kiriž, ne prejema pa nikakršnih do- tacij. Cene kinovstopnicam -a zadnji dve leti niso zviš .3, stroški za vzdrževanje s "o- jev in opreme pa so se i- n v zadnjih treh letih zvl ■ li pri rezervnih delih za pro, e'-i- cijske stroje tudi za 150 od- stotkov. Močno se je v lan- skem in tudi letošnjem k;, i zvišala najemnina za filme, kar podjetja za promet s fil- mi opravičujejo z močnim zvi. šanjem cen za uvožene filme. V letu 1970 smo adaptira- li in klimatizirali dvorano in ostale prostore kina Union. Veöji del sredstev za to inve- sticijo smo zbrali v p>odjetju s splošnim varčevanjem, ki je močno vplivalo predvsem na višino osebnih dohodkov vseh zaposlenih v p>odjetju. 2kL po- sojilo smo zaprosili celj!5ko kreditno banko in še nekatt. re odgovorne činitelje v Ce- lju, vendar ni bilo nobenega uspeha. Prisiljeni smo biU iskati pomoč drugje in smo taJco dobili precejšj::.je kredite v Zagrebu in v Ljubljani. In še nekaj. Pri občinski zvezi kulturno-prosvetnih or- ganizacij v Celju je poseben odbor 53a filmsiko vzgojo, ki že vrsto let v tesnem sodelorva- nju s Kinop>odjetjem zelo us- pešno vodi mJadinsJco füm sko gledališče in pionirski ki- no, kjer se vsak mesec v vsa- kem šolskem letu zvrsti ofc- rog 4.500 šolskih otrok, kar je edini primer te vrste filmske vzgoje v Sloveniji. DAMJAN BRVAK diiiektor Kiiiopodjett-ja Celj« Področno združenje skupin Na pubudo ubčin.-.kega sveta ZKPO Celje in republi.škega Zdru- ženja gledaliških skupin je bilo ustanovljeno (občni zbor je bil v ponedeljek, li. septembra v Ce- l.ju, področno združenje gledaliških skupin za občine Celje, Mozirje, Velenje, Žalec, Slov. Konjice, Šent- jur, Šmarje in Laško. S to ustano- .vitvijo bodo skušali nadomestiti poslanstvo odbora za gledal i'.sko dejavnost bivšega Okrajnega sveta »Svobod«, ki .je tesno povezoval skupna gledali.ška prizadevanja, po njegovi ukinitvi pa je na tem pod- ročju nastala občutna vrzel. Od ustanovitve Združenja gle- daliških skupin Slovenije je mini- lo dobro leto dni. Ta čas pomeni obdobje vključevanja, formiranja te samoupravne organizacije slo- venskih gledali.ških skupin od pio- nirskih gledaliških krožkov in lut- kovnih skupin pa preko ostalih ob- lik gledaJIške ustvarjalnosti, vse do redno delujočih amaterskih gle- dališč. To prvo leto prizadevanj in iskanja je pokazalo, da je ta orga- nizacija še kako potrebna. Nujno je. da slovenski gledališki amate- rizem močneje organiairamo (to velja posebej omeniti tudi za naše območ.ie), strokovno in idejno-re- pertoarno pa nenehno dvigamo. Le tako delo vodi k perspektivi in ii.spehom. Z ustanovitvijo področnega zdru- ženja bodo naše skupine lahko de- ležne vseh ugodnosti, ki jih nudi republiška organizacija, hkrati pa bodo kot sestavni del sloven-skih gledaliških hotenj za svoje delo' tudi odgovorne. Za dobro delo so izvolili upravni odbor in »strokovni štab«. V pr- vem so organizatorji in režiserji gledaliških predstav iz ,vključenih občin, v drugem pa so poleg zna- nih amaterskih gledaliških delav- cev še člani SLG v Celju: Stefan Volf, Marija Gorš.Vieva, Bogomir Veras, Borut Alujevič, Franci Kri- žaj in Jure Kislinger kot direktor celjske Kulturne skupnosti in re- žiser. ŠTEFAN ZVIŽEJ Da bi dali še poseben poudarek slovenskemu delu le- tošnjega repertoarja, pričenja celjsko gledališče novo sezo- no s krstno uprizoritvijo zadnjega odrskega dela Miloša Mi- kelna. ki mu je dal zgodovinski naslov »Stalinovi zdravni- ki« Delo je bilo že natisnjeno v časopisu, izšlo pa je tudi pri Založbi ObT:orja v Mariboru. Zgodovinsko v njerfi je po- skus, kako bi z zgodovinskimi podatki, z zgodovinskimi re- snicami jnedstavili neko dobo v okviru, ki je bil dan v av- torjevi fantaziji, in v tekstu, ki je bil na razpolago režiser, jevi invenciji in igralčevi kreativnosti. Režiser Miran Her- zog je s pomočjo scenografa Avgusta Lavrenčiča in kostu- m-ograjke Anje Dolenčeve ter skoraj celotne ekipe igralske- ga zbora ustvaril izredno sugestivno, impresivno in umetni- ško prepričljivo predstavo. Lep uvod v novo repertoarno razgibano sezono. 2e prav kmalu, sredit oktobra bo v pro- gramu slikovita srednjeveška igra o doktorju Faustu, ki jo je napisal Shakespearov sodobnik Christopher Marlowe, ble- steče prevedel Janez Menart, režira pa jo Franci Križaj. Kot je že znano, bo « letošnjem abonmaju tudi Mestno gledališče ljubljansko z učinkovito angleško komedijo »Lju- bezen druge polovice« Alaina Eyckbourna v režiji Milela Koruna. Delovni posnetek iz »Stalinovih zdravnikov« — Jadranka To- rnažičeva. Branko Grubar in Borut Alujevič 8. stran NOVI TEDNIK §t.38 — 21. september 1972 Vrtiljak dogodkov LUČE OB SAVINJI Odlikovani občani OlHinski siiutikaliii svet Mo/.irje je ob pra/.no\aiijii občiiiskeRa praznika ter ob srečanju samouprav I jaUev te občine poKRNIK, Klkrof Mozirje; SI..4VKO HREN, Mercator (;ornji grad; ArX)JZ MAVRIC;, (ilin Nazarje; VLAIM) MIKLAVC. uprava skupščine Mozirje; FRAN.K) PA.IK, (ilin Nazarje; PANIKA POKK.NIK, Smreka «lornji grad; KANIKA POZNIt;, Osnovna šola (iorn.p graenik« Ljubno. Priznanja najzaslužne.j.šim aj^tivistom, ki so nesebično prispevali k razvoju krajevne samouprave in aktivno delujejo v krajevnih skup- nostih ter političnem živl.jenju na vasi, pa je podelila tudi Občinska konferenca SZDI Mozirje. Priznanja so pre.ieU: ANTON OLO.IEK, J^martno ob Dreti; .lOŽE HRIBERNIK, Spodnja Rečica; .lOŽE I)E- KERÄEK, (iornji gnwh'UOK KLEMENOIČ. Ljubno in FRANC PI.AZ- NIK iz Mozirja. Vsem, ki so preje*», priznanja za svoje |M)žrt\o\alno in nesebično družbenopolitično delo. tudi naše iskrene čestitke. LJUBLJANA IV. kongres alergologov v Ljubljani bo potekal od 21. 9. do 2."?. !». četrti jugoslovanski kongres alergologov z mednarodno udeležbo. Pokrovitelj kongresa j«- predsednik Izvršnuga sveta ,SRS Stane Kavčič. Na kongresu alergologov v Ljuhl.jani se bo zbrala vsa strokovna elita strokovnjakov iz tega področja, veliko bo udelež<'ncev tudi iic (u.jine. Iz Celja se bo kongresa alergologov udeležil mg. dr. Janez Kra- ševec, ki .je tudi član kongresnega odbora. .Sodeloval bo z referatom Medsebojni vpliv vazomotornih sprememb v reosu in biokemičnih sprememb v organizmu. Kongres bo delal po sekcijah, kjer ImmIo obravna^ali teoretična vprašanja iz najožje stroke, med njimi bo posebno zanimiv referat, ki bo govoril o ipli\ih onesnaženega o/račja na človekov organizem. CELJE Visoki gost v „AERU" Pretekli tedeii no je mudil na krajšciii obisku v Celju generalni sekretar glavnega odbora Socialistične zveze delovnih ljudi Jugosla- vije, Ali šukrija. Ogledal si je proizvodne obrate celjskega .%era ler potem imel krajši r.izgovor s predstavniki vodstva podjetja ter predstavniki samoupravnih organov in družbeno političnih organiza- arlner, ki bi ob enakih pogojMi (»Mku^al prav tako us|>ešno iziiel.jati sjinaci.jo neJahkih gosptfdarsliih rajuner v tej največji cel.jski (.ovarni. ÄERO in javnost /vedeli smo, da je bil v ponedeljek »a obisku v Aeru Zvone Dragan, predseilnik komisije za dru'/JM'noekoiM)mske odnose pri (.iK /-KS. S pre^Istavniki samoupravnih organov se .je pogovarjal o ijre.snlčevan,ju ustavnih ditpiilnil v delovni organiza< iji. Zanimivo je, da Aero niti o obisku Alije Sukrija niti o obisku Zvoneta Dragana in obvestil lokalnih sredstev obv<>šo>»lavitev semafor.jev. D«'Ia izva.ja kolektiv vodne skupnosti »Nivo«, Celje, opravljena pa naj bi bila v dveh mesecih. Spričo vsega te^a sta Marilxirska iti I>(>č^kova cesta na stiku zaprti z.a promet; ure.feni in označeni f»a so vsi obuKci. 150'letnica gasilcev v soboto, I<>. .septembra ji* bila slavnostna seja. na kateri so ni: zbrali zastopniki gasilstva in družbeno političnih organiziwij ter talio tudi s polnosU'viüJo udeI«-žbo donuuih članov na|>olnili dvorano. Casilce je med drugim pozdravil tudi pre:iiih sredinah zavedamo problemov, da jih analiziramo, ter M- dogovorimo, kako jih moramo vsi skupaj v prihodnj«- (kI- praviti. ODPRTA VPRAŠANJA ' Med cel,j,sko mladino so ž.e dalj časa «Mlprti nekateri aktualni problemi, za k.%tere pa se lahko na predkonferenčnih razpravah dogovorimo, kako jih rešiti. Naj na kratko na.štcjem samo ne- katera: 1. Stanovanje predstavlja enega izmed (Mlločiliiih elementov živl.ienjskega standarda in je tudi iHimeiiiben dejavnik za repro- dukcijo delovnih sposobnosti ter zdravja ljudi. Vprašanje stano- \an,jske politike j)a se prepočasi rešuje. S«' posebej ta problem občutijo mladi. Zato bo jKitrebno, da se dogovorimo za skupno akcijo tako znotraj delovnih 0!*gaii:zacij kakor tudi v občini. Zamisliti se je treba ob dej.stvu, da je «hI 1124 vlož.enih pro^nj live tretjini prošenj od mlaxlih novoporočencev in drugih. 2. Prepoča.sl se rešuje polož.aj učencev v poklicu, kljub temu, da je nanj Zveza mladine večkrat opozorila. Preko 2(KHI učen- cev v poklicu še ne uživa enakega |>oložaja svojih sovrstnikov. S<' vedno so na dnevnem redu problemi izkoriščanja,« majhnih nagrad, prekomernega de.la Ipd. 3. Proces uveljavljanja dija-ške samouprave je poča,sen. še vedno smo ostali samo pri besedah, da bi mhidiiia vse bolj postala suJjjekt v-zgojno-izobraževalnega procesa v v.M-h njegovih obdobjih in oblikah. Odprto je vpra.šanje samega učnovzgojiiega sistema, sredstev, kadrov IjkI. 4. Mlada' generacija predstavlja tretjino VM>h občanov mesta Celja. To pomeni, da mladina prispeva svoj deli-ž k skupni bla- ginji in da ima pravico biti soudelež^-na pri samoupravnem dogovarjanju In odločan.ru. Rezultati pa kažejo, da je mladina premalo zastopana v organih samoupravljanj in pretistavniških organih. Večkrat se ji onemogoča aktivno poseganje v družbene probleme in odločanje. 5. Potrebe po zabavi, športu in rekreaciji so iz dneva v dan večje. Prostori so premajhni. Veliko jih sploh ni piiniernih ipd. Mladina se sestaja po lokalih, povečuje se mladinski kriminal, pijančevanje in s tem v zvezi drugi prestopniški problemi. Fni- clativa za izgradnjo nilaa njihovega slabega materialnega vpra.šanja. 7. Vprašanje dopolnilnega izobraževanja znotraj t'elovnih or- ganizacij še ni najboljS«' rešeno. Potrebno se bo pogovoriti o pri- dobitvi vsaj osnovnošolske izobrazbe, o možnostih in pogojih dopolnilnega usposabljan.ja na delovnem mestu Ipd. \s<'kakor |)a med inadino obstajajo ši- mnogi drugi problemi. kat4-re mora Zva4'z.a komunistov razkriti iii jih vključiti v .svoje delovne programe, tako v posami^enih delovnih organizacijah kot na občinskem nivoju. ZAKLJUČEK Zaključek je samo i-dcn: Zveza komunistov se mora ajjgazirati pri vključevanju mladih v gradnji socialističnega sistema, spo- znati probleme mladih ter z uresničevanjem delovnih programov te probleme tudi odpraviti. VJKI KR,\JNC DELEŽ MLADIH Mladi so po navadi vedno tista sila, ki že od nekdaj na vsak način želi spremeniti svfet. Pri tem ne izbirajo metod. Te so lahko takšne ali drugačne, mirne in revolu- cionarne. Mi ne težimo za slednjimi, spremembe v naši družbi naj slone na treznem reševanju problemov, ki jih ima tako družba kot mladina v celoti. Zadnja leta dajemo vedno več poudarka delu mladine, njenemu vključevanju v družbenopolitična dogajanja, v vse^ilnice, ki usmerjajo naše delo, naša hotenja k čimboljšenTU reševanju skupnih problemov. .Jasno je, da ima važno vlogo pri tem tudi ZM skupaj z vsemi specializiranimi organizacijami. Kakšna je ta vloga, so nam povedali nekateri mladi v La.^^kem. ROMAN MAVRI, .študent prava- Povsod v organizacijah ix)- udarjajo, kolikšna je vloga mladih pri reševanju skup- nih problemov. Ob prvem stiku z delovno organizacijo pa mladinec spozna, da je stvar daleč drugačna, kot pa si jo je predstavljal. Tistega soodločanja, o katerem go- vorimo dan za dnem, skoraj- da ni. Starejšim članom ko lektiva s; mladi že zaradi nji. hove prioritete ne upajo ugo- varjati, kaj šele vodilnim t kolektivu. BOzO šOL.^, predsednik občinske konference Z.M La- ško: Mislim, da je vloga mladih v naši družbi še vedno pre- majhna. Potrebno je poudari- ti, da so mladi zainteresirani za nfdaljnji razvoj samo- upravi j?n ja in graditev soci- alizma predvsem zaradi tega, ker se zavedamo, da prihod- nost sloni na mladi generaci- ji. In če je temu tako, po- tem je nujno potrebno, da mlad človek prevzame vse družbene in politične funkci- je v našem družbeno politič- nem sistemu. III. konferen- ca ZKJ bo prav gotovo pri- nesla konkretne sk]a»)e v zve- zi s tem. DRAGO SELIC, tesar, In- grad Celje, sicer Laščan: Naše sodelovanje pri odlo- čanju v ^podjetju je zelo majhno. Večji del časa smo na terenu in ne pridemo v stik s centri odločana. Del krivde zaradi tega pa leži tu- di na nas samih, ker se svo- je odgovornosti ne zaveda- mo. Mislim, da bi, če bi bili bolje organizirani, marsikaj lahko pripomogli k boljšemu reševanju problemov. Tudi sam upam, da bo III. kon- renca ZK, marsikaj rešila in pokazala tudi na stvari, ki se jih nismo dovolj zavedali. TONE KOŠIR, ElektiX)go- spodarstvo Slovenije, kovin- ski obrat Laško, pleskarska skupina: Letos smo ustanovili mladinski aktiv, ki pa ne de- la najbolje. Precej mladih namreč še na sestanke ni. Povedati moram, da imamo precej možnosti pri soodloča- nju v podjetju, priznati pa. je treba, da je večina mladih neredna in da smo marsičesa krivi sami. V tem soodločanju bi lahko mnogo bi>Ije sodelovali, če bi le bil interes za to, saj nam dajo vve možnosti. Gotovo je, da nas nihče ne bo na kole- nili prosil. Zatorej tudi od III. konference ZKJ ne mo- remo mnogo pričakovati. SLAVA ŽAGAR, gostinska delavka, hotel Savinja Ira- ško: Vse, kar se nam zdi naro- be in kar bi radi izboljšali, se upošteva, če le kdo pove svoje mnenje. Sem v delav- skem svetu, razen mene P» še nekaj mladih, kar pome- ni, da je naše delo in soodlo- čanje upoštevano. Le včasih nas zapo.stavljajo, ker meni- jo, da imamo premalo izku- šenj. Z drugimi besedami bi lattko rekla, da nas veže spo- štovanje do odraslih. Zaradi vsega tega pa kljub vse-mu mislim da je vloga mladih * samoupravljanju in tudi dru- gje v naši družbi precejšnja. $t. 38 _-— 21. september 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo PRI „PORTU" 18 OTROK Je pač naključje tako hotelo, da sem ravno AN GELO TOMINŠEK iz Sla- tin pri Gornjem gradu povprašaC, kje bi našel že- nico s tem imenom. Stala je pred domačo hišo in z brezovo metlo pometala o- nmienelo liste, ki je že odpadlo z vej košate in mc^očne domače lipe. Za- smejala se mi j"e, mi i>o- vedala, da je to ona ter me povabila v hišo. Osemdesetletnico njene- ga rojstva so obhajaCi le- tos v maju, ko so na si- cer skoraj osamljeno kme- tijo prihiteli njeni številni otroci ter ji poželeli vse najboljše ob visokem jubi- leju. Leta 1914 se je, še ne stara devetnajst let, priženila na grunt. Vzela je vdovca, ki je ostal sam s svojimi starši in dvema hčerama. Komaj se je do- dobra navadila novega o- kolja, hiše, v kateri je prevzela mesto gospodinje. že jd je vojna odpeljala moža na tuje. Ko je bil na fronti, sta se rodila dvojčka, ki pa ju mož ni- koh ni videl. Tja v daljno Rusijo so mu poslali nju- no sliko, potem pa sta sta- ra komaj dve leti drug za drugim umrla. Pet let je sama skrbela za gospodar- stvo in gospodinjstvo ter petero ljudi pri hiši, med- tem pa je mož v vojaški suknji potoval s fronte na fronto. Dvakrat je bil ra- njen, prišel vmes enkrat na krajši dopust, dokler se ni končno vrnil domov. Dobro so gospodarili, vsega so imeßi dovolj, dru- žina pa je rastla. šestnaj- stkrat je rodila Angela To- minšek, dve hčerki pa sta bili še iz prvega zakona, tako je hdlo skupaj pri Porfcu, kakor se kmetiji pravi p>o domače, kar osemnajst otrok. Bili so srečni, zadovoljni, prihaja- le p>a so tudi tegobe. Tik pred vojno je eden od si- nov umrl na služenju ka- drovskega roka v Nišu. Nista imela dovoCj denar- ja, da bi ga prepeljali do- mov, niti toliko ga ni bilo, da bi lahko odšli v Niš. žalostno je bilo takrat pri hiši. Prišla je vojiu. in z njo težave, ki jim je ušla He redka družina po vsej do- lini. Mati Ange.ca se spo- minja, koliko strahu je prestala, ko so nekega dne prišli k hiši terenci ter utrujeni od poti ter pre- hojene noči legli v gornjo sobo k počitku. Naenkrat pa so se pred hišo pK>javili Nemci. Postregla jim je s pijačo, ko pa so povpra- šali po partizanih, so se ji zašibiCa kolena. Zgoraj je bilo k sreči vse tiho in Nemci so tudi kmalu od- šli, za njimi pa še teren- ci, ki so s pošto hi teh tja gori proti Lučam ... Danes živi mati Angelca kot preužitkarica pri sinu, ki je tudi že vdovec, ta- ko da pri hiši manjka go- spodinja. Sama tu in tam sicer še pogospodinji, ven- dar vsega dela le ne zmo- re več. Ko sem jo pK>ba- ral po željah, je rekla le to, da si žeti, če bi lahko dosegla kmečko pokojni- no, kajti kakšen dinar za sladkor in kavo bi ji pa kljub vsemu prav prišel... Stala je ob vogalu hiše in mi pomahala z robcem v roki, ko sem sredi d-vo- rišča obračal avto. Vese- la je bila srečanja, kajti če drugega ne, jd je moj obisk prmeseJ nekaj spre- membe v sicer enolične dneve te Madne jeseni. BERNISTRMÜNIK Takole so se zbrali otroci ob njeni osemdesetletnici, ki jo je praznovala letos maja. AH poznate svoj kraj? (7) Današnji kup dopisnic za žrebanje je največji doslej. Z izjemo štirih, petih ste vsi uganili, da je bilo to Kozje. Tako so tudi nagrade romale na Kozjansko. L na- grado 30,00 din prejme Irena Ivano, Kozje 143; 2. nagrado 20,00 din Ivica Boštjančič. Podsreda 5, Podsreda, 3. nagrado 10,00 din Marija Gubenšek. 2egar 4, Prevorje. Čestitamo! In kaj predstavlja današnja slika? Ste uganili? Potem pošljite odgovor na ured- ništvo Novega tednika, Celje, Gregorčičeva 5, do ponedeljka, 25. septembra. Rabljene, dobro ohranjene KÄMP PRIKOLICE domače in tuje proizvodnje po zelo znižanih cenah. Možnosti delnega kreditiranja. Proizvajalci so znane firme: Adria, Šprajt in Evropa. Ogled možen vsak dan od 6. do 12. ure v skladi- šču Avtomotorja, Cesta na Ostrožno 25. Wolfgang Borchert: Vojne zgodbe JEZUS JE VSEGA SIT (Nadaljevanje in konec) Moram ga prijaviti. Podoficir je izpustil v ledeni prah vlažno kroglico pare. Moram ga prijaviti, to je jasno. To se pravi odreči poslušnost. Saj vsi vemo, da je posebnež, toda moram ga prijaviti. Toda kaj bodo p>otlej napravili z njim? se je motal drugi. Nič posebnega. Cisto gotovo nič posebnega. Podoficir si je zapisal njegovo ime v beležnico. Nič. Stari bo uka-' zal, naj ga pripeljejo predenj. Stari se je z Jezusom ved- no šalil. Potem se bo nad njim razkričal. Dva dni ne bo govoril ne jedel in izpustili ga bodo. Potem bo nekaj časa spet čisto normalen. Toda, jasno, prijaviti ga moram. 2e zato, ker je to staremu všeč. In jame je treba kopati. In nekdo mora vanje, če so pravšnje. Tu ni pomoči. Zakaj se pravzaprav imenuje Jezus, je vprašal. Oh, za to ni nobenega pametnega vzroka. Stari ga vedno tako imenuje, ker je tako blag videti. Stari misli, da je videti tako blag. Odtlej ga imenuje Jezus. Da, je rekel pvodoficir in pripravil nov eksplozivni naboj za na- slednjo jamo. Moram ga prijaviti, moram, ker jame mo- rajo biti. PRIHODNJIČ LJUBEZENSKI ROMAN BELE TULPIKE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE ' začenja novo sezono v petek, 22. septembra 1972 S krstno predstavo »Stalinovih zdravnikov« Miloša Mikelna. Druga premiera bo že 13. oktobra: »Tragedija o doktorju Faustu« Christophera Marlowa! Med sedmimi predstavami v abonmaju letos tudi Mestno gledališče ljubljansko z Eyckbo- umos6bnim odlokom sklad za podeljevanje nagrad najbolj zaslužnim občanom in družbe- no političnim organizacijam. Te nagrade so bile letos, ob občinskem prazniku, prvič podeljene. Istočasno so bila podeljena tudi^ priznanja, ki jih je občanom podelil pred- sednik Tito aa njihove zaslu- ge. Na slavnostni seji druž- beno p>olitičnega zbora v Bi- strici ob Sotli ob priliki ob- činskega praznika so dobili medaljo za hrabrost in me- daljo zaslug za narod nasled- nji občani: Anton Kaluža, Av- gust Vošet, Ivan Černelič ter Janez Jančič. Priznanja so dobile tudi po- samezne organizacije. Za svo- je delo so bili pohvaljeni kra- jevna skupnost Osredek, ga- silsko društvo Šentvid pri Grobelnem, ribiška družina Sotla, Metika Celje, ki je pr- va začela graditi na Kozjan- skem in tako pomagala Koc- jancem pri njihovem razvo- ju, Joiže Unverdoben, Rudi Jugovar, Franc Grahovec, Fran Pišler in Franc Rumf. 'Podeljene so biile tudi de- narne nagrade, ki so jih prejeli ravnatelj osnovne šole v Pod- četrtku, Jože Brilej, družbe- ni delavec Rudi Peporko, dol- goletni aktivist in organizator pri TVD Partizan Rogaška Slatina, mladi učitelj Jože Uršič iz Bistrice ob Soth in najstarejši odbornik občinske skupščine Šmarje pri Jelšah ter napreden kmet Janez Prah. ZA DRUGIMI ŠE JAGODE Kozjansko je v letih po vojni preizkusilo mnogokate- re kmetijske kulture. Tako so kmetje pa tudi kmetijske zadruge na obširnih planta- žah sadili črni ribez pa viš- nje, hruške, vrbovje za • ple- tenje in še mars'kaj. V.seli kultur je bilo štirinajst, po slednja v tej dolgi vrsti pa •so jagode, ki jih te dni kmet- je že spravljajo na svoja po- sestva. Kakor pred leti za ribez, je tudi sedaj odkup le- tine zagotovljen. Delo z jago- dami, odkupne cene zanje so že določene in se ne bodo spremenile, je kar precej- šnje, na Kozjanskem pa upa- jo, da se bo poizkus posrečil in da bodo tokrat dobili to, kar že iščejo vrsto let — kulturo, ki jim bo prinesla dohodek. HUMANA AKCIJA MLADIH Ob vsesplošni slovenski so- lidarnostni akciji pomoči Pomurju so tudi mladi iz Tehnomerkatorja sklenil, da bodo pomagali popi avl j en- cem v ogroženih območjih. Akcijo za pomoč je sprožil mladinski aktiv v podjetju, dcsedaj pa so zbrali 64.Ü00 SD. Ker je ta akcija izven do- ločenega samoprispevka za pomoč Pomurju, upamo, da bodo tudi druga podjetja, odnosno mladinski aktivi v teh podjetjih, prisU>p'ili k akcMi. RUŠEVINE V POPRAVILU s sanacijo starega konjiške- ga gradu so spet pričeli. Te- meljna kulturna skupnost je v ta namen namenila dva mi- lijona starih dinarjev. Z nji- mi mislijo zaščititi krhko zi- dovje, ki je bilo še pred leti zaraščeno in skrito. Tako bodo nadaljevali z deli, ki so se začela že pred leti. Ilu2or- no bi bilo misliti kaj več, hvaleverdno pa je že to, da ruševine niso prepuščene zo- bu časa, ker skrbe za njiho- vo ohranitev. Danes konjišiki grad do- minira v svoji enkratni vedu- ti, ki je posebno izrazita v večernem času, ko je grad os- vetljen. O delih na starem konjiškem gradu bomo še po- ročali! DELOVNI PROGRAMI KS Predsedniki krajevnih skupnosti so na skupnem posvetu razpravljali o pripra- vah za izdelavo delovnih pro- gramov za naslednjih pet let. Ti bodo vključeni v del občinskega programa, o ka- terem bodo občani razpravlja- li v prihodnjih mesecih z že- ljo, da bi se vsaj del teh uresničil. V program so v glavnem vključena komunal- na dela, gradnje novih cest, vodovodnega omrežja, kanali- zacije in obnove kulturnih domov. Občani na krajevnih skup- nostih so tudi razpravljali o stopnji prispevka za dolo- čeno kategorijo občanov. PRIPRAVE NA ZDRUŽITEV Kot je bilo spomladi reče- no, naj bi bil referendum za združitev zdravstvenega var- stva delavcev in kmetov ok- tobra meseca. Zato so v Slo. venskih Konjicah že pričeli s pripravami. Ker pa je zdaj referendum o združitvi po- maknjen za mesec dni na- prej, bo imela komisija, ki pripravlja program za refe- rendum obilico časa, da se bo temeljito pripravila. Upa- jo in morajo uspeti, tako pravijo. ZAHVALA ZA NOVO ŠOLO Na seji občinike skupščine je odbornica in članica šol- skega kolektiva v Ramskih toplicah Stanka Vizoviškova posredovala zalivalo delovne- ga kolektiva, učencev in ob- čanov šolskega okoliša v Rim- skih toplicah. Zahvalila se je skupščini, delovnim kolekti- vom, skladu, alasti pa pred- sedniku občinske skupščine Mihi Prosenu, za trud, sodelo- vanje in pomoč pri izgradnji nove šole, ki je bila ob začet- ku novega šolskega leta izro- čena svojemu namenu. CESTE POPRAVLJAJO Neurje je pred dobrmii šti- rinajstimi dnevi močno poško- dovalo ceste v krajevni skup- nosti Marijagradec. Vodstvo krajevne skupnosti je sklenilo pomagati občanom, ki so bili pripravljeni škodo kar najhi- treje odstraniti. Tako so te dni iz peskoloma na Reki traktorji kmetov zasebnikov prevažali pesek na ceste v Ra- dobljah, popravljali so tudi cesto na Reko. Cest in p>oti, ki ne povezujejo naselij, kra-- jevna skupnost ne bo mogla po- praviti, zato bodo morali ko- ristniki zanje poskrbeti sami, zlasti še, ker bo. krajevna skupnost posodila nekaj de- narja skladu, ki ima nalogo financirati rekonstrukcije cest iz sredstev samoprispevka. BIFE ZB V HUDI JAMI Organizacija ZB v Rečici pri Laškem je zaprosila občin- sko skupščino za dovoljenje, in za stari milijon kredita za dobo treh let, za ureditev bifeja v rudarskem sindikal- nem domu v Hudi jami, kjer daleč na okoli ni primernega gostišča. Oboje je bilo na mi- nuli seji skupščine organizacij ZB Rečica odobreno. OBRAT »KORE« V RIMSKIH TOPLICAH Poslopje stare šole v Rim- skih Toplicah je s pripada- jočim zemljiščem vred pripa- dlo delovni organizaciji »Kok- ra« z Radeč. Tako je na mi- nuli seji sklenila občinska skupščina. Poslopje bo kolek- tiv ;>Kokre« preuredil za obrat prcizvodnje konfekcije. Tako bo i-olektiv »Kokre«, ki je svoj gospodarski vzpon začela še- le pred letoma, v bližnji bo- dočnosti imel že svoj prvi di- slocirani obrat. Le-ta bo ve- lika pridobitev za Rimske To- plice in okoliš, kjer manjka delovnih mest za žene, zlasti za žensko mladino. SEKCIJA ZASEBNIH OBRTNIKOV PRI SZDL Pred dnevi je bila pri občin- ski konferenci SZDL v Laš- kem ustanovljena sekcija zasebnih obrtnikov. Ustanov- nega sestanka se je udeležilo precej obrtnikov zasebnikov, ki so pobudo občinskega vod- stva SZDL toplo pozdravili. Sekcija bo v okviru SZDL re- ševala m vzklajala vsa vpra- šanja in problematiko zasebne obrti v občini. Za predsednika je bil izvoljen Peter Hrastelj mlajši, mizarski mojster iz Laškega, njegov namestnik pa je Jože Zorko, avtoprevoznik iz Marijagradca. Širina prosto- voljnih dejavnosti Velika večina staršev in šoloobveznih otrok ve, da na šoli delajo določeni krožki in organizacije, ki jih v šolskem izrazoslovju imenujemo prostovoljne aktivnosti. Nekatei celo sodijo us- pe.šnost šolskega kolekti- va po tem, ali je teh ob- lik vzgojno-izobraževalnega dela veliiko ali malo. Zdi se nam, da je takšno gle- danje zelo preprosto, saj ne upošteva, da so tu problemi še širši in glob- lji. Nesporazumi so očitni. Najprej še vedno neka- terim ni jasna vrednost vseh teh, predvsem vzgoj- nih oblik šolskega dela. Z njimi učenci ne prido- be samo novih znanj, oni tu pridobe vrsto delovnih navad, ki se prično pri rednem delu in končajo pri samoupraivnih spozna- njih. Menimo, da so ti neaporaaumd na eni stra- ni pri pedagogih, na dru- gi strani pa pri tistih, ki vrednotijo vzgojno-izobra- ževalno delo. Pri pedagogih je očitni nesporazum v organizaciji dela teh oblik, ker so še vedno oni tisti, ki kroje programe in vodijo, vsaj v Veliki večini, te oblike. Drugo je tisto, da ni pro- storov, da ni časa, kar je do neke mere objektivno — pa vseeno ne v celoti res. Prve nesporazume ne bo težko odpraviti. Gre le za osveščanje, za pridobi- tev novih spoznanj, pa se bo aktivnost vedno bolj prenašala na učence. V tem ne vidimo problema. Problem je v prostorih, kjer dvoizmenski pouk zasede vse prostore, in v številu ur, ki jih mora učenec prebiti v šoli ob sedanjem predmetniku. Sklepi o zmanjšanju šte- vila ur so tu, kdaj bo to realizirano, je drugo vpra- šanje. O prostorski stiski ni, da bi posebej pisali, spremembo predmetnika pa bi lahko naši poslanci tudi pospešili. Kaj pa vrednotenje te- ga dela? želimo, da bo ura te aktivnosti prava, saj so tu zbrani samo ti- sti učenci, ki jih določena snov, problem, organizaci- ja, zanima, potem so pri- prave na učiteljevi strani tudi, ko pripravlja učenca za nastop. Njegova nagrada za de- lo je nizka, saj je nižja od \'sake ure, ki jo ima že preprost delavec za fi- zično delo. Takšno nagra- jevanje destimulira peda- goge, je tudi antipropa- ganda za pedagoški po- klic. Vrsta šol za te ob- like pa sploh nima na- grad, ker ni denarja. Zato Je nujn-) v teh jesenskih mesecih ob pripravah na novo proračun^o leto opozoriti na dvoje. Naj- prej na to, da so vse te oblike sestavni del učno- vzgojnega programa, in drugo, ker so, jih je tre- ba dodatno financirati in morajo zato šole prejeti ob sredstvih za osnovno dejavnost tudi denar za bo delo. Ob priznaju t^a dela pa tudi pedagoških nespora?!umov ne bo tež- ko odpraviti. J. ZUPANČIČ Vprašuje: Jure Krašovec Odgovarja: Panika La- pornikova Fanüta LaparniKova, us- lužbenka iz laške Pivovar- ne, je na seznamu pred- laganih kandidatov za no- vo republiško predsedstvo zveze sindikatov. Pobudo za njeno Kandidaturo je dala republiška konleren- oa Zveze mladine, podpi- ra pa jo tudi smaiKaiiJii aK- tiv občine m seveda mCa- dina. Kratek pogovor je potekal prek telefona: Halo! Fanika Laporni-, kova tam? Že veste, da ste kandidatka za bodoče pre>eii?.vVO repiionsKcga sindikata? Včeraj sem zve- dela novico prek radia Ce- lje. Prej niste vedeli? Pod- robnega nič, le slutila sem, ko so me z vodstva republiške konlerence zve- ze mladine povpraševali po podatkih. Pri svojih še- stindvajsetih letih imate za seboj že obilo politične prakse. Trenutno ste pred- sednica komisije za druž- beno-ekonoinske odnose pri mladinski konferenci ZMS. Kaj menite o novi funkciji, ki se vam obeta, če boste izvoljeni? Predvsem to, da ne bo lah- ka. Zlasti ne zato, ker sin- dikat le premalo samostoj- no deluje, vsaj koilikor iz- kušenj imam. Razmere v občini poznam, vendar še premalo poglobljeno. Naj- bolj so mi prezentni pro- blemi mladih delavcev. Ce pa bom izvoljena, bodo tudi delavci živilske indu- strije hoteli uveljavljati svoj vpliv prek moje funk- cije. Ni me strah dela, p^ pa teže odgovornosti, ki se mi, kot pravite, obe- ta. Mladi ste še, neporo- čeni, vrh tega pa je vaš konjiček planinarstvo. Se bo treba čemu odreči, ali imate še neizkoriščene »re- zer>e«? Bojim se, da re- zerv ni. Najbrž bo funkci- ja, če bom izvoljena, pri- zadela moje navdušenje do gora. Hoje mi ne bo pre- malo, če se bom hotela spoznati z vsem, kar naj bi mi funkcija naložila. V vašem kolektivu vedo, da sta kandidatka? Ne, zaenkrat še ne. ODBOR III. BATALJONA III. VDV BRIGADE VABI S;:upšoina občine Vele- nje se je odločila podeliti domic:i: III. bataljonu III. VDV brigade za Štajersko. Svečana razglasitev domi- cila bo na proslavi ob prazniku občine v Vele- nju, ki bo v Lokovici. Zbirališče vseh nekdanjih borcev bo ob osmi uri pred spomenikom v Šošta- nju, kamor so vabljeni vsi borci III. bataljona. Zaže- leno je, če se svečanosti ob podelitvi domicila ude- leže v uniformah in z od- Cikovanji na prsih. jdavno je biJo na Bre- fcu, majhni vasici nedaleč logaške Slatine pomemb- j^avje, čeprav skromno, a terle tako značilno za ^ko občino. Vaščani ^ovca in sosednjih vasi p^elkov so namreč na ta odprli 11 km dolg vodo. z okoli 22 km priključ- Vodov(Xl, odnosno ven- je slavnostno odprl inže- Vojo Djinovski, direktor flarne Rogaška Slatina, je" mnogo pomagala vašča- j, da so dobili vodo, prav 3 pa tudi občinska skup- ja. novim vodovodom je do- i-, dobro, pitno vodo 210 podarstev, graditi pa so ^čeli aprila letos. Delo je I zelo otežkočeno zaradi Inatega sveta, saj so sko- dve tretjini sveta morali vrtati s kompresorjem ga minirati. Posamezna ečka gospodarstva so za i vodovod dala od 450— p) SD. Tako so samo ^i uporabniki zbrali za ^vod okoli 100 milijonov SD, k tej vsoti pa je se ob- činska skupščina prištela 20 starih milijonov in pa kredit, ki ga je dala občinskemu ko- munalnemu skladu v znesku 14 milijonov. 8 milijonov so dobili kmetje od vodnega pri. spevka, večino del pa so op- ravili sami in tako zmanjšali stroške. Predračunska vrednost za glavni cevovod je bila 270 mi- lijonov, vendar predvidevajo, da je zaradi otežkočenih del celotna gradnja znašala oko- li 450 milijonov, kolikor je vodovod tudi vreden. Zanj so v celoti izdali okoli 140 mi- lijonov. Pobudnik gradnje brestov, škega vodovoda, kakor tudi vodovodov širom občine je po besedah Voja Djinovskega, predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Bo- žiček, ki se vseskozi zavzema za to, da bi občani čimprej prišli do zdrave pitne vode. Vodovod na Brestovcu je le delček tega hotenja. MILENKO STRAŠEK Ing. Vojo Djino'vskd predaja vodovod uporabnikom jREVIJA GODB ; IN ZBOROV ^organizaciji občinske zve- kulturno prosvetnih organi- ^ občine Žalec in izvedbi Bbode iz Griž je bila mi- i) nedeljo v Grižah občin- I-revija godb na pihala in zborov. Prireditev, ki morala biti v letnem gle- Pišču Limberk. je bila za- Si slabega vremena v dvo- pi doma Svobode. Sodelo- M so godbe na pihala iz ^j, Griž in Prebolda ter bka zbora iz Griž in Tabo- Stevilno občinstvo, ki je ipolnilo dvorano,, je z bur- B ploskanjem nagradilo Iptnike-amaterje za izbran ägram glasbene revije. i JAGODE 'Rl KOOPERANTIH ZgornjesavinjSika kmetijska "^ga je v svojih prizade- za čimhitrejši razvoj fivatnega kmetijstva uvedla '®tošnjim letom pomembno ^ost. Na osnovi strokovnih ^rav so se mnogi kmetje- ^Peranti zadruge odločili, bodo na posebej priprav- površinah načrtno go- j^ode. Po vsej dolini je ' * teh dneh možno videti ^lijo prekrite parcele, iz ^ih poganjajo pred nedav- ^zasajene mlade sadike, ^no bodo pri kooperar.tih [j^T^e gojile jagode na preko 'marjih površin. Osnova za razširitev proizvodnje ^ je dolgoročna, petnajst- ih Pogodba, ki jo je Zgor- l^^^vinjska kmetijska zadru- s tovarno esenc in ^^fiih olj ETOL iz Celja. ' IVn gotovo je to zgleden jfj^^r tesnega sodelovanja gospodarskih dejavnikov: f, .^'^v-kooperantov, zadruge Mustrijskega podjetja. PRIČETEK RAZPRAVE Ob pripravah na 3. sejo konference ZKJ se je v Ce- lju med mladino že pričela intenzivna razprava. Organi- zirana je bila razprava za pripadnike JLA, prav tako pa je ZM Celje organizirala razpravo z noladimi komuni- sti. Mladi so v razpravi naj- prej opozorili na probleme, s katerimi se srečujejo v sre- dinah, kjer delajo in živijo. Izpostavili so odprta vpraša- nja samoupravljalskih odno- sov, položaja učencev v po- klicu, dopolnilnega izobraže vanja, stanovanjske politike idr. Opozorili so, da se 3. se- ja konferenca ZKJ ne sme izogibati perečih vprašanj, ki med mlado generacijo obsta- jajo. Nanje mora opozoriti ter sprejeti stališča o njiho- vem uresničevanju. Prav ta- še premalo seznanjena z vlo- go in delom Zveze komuni- stov in da se tudi ZK prema- lo ukvarja z mlado genera cijo. Sprejeta je bila osnovna opredelitev, da bo ZK dobila ugled med mladino s svojim uspešnim delom v družbi, z delovanjem med mladino ter uresničevanjem nekaterih mladinskih problemov, ki pa niso samo mladinski, temveč družbeni. Spregovorili so tu- di o idejnosti pouka, da se v naših šolah veliko manj pogovarjamo o naši družbi kot pa drugod po svetu VIKI KRANJC prometne tiesreče UMRL v BOLNIŠNICI v celjski bolnišnici je umri SAVO MARTINOVIČ iz Rogaške Slatine, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči 11. septembra kot voznik osebneo;a avtomobila. MOPEDIST PREHITEVAL JOŽE MAČEK iz Olešča je vozil s traktorjem iz Marije Gradca proti Lahcmnemu, ko ga je pretesno pre- hiteval mo'pedist IVAN GUZEJ, 21, iz Reke. Zadel je v prednje levo kolo. padel in noškodoval glavo. NESREČA V VELENJU ROMANA JELEN, 15, iz Velenja, je hodila po desni strani Ceste na jezero proti Velenju, ko je pripeljal za njo z osebnim avtomobilom ŠTEFAN ŠEŠEL iz Velenja. Tik pred prehitevanjem se je dekle obrnilo tako, da jo je Sešel zadel. Zaradi poškodbe so jo odpeljali v bol- nišnico. PADEC NA BANKINI IVAN BORŠIČ, 38, iz Brecljevega pri Šmarju, se je peljal s kolesom na pomožni motor iz Mestinja proti Šmarju, zavozil na bankino in padel. Dobil je pretres možganov. NEVEŠČA VOŽNJA LADISLAV MOČNIK, 40, iz Obrežja, se je peljal z mopedom iz Celja proti Laškemu. Pri zdravilišču je iz neznanega vzroka zapeljal skrajno desno in trčil v beton- ski steber zaščitne o^graje. Pri padcu sta se ooškodovala vozniik in njegov sopotnik STANKO ^TEKŠE. 20. iz Obrežja. NEPRAVILNO OBRAČANJE IRENA COTIČ iz Maribora je med vožnjo z osebnim avtomobilom, iz Podplata proti Pečici prehitela mopedi- sta. V Sp. Gabemiku je pričela obračati na cesti da bi se vrnila proti Podplatu. Mopedist MARTIN KRAJNČIČ. 40, iz Pijavce, je pri tem zadel v avtomobil in si zlomil nogo. HRUŠKA, OGRAJA IN HIŠA FRANC PREMŠAK, 19, iz Vojnika je vozil z osebnim avtomobilom iz Velenja proti Arji vasi. Na ravnem delu ceste v Studencih je vozil 30 metrov z desnim kolesom izven cestišča in dobesedno odsekal obcestni kamen. Nato je peljal še 25 metrov do hruške, v katero je trčil. Od hruške ga je odbilo v železno ograjo. Potem ko je podrl še ograjo, se je zaletel v vogal stanovanjske hiše. Končno je zaustavil, izstopil in se z nekim tovornjakom odpeljal proti Celju. V avtomobilu je pustil sopotnika ANTONA LAMUTA, 24, iz Celja, ki je bil nezavesten. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Prevoz so organizirali stanovalci hiše, v katero se je zaletel Premšak, Voznik Premšak je pozneje povedal, da se nesreče le medlo c-i-^m-nia. HITROST NA MOKRI CESTI ALOJZ KRIŽAN, 30, iz Celja, je med voinjo z osebnim avtomobilom iz Celja proti Laš.kemu na slabo preglednem ovinku prehiteval osebni avtomobil in nato zavil na desno. Zaradi močnega zavijanja in hitrosti na mokri cesti se je avtomobil obrnil na bok in pristal na strehi na bližnji njivi. Pri nesreči sta bila lažje poškodovana voznik in štiriletna BISERKA KRIŽAN, sedemletna SIMONA KRI ŽAN pa je dobila težjo n-^r'^'^dbo. TRČENJE NA MOSTU MILAN KRISTAN, 43, iz Celja, je-pripeljal z osebnim avtomobilom po Teharski cesti in v križišču pri Topru zavijal desno Zaradi neprimerne hitrosti ga je na mostu prek Voglajne pričelo zanašati. Zapeljal je na desni hod- nik za pešce, kjer je zadel v IVICO KOŠEC in KATICO GOST AN. 0'be iz Celja. Košcova se je laže poškodovala. Kristan ni počakal na kraju nesreče, temveč je odpeljal v neznano sm^r VRGLO GA JE NA STREHO JANEZ ŠANCA, 21, iz Lilx)j, je \'Ozil z osebnim avto- mobilom proti Kasazam. Pred gostilno Ivanke čas je hodil sem ter tja po cesti FRANC LEDNIK, 72, iz Med- ioga. Voznik se mu je hotel izogniti, vendar ga je kljub zaviranju zadel. Lednika je vrglo na streho avtomobila in nato na tla. Odpeliali =0 .»a v bn'n:.«.n^ro TEKLA STA ČEZ CESTO JOŽE GABERŠEK, 26, iz Šibenika pri Šentjurju, je vozil z osebnim avtomobilom iz Celja proti domu. Na Te- harju sta pred gostilno Lavrič stekla čez cesto dva pešca. Voznik je zavil v levo. vendar je kljub temu zadel MI- LENKA DŽUKIČA, 27, s Teharja. Džukič je dobil lažji pretres mož,ganov. 12. stran NOVI TEDNIK Št. 38 — 21. september 1972 Iz zgodovine OH m ja »Vse pak iskusite, kar je dobrega, držite!« To prosvetljensko geslo je napi- sano na drugi strani prvega lista knjMge z naslovom BUKVE sa Pomozh, inu Prid Kmetam potrebne ukupsioshene sa Slovenze od Joannesa Paula Je- schenagg. Knjiga je bila tiskana 1821. leta v Celju, kakor piše v kolofonu na prvi strani prvega lista: V ZELL! per Josephu od Bacho, zefarfke kraljeve Krafie, Srifkauzu. 1821. Kdor se bo spomnil šolskih dni, se bo spomnil tudi časov, ko jnu je bilo dano vedeti, kakšno moč in pomembno vlo- go je ravno na Slovenskem odigralo prosvetljenstvo z vse- mi svojimi idejami, ljudmi m njihovimi dejanji. Zelo nazor- ne primere smo lahko spozna- li v slovenski književnosti, a le bolj teoretično, zgolj lite- rarno, pravi smisel in poslan- stvo prosvetljenstva pa je bil še marsikomu več ali manj zakrit, zamegljen. Neprecenljivo je bilo delo slovenskih prosvetljencev, da o prvem slovenskem pesniku Valentinu Vodniku niti ne go- vorimo, o velikih delih sicer nemškega barona žige Zoisa, ali pa o bogato zbranem gra- divu Tomaža Hrena iz zaklad- nice naše umetnostne zgodo- vine, ko je reševal, kar se je pač rešiti dalo — namreč ti- sto, kar je uničila reforma- cija. Vse to so nam v šoli po- vedali, kdor se pa ni pozneje kaj prida zanimal za take in podobne stvari, je še to poza- bil. Toda prosvetljenski duh je bil močno prisoten tudi na našem območju in tak oči- ten primer nas vodi v staro- davno Olimje, ki ga vsi po- znamo po stari lekarni. Ta je sicer slavna in dobro zna- na v strokovnih krogih, se pravi, poznajo jo zgodovinarji in sosedje, pa tisti srečneži, ki so že videli ta znameniti kraj. Drugače jm je to le praz- na soba, poslikana s freskami. ki prikazujejo Adama in Evo, pa šest zdravnikov, med nji- mi slavnega Theophrastusa in Hippocratesa. Ob cesti pa se- veda ni nobene table ali pla- kata, ki bi zvabil številne obi- skovalce Atomskih Toplic, da si ogledajo to znamenitost. Toda o tem bom spregovoril drugič, zdaj pa bo tekla be- seda o prvem prosvetljencu pri nas, ki je tudi dal svojim ljudem knjigo, ki naj bi jim služila pri vsakdanjem opra- vilu. Kdo je ta človek? Naj mi bo dovoljeno pisati v današnjem jeziku, ker mi- slim, da bo tako lažje za vse. Johanes Paul Ješenak se je rodil v Slovenjem Gradcu 1755. leta, umrl pa 1827. leta v Št. Andražu. Prvih deset let se je šolal v Gradcu in postal ma- gister modroslovja, 1780 pa je bil sprejet v ljubljansko bogo- slovje, kjer je tudi ordiniral 1782 leta. Potem je bil kaplan v Gornjem gradu in na Vran- skem. Od tam pa ga je vodila pot v Olimje, kjer so leta 1785 na novo ustanovili faro in Ješenak je bil tam prvi žup- nik. Iz Olimja je šel leta 1803. in sicer za kanonika novomeš- kega kapitlja. V Olimju je med drugim tu- di poslovenil Mali katekizem, živel je na mali kmetiji, ki so jo zanj kupili farani, name- njena p>a je bila tudi njego- vim naslednikom. Na tej mali kmetiji je vzorno gospKJdaril, kjer je imel tudi sodobno ure- jeno drevesnico. Tako je po svojih lastnih izkušnjah se- stavil knjigo »Bukve za pomoč ino prod kmetam«. Knjiga vsebuje 148 strani in je bila tiskana v Celju že leta 1821. Izvod te knjige hrani celjska Študijska knjižnica, pa tudi oljnato sliko Johanesa Paula Ješenaka, ki je bila prej v zelo slabem stanju v Olimju in jo je pozneje restavriral celjski restavrator Povše. Verjetno je imel Ješenak na- men napisati več knjig, ker pričujoča nosi podnaslov Per- vi deil od ofskerblenja tih Njiv. Knjige vsebujejo šest postav, kjer v vsaki posebej avtor razlaga, kako je najbolje kmetovati in delati. Najbolj pa je seveda zanimiv pred- govor, ki ga je napisal avtor sam: »Lubi Slovenci! Dobro kmetvati je med vsim ta nar bol potrebna vednost. Vsaka umetnost ima svoje postave kmetvanje tudi svoje: čez te postave grešiti, je sebe v ve'lko škodo postaviti. Po usih cesarskih deželah so take bukve na luč peršle, is katerih se zna po postavah nature kmetvati vučiti, to je, zemlo tako delati, kakor ona hoče, inu more delana biti. Sami vi Slovenci, takih bukov še nimate! Ali ste vi le ena zelo majhina pešica ludi, da se na vas nima gledati? Pol Štajerske, inu Koroške, inu cela Kranjska dežela je vas pohia. Vas je taužent, inu taužent, inu taužent, je več kakor en milion! tak'tedaj eno imenitno kardelo! Bukve, katire so vam disih- mal v roke dane, so bukve svete vere, keršanskiga vuka, inu pobožnosti aid andohti, takih bukov pak, iz katirih bi se znali kmetijo vučiti, ali katiri bi vam per vaših vsak- danih potrebah za pomoč bile, vi nimate. Pričioče so te bukve, po tih se znate vučiti po posta- vah nature kmetvati, traunike oskerbeti, živino ter zdravo, kakor bolano dobro rediti, inu par hišvati. Prejmite tedaj Slovenci te bukve iz rok eniga Slovenca, katir drugiga dobička za svo- je delo, inu ukupzlaganje tih bukov ne želi, kakor vašo vo- ljo po tih vam danih posta- vah kmetvati, inu hišvati.« Nato avtor pričenja v nada- ljevanju knjige pogovor s kmetom, ki ga tarejo skrbi in tako se prične počasi raz- predati skozi knjigo ves po- učni del, ki sega tako daleč, da ugotavlja celo to, koliko njiv je rentabilno za posamez- nega kmeta. Iz predgovora je jasno razvidno, da je bila že Ija avtorja velika, da bi dal svojim ljudem, pa čeprav ni bil domačin Olimja, nekaj konkretnega, nekaj takega, kar bodo rabili v vsakdanjem življenju, na njivi, v hlevu, nekaj, s čemer si bodo pride- lali boljši kos kruha. Knjiga je danes stara sto- enainpetdeset let, in ko sem v Olimju povprašal ljudi, če jim je kaj znana, niso prav nič vedeli o njej. Tudi o samem Ješenaku ni bilo nobenega sledu več, le v cerkveni kro- niki se omenja njegovo ime in še to na začetku, ker je pač prvi opravljal službo v novoustanovljeni fari. Morda bi se našlo še kaj več zapisa- nega o tem izrednem duhu takratnega časa, pa so žal mnoge knjige med zadnjo vojno zgorele in so se tako zabrisali še zadnji sledovi za tem izredno aktivnim prosvet- Ijencem iz Olimja, s tega na- šega, tolikokrat omenjenega Kozjanskega, ki je že pred stopetdesetimi leti dobilo pr vo knjigo o sodobnem kmeto vanju... Besedilo in slike: Drago Medved Joannes Paul Jeschenagg — original hrani celjska Študijska knjižnica. Srečanja z usodo TRIKRAT PRED SMRT Kadarkoli se nam zgodi kaj neprijetnega pa tudi kaj zelo prijetnega, potem se skoraj vedno zgovarjamo na usodo in tako je skoraj vedno usoda kriva za tiste naše stvari, ki jih najraje nikoli ne bi priznali za svoje. Pri vsem tem pa vsi skupaj niti ne vemo, käj naj bi to bilo — usoda, še najlažje bi lahko temu rekli trenutek, ko se je nekaj zgodilo, ne da bi ho- teli, ne da bi vedeli. Usoda, če že uporabljamo to besedo, pa se rada poigrava z ljudmi in če to kdo zna bolje in bolj kruto, bi prisegel na vse, kar leze in gre po tem zmaličenem svetu. Ivan Hohnjec ni star človek. Leta 1915 je zagledal luč sveta, kot to radi pravimo ob takšnih prilikah, v Bistrici ob Sotli, in ko je bil pravi čas, je odromal na gimnazijo v Maribor. Naredil je dva letnika, potem pa mu je nenadoma postalo učenosti dovolj in je odšel domov, kjer je ostal vse do vojne, ki je vihrala ne samo v Obsotelju in na Kozjanskem, pač pa skoraj po celem svetu Nenadoma m.u je postalo jasno, da je treba pomagati partizanom kot so pravili ljudem ki so se skrivali v prostranih gozdovih Bohorja. Nem ci so Ivana kmalu prisilili, da je v Brežicah delal kot kletar. Kljub temu je še naprej pomagal partizanom in iz Hrvatske, ki je bila v tistih dneh Paveličeva domena, tihotapil tobak, prav tako za partizane. Zgo dilo se je tudi, da je Ivan nekoč uredil stvari tako. da so namesto Nemcev dobili veUkega, pitanega vola partizani. Taiko je Ivan hodil skOzi svoj čas med dvema ognjema, v večni nevarnosti in še večji napetosti. V tistih časih se ničesar ni dalo zakriti, če že nisi bil v gozdu, ki je ljubosumno varoval svoje skrivnosti. Gotovo je, da tudi Nemci in njihovi pomagači niso šli mirno mimo tega, kar je {x>čel Hohnječev Ivan. V letih ropanja in pjožiganja, terorja in morije so ga trikrat posta\'ili pred puške in prav tisto, o čemer smo govorili na začetku, usoda, je hotelo, da je ostal živ. Živ je ostal, toda ne neprizadet. V letu 1944 ne- komu ni bilo povšeči Ivanovo delo, zato ga je izdal. Iz zapora, v kater^a so ga vtaknili, se je vrnil pre- tepen do zadnje krpice kože. Dolge mesece ga je zdra- vila sestra Angela, po zdravljenju pa Ivan ni bü več tisti kot pred mučenjem. Odšel je v svoj svet, ki ga živi še danes. Osemindvajset let je že minilo, Ivn pa se od tistih dni ni več ostrigel. Ogromna košata brada, mišičasto telo m pogled, uprt bogsi.gavedi kam, pretresejo človeka ob srečanju s tem čudnim puščavnikom mo- dernega časa. Kmalu po vojni so ga domači hoteli ostriči. Najeli so domače fante in ti so ga res »očedUi«. Ivan pa je žaloval, tako zelo žaloval za svojo brado, da več dni ni jedel niti pil. Uvideli so, da nima smisla in Ivan nosi svojo brado še naprej. Zgodilo se je tudi, da je Ivan tri leta živel na kozolcu, ne da bi kdo videl nje- govo obličje. Hrano so mu nosili pod kozolec in ix>d noč je prišel ponjo. Ko smo ga videli na njihovi domačiji, kjer živi s sestro, se je pravkar ubadal z velikim kosom lesa. Ni se hotel slikati, a vendarle smo ga pripravili do tega. Pogled na njegove otožne oči nas je pretresel. V njih je bila vsa bol vojnega trpljenja naroda ob Bistrici, Sotli, ljudi pod Bohorjem in Kozjakom. MILENKO STR.AŠEK $t. 38 _-— 21. september 1972 NOVI TEDNIK stran 13 'rajevna skupnost Vinska gora Občani krajevne skupnosti Vinska gora bodo prihodnje leto organiza- fji osrednje proslave občinskega praznika občine Žalec. Kot je obljubil redsednik KS IVAN KOŠAN, na svečani seji v šeščah, so priprave za raznovanje že stekle. e v uvodu velja zapisati, občani Vinske gore niso minulih letih držali kri- I rok. Niso čakali na snovanje občinskega praž- il, temveč so leto za le- I uspešno reševali mno- probleme. Ceste, ki so po- lile nekoč osnovni pro- II, so danes stekle že sko- V sleherno vas te obsež- 'krajevne skupnosti. Oko- 10 km cest so za promet Botornimi vozili usposobi- pbčani sami. Da bi kraj ezali s svetom, so se |1 dvema letoma lotili po- ritve teleionske zveze. 11'niško so kopali jame, tavijah ■ drogove ter pri- dali tudi v denarju. Postav- il cilj so dosegli. V nuj- primerlh je v vseh večjih jih na razpolago telefon. [ot mnogokje je bilo tudi rbovanje s pitno vodo ve- problem. — Tudi tega Ršanja so se lotili občani Ü in nekaj vodovodov je gotovih, nekaj pa jih je v ijučni fazi. V LIPJU na mer so občani sami zbra- tar 57 milijonov starih di- ijev, nič dosti manj pa ne ^ v Janškovem selu, v Trel. I in še kje ... Iretiili so si tudi mrliški I, gasilci pa so se lotili dnje novega gasilskega |sa, ki je že pod streho, evna skupnost ima svoj okop, iz katerega prido- tjo potreben pesek za ipanje vseh krajevnih cest. še in še bi lahko na- šterali, pa bi še vedno kaj izpustitili. Veliko so v minu- lih letih že opravili, veliko pa je seveda še ostalo. Spričo nalog, ki so si jih zadali občani Vinske gore, da jih bodo uspešno opravili do občinskega praznika, ni prav nič čudno, da šo se de- la lotili tudi že dovolj zgo- daj. Kaj vse bodo uredili? Asfaltirati nameravajo okoli 6 kilometrov krajevnih cest. Gasilski dom mora biti do praznovanja gotov, prav tako pa bodo končali vsa dela pri vodovodih. - Spodnja CRNO- VA bo dobila telefonsko zve- zo, osrednja pridobitev pa bo seveda nova šola, ki jo bodo pričeli graditi prav v teh dneh. če dodamo še to. da bodo do praznika olepšali kraj in da so lovoi (zaenkrat še vedno brez svojega lovi- šča) menda prisegli, da bodo do praznika postavili svoj lovski dom, potem smo v glavnem našteli vse, kar bo- do do praznovanja pripravi, li v Vinski gori. Razumljivo je, da bodo vsa omenjena dela terjala znat- na sredstva in pripravljalni odbor ter vse dejavnike v krajevni skupnosti kar skr- bi, če bodo obljubljeni mili- joni s strani občine dovolj. Vse kaže, da bo treba nekaj še izvrtati, čeprav bodo z de- narjem in delom veliko se- veda opravili prizaderai ob- čani sami. Sto trideset obljub- ljenih milijonov bo pa kijub temu premalo. Edino za šolo jih denar ne skrbi, kajti ta je zagotovljen. Ko bi le še za ostalo bil. ..? Vse kaže, da bo na prazno vanju prvič po dolgem pre- mom zadonela tudi pesem domačega zbora, ki ga usta. navija mladin.ski aktiv. Sploh so mladi v Vinski gori ne- kaj posebnega. Aktivni so in pridni, starejši pa jim zaupa- jo ter tudi pomagajo. Aktiv se redno sestaja, pripravili pa bodo tudi večer. Kar ta- ko naprej! V edini trgovini, ki je po- slovalnica ERE, do nedavne- ga še kruha niste mogli kupi- ti, da o mesu, salami in kak- šni zelenjavi niti ne govori- mo. V zadnjem obdobju so sicer stekh razgovori na ni- voju občine in ERA se je menda zavezala, da bo do praznika adaptacija trgovi- ne in njena preusmeritev S- klasične na samopostrežno, dokočno izvedena, če bodo obljube tudi tokrat padle v vodo, potem bo na prihod- njih zborih vol ice v na Vin- ski gori precej »vroče«! O težavah s pošto smo že pisali. Počakajmo na zaproše- ni odgovor, pa bomo videli, če bo PTT Vinski gori za njen veliki praznik podaril še pomožno pošto. V kraju živi 80 odstotkov delavcev,, saj je čistih kme- tov zelo malo. Tako se po- javlja tudi problem varstva otrok, če dru.gače ne, bo vsaj pri novi šoli potrebno misliti na varstveni oddelek. Veliko je ostalo še nenapi- sanega, veliko tega, kar so predstavniki povedali ob našem obisku. Pa še kdaj drugič! BERNI STRMČNIK Jože Cikl I Ivan Košan ;ole so se zbrali predstavniki ^'inske .s;ore, ko jih je obiskal na.š novinar in se z g.jimi pogovoril o dosežkih, problemih lačrtih kra.ja. Prevorje PREVARANI? Takšen .je osnovni motto pisma s pečati petih krajev- nih skiipnosti v/ilolž ko/Jan- ccsle. Podpisali so ga predsedniki krajevnih skup- nosti Podsreda, rrevor.ie. Koz- je, Lesično, Slivnica in odbor za ureditev kozjanskih cest na Prevorju. Vzrok za negotlo- vanje Je, graditev ceste črnoli- ca—IManina, še bolj i)a IMani- na—Sevnica. Občani ob koz- janski cesti to gradnJ») sicer podpirajo, menijo pa, da so biJi o.goljufani pri prioritetni razvrstitvi gradnje cest na Kozjanskem. Podpisniki pismu pravijo, da cestni sklad SKS n«)če upo- števati njihovjh prošenj, ki so že ničkolikokrat romale v nji- hove arliive in da noče niti ugotoviti de.janske8a stanja na teh cestah, ki ,je po njihovem mnenju nujno potrebna mo- dernizacije. »Nismo proti modernizaei,ii katerekoli ceste na Kozjan- skem, ker se zavedamo, da .je celo Kozjansko takorekoč brez cest, nikakor pa ne mo- remo razumeti, da cestni sklad SRS daje prioritetni vrstni red modernizaci,je ceste Slivnica—Planina.« Tako pra- vi.io v .svojem pismu podpisni- ki in navajajo, da bo po pro- gramu cestnega sklada SKS ostalo pet krajevnih skupno- sti z nad petdesetimi vasmi in to na najbolj nerazvitih ob- močjih brez modernizirane ceste. Delavci, ki se dan za dnem vozijo po teh cestah, vedno bolj negodujejo nad takšno odločitvijo, ki že pre- rašča v sovražnost. Zaradi tega in pa zaradi dejstva, da menijo v omenje- nih krajevnih skupnostih bo.j- kotirati nekatere družbene odločitve, če se stvar ne bo kakorkoli uredila, nastaja res- no vprašanje, katera cesta .je res bolj potrebna moderni- zacije. Odgovor na to je dal med drugim tudi 1^'opold Pere, direktor avtoturistične- ga podjetja Izletnik iz Ce- l,ja, čigar avtobusi že sedemin- dvajset tet vo7ijo na omenje- nih progah. Perčevo mnenje je. da .je položaj na kozjanski ccsti neznosen in pravi: »Stroški popravil na lej ce- sti so iz lela v leto \ečji in do- segajo 100 ods(otiu> višje vred- nosti, kot je to na asfaltnih cestiščih. Iz teh razlogov nam seveda ni v«'seeno, kakšna so prizadevan.ja za sanacijo teh cest in kako potekajo načr- tovanja za njihovo moderniza- cijo. Doslej nas ni še nihče vprašal, na katerih odsekih je gostota potniškega promet» in ostalega prometa največja. Nerazumljivo nam ,je namreč, da je prav odsek či-nolica— Planina dobil prioriteto pri modernizaciji in da se ,je na relacijo Sivnica—Prevorje— Kozje—Podsreda—Koprivnica —Krško popolnoma pozabilo.« Direktor Izletnika v svojem izvajanju navaja tudi dejstvo, da .je prav ta odsek najbolj Irekventen in da predstavlja najbolj smotrno povezavo Koz- janskega s Celjem in Zagre- bom. Ta varianta bi po njego- vem bila tudi edina in dokonč- na rešitev cestnega križa na Kozjanskem. Razen tega pa .je tukaj še vrsta probiemov, ki bi jih na ta način lahko rešili. To so predvsem vpra- šanja turizma, kmetijstva, eventualna gradn.ja industrij- skih objektov in tako naprej. Vsa stvar izgleda kot nekak- šno prosjačenje Kozjancev za svo.jo pravico, po drugi strani pa dobi človek občutek, kot da nekaj pri vsej stvari ni \prašanj, na katera bi bilo dobro odgovoriti, pa kdorkoli bi to bil. Ko so nedolgo tega pretresali možnost za gradi- tev nove ceste preko Prever- ja, .je bilo rečeno, da bi bila novogradnja veliko predraga zaradi množice plazov in da bi nova cesta morala iti po dolini. Sprašujemo se, če bo- do dela na novi cesti proti Planini, ko vendar ne bouo mo.gli preko nemogočih klan- cev Jezerc in bodo torej mo- rali spel,jati novo traso, kaj cenejša. Na koncu se tudi sprašujemo, ali res ni vredno pomembnega vprašanja za pri- oritetni vrstni red avtoturi- stično pod,jetje Izletnik Celje, ki prav gotovo problem naj- bolj pozna? Neštevilne proš- nje Kozjancev bi se najbrž tako pokazale v povsem dru- gačni luči, ne pa da se rešuje- jo na kabinetni način in z mnogimi učenimi razpravami. Zaradi vsega tega je namreč popolnoma jasno, c!a Kozjan- sko še dolgo ne bo videlo svoje ceste in da .se bodo slednjič tudi ti ljudje naveli- čali prosjačiti za to, kar jim družba nedvomno dolgu.je! ... MILENKO STRAŠEK ran Roš (2) MAČJI DOM Drcjcku in Liziki se je živulica smihla. Vprašala sta kr, kaj öi se dalo storiti za bobio mačko. Ali naj bi pregledal zivinozdravnik? Morda bi jo rešila operacija? Mati je odkimala. Treba bo .še počakati. Gotovo je hsna špila rarfila žival v notranjosti. Morebiti se bo Ö izlizala. Ce pa ne," ji tudi nihče drug ne bo mo- pamagati. Minila je tretja noč po stričevem obisku, ko so zjut- Grvko na.^li mrtvo na njenem ležišču. Otroka sta žalovaln. Negibno maiico sta zavila v cu- in jo položila v škatlo iz lepenke. Drejček je na robu " izkopal jamico zanjo. Pri tem se je moral truditi s ^pom, kajti gornji del zemlje je bil zamrznjen Grob ^sul in naj položil ploščnat kamen. Vse te nesreče pa je bil kriv stric Tomaž in nihče Zato mu je Drejček napisal pismo: ljubi stric! Sporočan vam žalostno novico. Predvčerajšnjim je ^udem trpljenju poginila nasa druga črnka. Pokopali ' ;o na vrtu. Zelo'smo nesrečni, najbolj pa Lirika in Črnka je bila pridna mačka. Zelo rada je lovila miši. ve snažna in se je kar naprej cedila. Kako lejjo se ^iala igrati, še danes bi črnka živela, če bi ji vi nc bili dali klobasne špile. Zakaj niste špilc raje 'ju na krožniku, kakor smo mi drugi storili? Revica ie špilo požrla in je zato morala umreti. Ne bom je ''j pozabil in tudi Lizika n£. ^cs pozdravlja žalostni Drejček liabjanič Dosti bolj pusto Je bilo zdaj na njihovem domu. Zlasti otroka sta pogrešala ljubo mačko, ki sta jo nekoč tolikokrat pobožala po mehki dlaki Tudi njenega pri- jaznega laijavkanja ni bilo več slišati, črnka je počivala zunaj v hladni zemlji Kmalu so prejeli pismo strica Tomaža: Dragi Drejček in vsi! Ali ste se že kaj potolažili zaradi mačke? Res je, da sem jaz zakrivil njeno smrt, čeprav 7iisem imel takšne- ga narnena. Ni.sein vedel, da bo špilo požrla. Neumnica! Bila pa i2i več mlada in bi morebiti itak ne živela jieč dolgo Sicer pa je mačk mnogo na svetu in tudi v na- šem kraju jih ne manjka. Ponekod jih je toliko, da ljud- je še negodne mačice celo utapljajo v vodi Pri dveh so- sedih imajo mačk preveč in lahko katero dobiva. Pripe- lji se k rneni, Drejček, saj veš za moj dom! Strošice za avtobus ti plačam. Prinesi s seboj košarico, prekrito s mrežo! Izbral si boš eno izmed obeh mačic. Upam, da boš zadovoljen. Tebe, mamo, ateka in Liziko lepo pozdravljam stric Tomaž. Drejček in Lizika sta se /msmehnila. Nora mačlra bo torej prišla A: hišV Potem pa ne bosta več toliko žalova- la za črnko. Spet bo veselje pri njih doma. Nizkega dne lukoj po kosilu je tnali pospremila Drej- Cka do ai^tobusne postaje. S seboj je imel ko.šaro. Do- bre pol ure je trajala vožnja do velike vasi, kjer je živci stric Tomaž. Prav ob glavni cesti je stanoval pod islo streho z mesnico. " V tem ča.<}u je stric dremal v zakurjeni sobi, zleknjen v naslanjač. Teta Meta ga je poklicala in bil je sprva nevoljen. Ko pa je zagledal janta, se je nasmejal in z de- belim glasom dejal: »Glej ga! Si pa le prišel po mačko! Ali si obedoval že doma? Vendar boš kaj toplega pil, da se pogreješ!« Posedeli so ob čaju in se pogovorili. Potem je stric z Drejčkom odšel k bližnji hisi. Tam je bilo polno otrok. Sredi tople velike izbe so se večji ukvarjali s sankami in smučmi. Vsak čas bo zapadel sneg in treba se je bilo nanj pripraviti. Manjši otroci so sedeli na široki kmečki peči. Med njimi tam sta ležali tudi dve mladi mački. Gospodinja ju je potegnila s peči. Bili sta beli s črnim lisami. Drejček ju je pobožal po mehki dlaki. Bili sta mu všeč in rad bi se bil odločil za eno. Stric pa je 'hotel, da stopita še na drugi konec vasi. V neki hiši tam jima je kmet pokazal tri mačke — staro in dve mladi, ko so v veži srkale mleko iz krožni- ka. Dlaka jim je bila nenavadno lepe barve. Vse tri so bile nekoliko sire in nekoliko rjave s temnimi progami. Drejček takšnih še nikjer ni videl. Pokazal je na eno iz- med obeh mladih: »Ali bi lahko dobil tole?« »Seveda. Ena nam je odveč,« je prikimal kmet. »Sta- ri mački to seveda ne bo prav in branila bi se. Zato ji moram mlado vzeti naskrivaj. Oni dve bom iz veže pognal v izbo, tretjo pa tu pridržal.« Kmalu jc v Drejčkovih rokah bila košara, ki je v njej pod mrežo ležala mačica. Zeblo je ni, saj je iz cunj gledala samo njena mehka glavica. Vendar se je uhožica tresla po vsem životu. Gotovo je čutila, da se je nekaj posebnega zgodilo z njo. »Ali si mi zdaj odpustil zaradi tiste špile?« se je po- smejal stric Tomaž. Dal je fantu deset dinarjev za potne stroške. Se v mesnico je spotoma stopil. V papir zavit kot teletine je Drejčku stlačil v široki žep plašča. Potem ga je spremil do avtobusne postaje. Ko sta tam čakala, so po zraku zaplesale prve stiežinke. Resda se bo pričela prava zima! Tudi Drejčka in Liziko so doma že čakale sanke. Privozil je avtobus. Fant se je stricu zahvalil za vse, najbolj pa za lepo mačico. V avtobusu je našel še prost sedež in si je v naročje postavil košaro z mačico. Spre- vodniku, je plačal voznino. Tako se je vozil sam, kakor da je že odrasel človek. In mlado mačko je prinašal do- mov! Bil je vesel vsega tega. 14. stran NOVI TEDNIK Št. 38 — 21. september 197? v ENKRAT OiiiupijSKi ugeiij je ugasnil, olimpijslta zastava spuščena, XX. igre moderne dobe kon- čane. Naj živijo igre! Takoj pu še laliko vprašamo ali naj živijo takšne olimpijske igre, kot so bile letošnje ali je tre- ba v igrah, simbolu mladosti, ljubezni in prijateljstva med vsemi ljudmi sveta, nekaj spremeniti. Akcija komandosov je dose- gla to, da letošnja olimpijada ne bo cstala v analih samo po izvrstnih športnih dosež- kih. številnih uspehih in dra- mah športnikov ter odlični organi:^aciji, temveč tudi po ziočinu, Iii skoraj nima pri- mere v času številnih olim- pijad (Geki so vojno med or- ganizacijo iger prekinili, po končanih igrah pa jo nadalje- vali). Kdo je kriv za takšen neprijeten intermezzo bo po- kazala zgodovina, verjetno že prav kmalu, saj so prve po- sledice že znane. Verjetno bo potrebno o tem še kdaj spre- govoriti. zlasti organizator sam, na katerega področju s« številne skupine, ki jim da- jejo prostor za delovanje, ce no za to pa so morali plačati sami z ugledom, ki .]im ^e bil krepko zmanjšan. S tem vprašanjem pa se bodo morali krepkeje spoprijeti tudi pri MOK. če bodo hoteli, da bodo prihodnje olimpijske igre po- novno v takem vzdušju, kot morajo po osnovnem namenu biti. Kaj pa športni uspeh? Ver- jetna je po neprijetnih do- godkih malce v ozadju. Ka korkoli že, po športni plati je olimpiada predstavlja vrhu- nec športnih dosežkov, kate- rih ocenjevanje že meji na skrajnost: Izredni uspeh so dosegli predstavniki dežel Af- rike — zlasti v atletiki in bo- ksit — ki se vse bolj pribli- žuje razvitejšim deželam. Za- kaj? Tri njih je še vedno pri- .sotn: {d«t kdaj?) polna ele- mentarnost. saj tečejo vsi od otrok do starejših. Pri nas ja tek zamenjal avto, zamenjala .ga je pretirana komoditeta in zato se moramo truditi (kon- kretno pri nas, kjer je izbira manjša ), da redke resnične talente umetno vzgajamo zato, da bi nam domov z največje športne predstave prinesli ko- lajno (npr. Nikolič. Korica itd.) Evropejci in Američani, vsega presiti in sede - v. tomobilih, pa smo specialisti za tehnične discipline. Udob- nost dopolnimo z močjo in gre. To ni popolnoma ade- kvatno za Jugoslovane, z red- kima izjemama Natašo Urban- čič in Srečkom Stigličem. »Razvitejšim« se ne ljub! več teči (ni potrebe pa tudi čas jih prehiteva), vprašanje pa je. kaj bodo na tem pod ročjn (glede tehničnih dlsci- plin) dosegli predstavniki zla- sti dežel Afrike. Zibelki in Kvropa) izgubljata primat. Vse je prepuščeno času, ta pa je trenutno na strani tretjega sveta. Vsaj na tem področju. Olimpiada je pokazala, da bo pri nil'; \ osnovi potrebno za- stavit; drugače, drugače bo potrebno ocenjevati in podpi- rati ti.sto, kar si to tud: res- nično zasluži. Izhajati bo pot- rebno iz mase. kajti le tako lahko računamo na resnično kvaliteto. Umetno vzdrževanje j«' kratkotrajno in tvegano! Zal^ljiiček: Igre so konči-ne naj živijo igre. r.ahko pričakii .jemo. da bomo za prihodnje igre drugače zastavili pot. če .je za to sploh še čas. Ali bomo ponovno ostali samo pri be- sedah. Res pa je, da se potem ne smemo jokati ob neuspehu ali hvaliti ob »samo« petih« osvojenih medaljah. Slednje ne smejo zasenčili dejansko fasado stanja v naši telesni kulturi. t. vrabi. V Državno prvenstvo atletov in atletinj se je odvijalo v bolj ali manj slabem vremeriu In z^to tudi rezultati niso bili kaj posebnega. Dokaj številna ekipa celjskih športnikov se je solidno odrezala, osvojila (če prištejeano še člana JLA Vivoda) štiri naslove in s tem bi naj potrdila svojo kvalite- to. Seveda pa o kvailitefcni atle- tiki v Celju trenutno lahko govorimo le rja podlagi dveh imen — olimpijcev. Kocuvan je odlično tekel na 200 met- rov ter postavil nov državni rekord 20,8. Urbančičeva je zmagala s sicer skromnim re- zultatom 52,40, vendar je svo- jo kvaliteto že tolikokrat do- kasala, da ji tega ni šteti v zlo. Zmagi Vivoda (203 cm v skoku v višino) in Leška (430 om v skoku ob palici) pa sta bolj odraz kvalitete nekaterih disciplin, kot pa njiju samih. Pri tem pa gotovo Vivoda in Leška ne zadene nobena »kriv. da«, saj sta oba svoje v atle- tiki že storila. Za temi štirimi prvaki pa vlada v celjskih atletskih vr- stah vsaj v kvalitetnem pogle- du rahla praznina. Izjema je morda Svet, ki je bil tokrat tretji, vendar se v teku m 5000 metrov nikakor ne more »spustiti« pod 14 minut, kar je sicer v začetku sezone res- no obetal. Zelo obetavne re- zultate je v začetku sezone dosegala tudi Dermelova, ki pa verjetno ni izpolnila niti svojih letošnjih želja, niti upov ljubiteljev atletike. Kljub temu je Dermolova skupaj s Pavšerjevo in Sve- tom ostan« pravzaprav edina perspektivna »nada« celjske atletike. Razen, če ne bo še kakšen kvaliteten mladinec ž® kar kmalu presenetil in »za- jadral med vrhove«. Sicer pa si poglejmo še uvrstitve osta- lih celjskih atletov in atle- tinj: Moški — 100 m: 7. Dvor- šaJk 11,3; 1500 m: 6. Svet 3:53,4, 7. Lisec 3:54,4; 110 m ovire: 6. Koštivnik 16,1; kop- je: 7. Kopitar 64,58; 800 m: 6. Zalokar 1:56,4; 5000 m: 3. Svet 14:07,2, 6. Lisec 14:33,6, disk: 4. Mijač 50,74; kladivo: 7. Pristovnik 52,80; 4 x 400m: 3. Kladivar 3:18,5 Ženske — 100 m ovire: 4. Dermol 15,6; 200 m: 3. Pavšer 25,6; 800 m: 4. Urankar 2:12,4; 4 x 4(K) m: Kladivar 3:57,5; daljava: 6. Dermol 540 cm; disk: Kastelic 36,66. E. G. V soboito in nedeljo je bilo v okohci šmohorja republi- ško orientacijsko tekmovanje za pionirje, mladince in čla- ne. Tekmovanje je organizi- rala mladinska komisija pri PZS v sodelovanju z -mladin- skim odsekom rö Laško. Tekmovanja se je udeležbi o 27 ekip iz vse Slovenije. Po- goji za tekmovanje so bili do- kaj sla.bi, saj je tekmovalce motil dež. Prva tri mesta v posameznih konkurencah so zasedle naslednje ekipe -- pi- onirji: l,MOPD Velenje 440 točka, 2. PD Loče 4.']0, 3. MOPD Paljčane 3S3 točk; Mladinci: 1. .MOPD Ruse 550, 2. Loče 404, 3. PD La.ško 282; Člani: 1. MOPD škof j a Loka 676, 2. PD Velenje 629 3 MOPD Laško 623 itd. Članskim ekipam je veljalo to tekmovanje tudi za oloven- sko orientacijsko ligo. Ker je bilo to tekmovanje zadnje, je končni vrstni red v slovenski orientacijski ligi za leto 1972 naslednji: 1. Radovljica 39 točk, 2. škofja Loka 38, 3. Laško 37. Te tri ekipe so se tudi uvrstile na državno pr- venstvo. A. MAVRI Tekmovan.je na svežem zraku. Kam pa zdaj? ŽRK: LEVSTIK O: O Pred dnevi smo lahko v enem slovenskih dnevnikov kov prebrali, da je RK Celje suspendiral svojega najboljše- ga igralca Bojana Levstika, ki noče več nastopati za svojo ekipK). Hkrati so se v Celju širile najrazličnejše govorice o »izsiljevanju« do kluba in podobno. Zato smo se obrnili kar na prizadetega samega, da nam pove, kaj ga je napo- tilo k temu, da je zapustil vrste celjskega ligaša. Takole pravi Levstik: »Ko sem postal član držav- ne reprezentance — nastopil sem z njo na turnirju v Tu nisu — sem imel v rokometu precejšnje ambicije. Razum- ljivo, da sem jih hotel uvelja- viti. Na žalost moram ome- niti, da pri klubu podobnih ambicij za napredovanje ni bi- lo. Le tako si namreč lahko razlagam dejstvo, da se je pri RK Celje živelo iz leta v leto, brez kontinuiranega dela. Samo poglejte: prišel je Štencl pa odšel, Malič, Ačkun, odšli so Šafarič, Telič pa še in še. Vprašujem se, zakaj ni nihče zdržal v naši klub.ski sredini? Povsem jasno je, da je bilo tedaj tudi mojih ro- kometnih ambicij konec, če pa je bilo tega konec, sem hotel s svojim znanjem ro- kometa vsaj nekaj »profiti- rati«. Pa ne v domačem klubu. Dobil sem ponudbo iz Nem- čije za eno leto. Potern bi .se vrnil. Toda pri klubu o tem niso hoteli ničesar slišati. Za- to sem nehal z igranjem ro- kometa.« Kaj pa košarka? »Ce se človek dolga leta ba- vi s športom, ne more pre- kiniti kar tako. In ker so ko- šarkarji ravno rabili visokega igralca, sem sie vključil v nji- hove vrste. Samo zato, da se tam sprostim in morda tudi kaj pripomorem v borbi za zvezno tekmovanje. Zato pra- vim, da je bilo odveč pisa nje o nesporazumih. Rokomet mislim končati«. P. S.: Kaže da sta RK Celje in Bojan Levstik le našla skupni jezik, se pravi spora- zum, saj drugače -si ne more- mo razlagati dejstva, da je Levstik drugi dan po tem razgovoru spet nastopil za celjske rokometne barve. Mi slimo, da je tako tud^ n^-av E. G. KEGLJANJE Na kegljišču v Piranu je bilo republiško kegljaško prven.stvo nie pusumeznu. Kljub teuiu, da je b.la Luclvigova pred kratkii) uučm.-.kein tekmovanju ^gulj peia je tokrat spet iH)kazala od formo In v dveh nastopih podrla kar X89 kegljev, kar ji je prii premočno prvo m.-sto. Odlično peto nifwto je zasedla tudi druga niča Partizana Kovinar Store MarinCeva z 810 keglji. članica j I jar ja Štaniijcrjeva je bila z 830 keglji na 11. mestu. ROKOMET v 3. kolu 11. zvezne rokometne lige so na Skalni kleti gost rokometaši Varteksa iz VarazUiiia. Varaždinci so se (Jeljaiiom d upirali le v prvem delu igre, nato pa so domačini zaigrali res d in zmagali z rezultatom 17:9. Moramo priznati, da se je prece, znala prisotnost Levstika, čeprav je zaradi pomanjkanja trei ta igralec izgiibll nekoliko moči. Ce si bo premislil še drugi ii; celjsKega moštva, ki je prenehal z igranjem. Koren, bo celjska ( prav gotovo zopet posegla v boj za najvišja mesta prvenstvene vice. Slednjič sta to le dva državna reprezentanta, ki imata v i nji ekipi gotoii» največ znanja in izkušenj. Ce pa si sežeta v izkušenost in mladostni polet, uspehi ne morejo izostali. NOGOMET Nogometaši Kladivarja so po 3. kolu v republiški ligi še v( brez zmage. Tudi tokrat na domačem terenu niso usi)eli prem svojega nasprotnika, namreč moštvo Kopra, čeprav lahko rečemo so pravzaprav ves drugi polčas igrali le na en gol. Deloma d obramiia gostov, i)redvsem pa nespretiiost domačih napadalcev botrovali temu, da je končni rezu.tat ostal 1:1. V vzhodni conski ligi ekipa Šmartnega zmaguje tudi na ti igrišču. Zmagali so proti Rakičanu 2:1, medtem ko je Olimp iz« v Storah 1:0. Ostala rezultata: Dravinja : Steklar 1:3, Rudar (1 : Bakovci 4:1. V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja so bili v I. skupini seženi piič-a rniini rezultati. V II. skupini je bilo srečanje med škim in Gotovljami v 10. min. drugega polčasa prekinjeno. REZULlAil 1. SKLPINE 2. KOL.4: Šoštanj — I.jubno 3:1, Opekar — Straža 2:2, Žalec — Sei 2:3, Papirničar — Celulozar 2:0, Boč — Osankarica 2:2, Brcži« Vojnik 3:1. REZULT.-VTl II. SKUPINE I. KOLA: Polzela — \ rjnsko f>::i, ško — Gotovlje 1:1, prekinjeno, Ponikva — Oplotnica 2:0. REZULTATI .MLADINSKE LIGE I. KOLA: Papirničar — Šnia 6:1, Kovinar — Olimp 0:0, Steklar — Dravinj? 0:3, Opekar — nik 2:2. Srečanje med Rudar.jem in Kladivarjem ni bilo odigrano T. TAV( KOŠARKA Pred domačim občinstvom so celjski košarkaši visoko odpr precej slabo ekii>o Kroja. Tekma je imela dva jovsem ra/ličiia časa. V prvem so domačini absolutno .ladigrali goste, medtem !; v drugem delu ipe niso več posebno trudili obrambi, tako tla gostje precej omilili poraz. Celjani so odlično pričeli, povedli s in gostje so svoj prvi koš dosegli šele v 5. minuti igre. Z odi in duliovito igro se- douiač.V. nadaljevali ves prvi polčas, poleg pa so tako dobro igrali v obrambi, da so gostje le z veliko te losegali koše. Rezultat take igre .je tuai 32 košev prednosti v k Celjanov. V drugem polčasu pa je trener prof. Mile Cepin dal i iiost igranja tudi drugim igralcem, ki sicer sedijo na klopi, o bi ba Celjanov ni več delovala tako homogeno kot v 1. polčasu in fjeločani so tako katastrofo spremenili v še kar znosen poraz* Celjanih, ki so Se vedno nastopali brez Zmaga Sagadina, so priki najboljšo igro Miloš Sagadin, Jerič, Tone Sagadin ter Er,javoc innbi. košt- pa so dali. Tone Sagadin 33, Miloš Sagadin 31 .Jerič Pešec 11. Erjavec 6. Leskovar 4 in Levstik !, Sodila sta dobro I zinger iz Žalca in Bukovec iz Medvod. .F.\NEZ SINDIKALNI ŠPORT NOGOMET V nadal,ieva;iju sindikalnega prvenstva' v nogometu so hili (li ženi naslednji rezultati: I. liga: EMO : Kovlnotehna 4:2, Železarna : Ciinkarna 0:3, A : Klima 4:0, Žična : Zlatarna 3:4. II. liga: Libela : Gradiš 2:7, Toper : Cestno podjetje ß:2, Teli mercator : Elektrosignal 10:2, Pievnzništvo : Mer\ 2:1, Prosvrta :: vinja 3:0. ROKOMET Pričelo se je letošnje tekmovanje v rokometu. Nastopa kaf ekip v I. in II. ligi. Prvi rezultati: I. liga: Klima : Kovlnotehna 10:8, Libela : fl sveta 7:10, Merx : EMO 12:10, Aero : Žična 13:2; II. liga UJV : t per 8:4, Ingrad : Izletnik 5:2, Elektro : Sava 1114, Železarna : O karna preloženo, PTT — prost. j Pretekli teden je bil pri Braslovškem jezeru seminar za oi! nizatorje rekreacije delovnih organizacij. Sprejeli so program (> za je.sen (sind, športne gre tekmovanja za športno značko TRlS poslušali pa so tudi predavanja o vsebini izletov s športnorekre» sko vsebino, ki na. M popestrila vsak sindikalni izlet. j Za športno značko TRIM bo komisija za rekreacijo organizW še kolesarjen.je (28., 29. in 30. septembra) in tek na l.OOfj ivH 600 m. T." ODBOJKA v nadaljevanju prvenstva v republiških odbojkarskih liga^ tekmovalci Partizana Gaberje dosegli polovičen uspeh. Ženska vjj je nepričakovano «zgubila srečan>e v Nove i mest« proti domači <"* s 3:1. Z istim rezultatom pa so bili člani uspe.šni na igrišču v M' ci, kjer so premagali domačine. j ŠPORT V SAVINJSKI DOLINI J v okviru krajevnega praznika na Vranskem .je Si) Vransko t pravila* tudi strelsko tekmovanje z malokalibrsko puško. Nastopi'" pet ekip. Zmagali so strelci iz Polzele, ki so zbrali skupno 28Ü ^ gov pred Preboldom 2fi2, Vranskim 224 itd. Med posamezniki P* zmagal Kranjc (Pr»'bo!d) R9 pred Deželakom (Vransko) 68. Zul"* com (Polzela) 67 krogov itd. Odbojkarji T\ D Partizana uspešno nadaljujejo prvenstveno niovanje v II. republiški ligi. V tretjem kolu so gostovali v ToJ ščici in zmagali z 3:1. V nadaljevanju tekmovanja bodo v ned'' doma igrali z Polskavo. , V nadaljevanju prvenstvenega tekmovanja v štajerski rokoiu®' ligi so rokometaši Partizana Žalec gostovali v Kamnlci in sreča' proti istoimenski ekipi izgubili z 11.10. Košarkaši Žalca pa so odigrali kar dve prvenstveni srečanj II. republiški košarkarski ligi. Med tednom so na domačem iRf^ izgubili srečan.je proti ekipi Konu.sa z 72:79, nato pa »o gostov'^ Storah in tam prcma.gali ekipo Kovinarja z .'>1:.57. Najbolj.^! pri Žalcu .je bil Ramšak. ki .}e dosegel 22 košev, pri domačih pa ' ličar 20. V soboto se bodo Žalčani ponarili » Preboldu. ,, T. TAVt' $t. 38 _-— 21. september 1972 NOVI TEDNIK stran 15 s Janez je čemerno sedel v kotu domače gostilne in žulil tistih vodenih dva deci že debelo uro. Pravzaprav sam ni vedel, kaj naj naredi s sabo, kajti bil je togoten na ves svet. In tako se je odpravil v gostilno, kjer je utopil misli v pijači In tako mu je čas ne- kako mineval. Pa stopi v sobo Polde, Janezov prijatelj še iz otroških let, ko sta skupaj na sosedovem vrtu hruške kradla in pozneje v šoli vlekla za kite svoje vrstnice. Polde je takoj opazil Janezovo slabo voljo in je s hu- domušnim nasmehom na obrazu prisedel k njemu. Sam si je naročil dva deci, pa za Ja- neza tudi. Ta pa je kar čemerno strmel predse in bilo je videti, kot da Poldetovega prihoda sploh ni opazil. Poldetu je bilo teh čudnih manir kar hitro dosti in ga je dregnil. No, počasi se mu je le razvezal jezik in priznal je prijatelju, da ga tarejo hude skrbi, ker se je pač odločil, da si bo postavil čedno hišico. Saj sam ve, kako to gre — z ženo nista več ravno v rosnih letih, za otroke bo treba nekaj, pa tudi v dru- žini so vsi že nekaj dosegli, pa da Janez ne bi ničesar imel .. .! Spet je za nekaj časa zavladal molk, pa je Janez kaj kmalu nadaljeval s tarnanjem. Najbolj ga je pestilo to, ker se noben obrtnik ni držal dane obljube in vsi po vrsti so krepko zamujali obljubljene roke izdelave, da o teža- vah z dobavo gradbenega materiala ne bi niti govoril ... Pa tudi to je nekako srečno pre- stal in prebrodil, čeprav je priznal, da bo za- radi tega najmanj deset let prej siv ali ple- šast. Venomer je ponavljal, da če bi takoj vedel, kolikšne skrbi si bo nakopal z gradnjo hiše, ne bi nikoli napravil tega koraka. Poldetu pa se le ni zdelo vse tako tragično in bodril je prijatelja, kakor ga je vedel in .znal, najbolj pa mu je to uspevalo z tistimi dva deci in kmalu se je Janez kljub vsemu prestanemu le razživel. Zdaj sta bila že sredi pogovora, kako bi bilo dobro hišo dokončno opremiti. Janez je bil sicer zelo zadovoljen z vodovodnimi instalacijami, saj je ves po- treben material nakupil v LABODU, v trgovini trgovskega podjetja TEHNO-MERCATOR. Toda takoj, ko je omenil to ime, je Poldetu kar zasijal obraz. Predlagal je svojemu prijatelju nekaj prav imenitnih idej in informacij, za katere mu bo Janez nedvomno hvaležen za vse večne čase. Napotil ga je v TEHNO-MERCATORJEVO specializirano trgovino LABOD, kjer je naš vrli Janez nakupil vse za svojo lepo novo hi- šico. Najprej je poskrbel, da so mu pripeljali na novi dom kvalitetno EMO THERM peč za centralno kurjavo in tako bo Janez grel svojo družino v mrzlih zimskih mesecih. Povsem ra- zumljivo je, da je v isti trgovini — pri LABO- DU dobil vse vrste radiatorjev, ki jih je mon- tiral po vseh prostorih v novi hiši. V LABODU je nakupil vse tudi za novo težko pričako- vano kopalnico. Tako je lepo opremil stene s čudovitimi keramičnimi ploščicami, ki jih je uporabil v kuhinji in še drugje, ne samo v kopalnici, po tleh pa je položil prav tako ču- dovite ploščice,-v lepi barvni kombinaciji s tistimi, ki jih je dal na stene. To mu je seve- da omogočila velika izbira stenskih in talnih ploščic v LABODU. Toda to še zdaleč ni vse, kar so mu ponudili v tej specializirani trgo- vini. Kupil si je vse vodovodne pipe — za sani- tarne prostore in kuhinjo. Prav vesel, pa ne samo Janez, tudi zahtevna in izbirčna tašča, je bil, ko je lahko v LABODU izbral res lepo in estetsko sanitarno keramiko, ki jo imajo v LABODU v različnih lepih pastelnih barvah. In sploh, Janez je tako opremil svoj novi dom, da je pozabil na skrbi, ki jih je imel prej. Po- vabil je svojega prijatelja Poldeta v gostilno in tam sta proslavila prvo veliko zmago. Toda Polde me bi bil prijatelj, če ne bi Janezu za- upal še druge prednosti TEHNO-MERCATOR- JEVIH specializiranih trgovin. Povabil ga je, naj si drugič ogleda tudi specializirano trgo- vino MAVRICO v Stanetovi ulici, kjer bo na- šel vse, kar bo rabil pri dokončni opremi svoje nove hiše. Tudi vas vabimo, dragi bralci in potrošni- ki, da si v prihodnji številki z Janezom ogle- date specializirano trgovino MAVRICA v Sta- netovi ulici v Celju. 16. stran NOVI TEDNIK Št. 38 — 21. september 197? DOLGA LETA ŽIVLJENJA Zgodba mojega življenja je dalga, kei sem že star. Sedemdeset let sem že na- štel, pokopal sem že dve ženi, tretja pa mi je všeč. Zato se obračam na vas s prošnjo, ker se mi vsi moje sosedi smejijo, bi se rad še ženil. Dve vojni imam za seboj, težo ruske- ga ujetništva sem preži- vel, v partizanih sem bil ranjen in v življenju mi ni nič ostalo skrito. Vdo- vec sem že pet let, otroci so se mi razgubili po sve- tu in jaz preganjam samo- to že pet let Zdaj pa mi je tega dovolj in rad bi imei. spet družinsko ognji- šče. Vse je mrzilo, skuha- no je na pol, saj veste, kako je, če ženske ni pri hiši. Imam eno že ugleda- no, verjetno bi bila kar »kontent«, pa se mi smeji vsa soseska in tudi njo dražijo in jo pregovarjajo. Jaz sem pa še dedec in pol in neumno se mi zdi, da bi se že počutil, kot da bi bil za v staro šaro. Dekle je staro petdeset let m zna dobro skuhati, vse drugo pa že n? več po- trebno. Ali imam prav, ker se želim še enkrat po- ročiti aili pa sem res že riepnjeten vzgiea za otro- ke, ki hodijo za mano in se mi smejijo? TONCI Dragi Tonči, le pogum v roke in nič več obotavljanja! Kar strumno zakoračite v za- konski stan in se ne ozi- rajte na mnenja drugih, zla.sti pa ne na sosede, ki žele včasih več slabega kot dobrega Morda pa vam zavidajo pogum, kaj veste! Lepo se pomenite s svojo bodočo tovarišico in ji po- vejte, kaj ou nje pričaku- jete in kaj ji lahko nudite. Če bo to zadovoljujoč ob- čutek za jesen življenja, ki naj bi preživela ob va- ši strani, bo dovolj. Pre- več tudi vi ne smete pri- čakovati, saj veste, na sta- rost čiovek obnemore in postane ves betežen. OSAMELOST UBIJA Nekaj več kot dvajset pomladi sem naštela, red- no sem zaposlena z dobro službo v obetajoči organi- zaciji, kjer me cenijo in se tudi sama potrudim, da bi jih ne razočarala, že zdavnaj bi me do vsega lepega na svetu minilo, če bi imela še težave v sltiž- bi. Tako pa je tam vse v redu, le v moji notranjo- sti ni vse tako tepo ... Po letih sodeč bi že moraCa imeti stalnega fanta, saj ga ima vsaka gospodinj- ska pomočnica že s petnaj- stimi leti. Životrim iz ted- na v teden brez vsakršne- ga zanimanja in volje. Zdao je mimio že več kot leto dni, ko m» je fant zapustil. Letos sem dopust preživela sama na kopali- šču. Odšel je brez slovesa, imel me je rad in tudi jaz sem mu ljubezen vra- čala. Mislim, da Je spoz- nal drugo in zato je vse- ga konec Sprašujem se, ali bodo kdaj napKJčili bolj- ši časi, ker čakanja sem se že naveličala. Enkrat človek tudi kloni, kajne? Ali je za mojo starost pri- merno, da grem sama ven v družbo, med ljudi. Ra- da bi si poiskala fanta, ki bi me imel rad. ROZA Preljuba Roza, v vašem vprašanju je že tudi nakazan odgovor. Le- ta, še manj pa to. da ste ženskega spola, vam ne brani, da ne bi šli sami med ljudi. Kje pa vendar živite? Naše kavarne so polne deklet, žal, tudi mla- doletnih, ki se več ne sprašujejo kaj je zan.ie in kai ni Vi na ste že resna in dovolj stara os- ebnost, ki ve kaj hoče in ima določen življen,)ski cilj. Zato stran z maloduš nostjo. zaprite jo v oma- ro med nemoderne obSe- ke in se odprite. Ljudem problemom, ki vas obda- jajo. življenje je polno re- či, ki vznemirjajo, zato se ne zapirajte pred nji- mi Iščite, pa ne za vsako ceno. NATAŠA BOUTIQUE ZA PLITEK ŽEP Verjetno ima letog mu- hasto sonce vseskozi pu- stovanje, saj se ne raz- krinka in tako smo pri- morani prezgodaj seči po toplejši garderobi. Tokrat sta za vas pri- pravljena dva že precej jesenska hlačna kostima, dopolnjena z zanimivima pokrivaloma. Zgornje ob- lačilo predstavljata jakni, krojeni v modernem sti- lu kopalnili plaščev, pre- pasani s pasovi iz istega materiala. Jakna v pepita vzorcu ima okroglo rezan ovratnik § temno obrobo, ki se pojavi tudi kot ob- roba rokava. Drug model v enobarvnem materialu je brez ovratnika in ima precej kimono rokave. Dekleti nosita hlače iz črnega jerseya in sukna v karo vzorcu, če so vam všeč pokrivala, si izde- lajte podobni čepici in odidite na jesenski dež. J. VERBIČ pogled:> v prltefefe^ ŠENTJURČANI IN BLAGOVNA V SPORU ZA TRŠKI ROTOV7 Slavnostim ob odkritju spomenikov Ipavcem v Stenjurju pri Celju naj se pridruži tudi današnji za- pis. Gre za drobec iz zgo- dovine Šentjurja, ki pa utegne ob sicer dovolj sko- pih virih iz njegove pre- teklosti vzbuditi interes za nadaljnje proučevanje. Za uvod nekaj okvirnih po- latkov. O naseljenosti kraja pri- čajo najdbe od kamene do rimske dobe. Srednjeve- ška naselbina -e nastala blizu podgrajsxega gradu Anderburg). Spričo bCi- žine drugih pomembnih gradov, razvite obrti, trgo- vine in prometnih poti se kraj že leta 1384 prvič omenja kot trg. Leta 1400 so Celjski grofje dovolili tržanom davka prost trž- ni dan na nedeljo. Po le- tu 1466 je bil letni sejem ob sv. Primožu, od leta 1583 dalje pa je bil na Jurjevo V prvih zapisih se trg imenuje Št Jurij pod Podgradom. po (letu 1400 Št. Jurij pod Riinikom ali pri Rifniku, od zgraditve železnice Sv Jurij ob juž- ni železnici, od 1933 dalje Sv. Jurij pri Celju, dokler ni dobil sedanjo obliko imena. Važna prelomnica je le- to 1539, ko so krški škof- je podelili trgu lastno sod- stvo v okviru trškega po- merija, zraven pa tudi tr- ško hišo (rotovž), sedež trškega sodnika. Ta je iz- vrševal tudi krvno sodstvo na kar spominja tudi le- dinsko ime »na gavgah«, kjer so stale vislice. Verjetno ob velikem po- žaru, ki je leta 1795 uni- čil skoraj ves '.rg, je gra- ščina Blagovna odvzela tr- žanom sodstvo. Odtlej je o]£a sodnija na tem gra- du. S tem se začenja dol: goletni spor tržanov z la- stniki te graščine, ki se do konca fevdalne dobe oziroma fevdalnih odno- sov za njin m uspešno končal. Zunanji izo-az tega prizadevanja je bilo vpra- šanje lastništva trške hiše, v resnici pa je šlo za več: za ohranitev starih trških svoboščin, za čim manjšo odvisnost od graščaka, ki si je riasilno prilaščal nji- hove pravice. /.apiöiur. ^ .zborovanju uglednejših izmed njih dne 24. januarja 1804 na- vaja navzoče. Nekaj jih naštejmo: Maks Sauer, oskrbnik Blagome, Anton Apat, za to priložnost iz- voljeni trški sodnik in za- pisnikar, dalje svetovalci — Jakob Gaberšek, Jožef Fendrüi, Luka Tofant, Ju- rij ZdoCšek m Blaž Klanj- šek ter končno predstav- niki trga — Franc černov- šek, Jožet Baš, Mihael Kranjc, Mihael Pevec, Ja- kob Bele, Tomaž Skribej, Jurij Rethlein, Tomaž Ver- bič, Jurij Dobovišek, Jer- nej Grejan (Krejan) in Jernej Veber. Potem, ku najprej ugoto- vijo, da števimi tržani iz- javljajo, da ,e sedanja Bergtoldova hiša, prej ro- tovž, last trške občine in imajo v tem pt)dporo tudi pri uglednejših osebnostih ter celo pri višjih oblasteh hočejo razčistiti zlasti na slednja vprašanja: — kakšne pravice naj bi imeli tržani do te hiše; — odkod te pravice izvi- rajo; — s kakšnimi dokazi lahlco podprejo svoje zah- teve. Ob prvem vprašanju od- govarjajo, kako je bila hi- ša zgrajena. Pred kakimi 30 leti (torej okrog 1775) so začeli z gradnjo na zemljišču, kjer je stala Aplenčeva, vulgo Krofliče- va koča. Vse skupaj je ku- piC graščak pl. Jacomini za 50 goldinarjev. Ko so do temeljev porušili bivšo bajto, so začeli z gradnjo, za kar so ves material oskrbeli tržani sami, prav tako tudi vse delo. Edi- no, kar je prispeval gra- ščak, je bila dnevno me- rica vina in kos kruha. Za izplačilo obrtnikov je nekaj denarja prispevali Jacomini, s tem, da je tr- žanom razprodal blizu tr- ga ležečo puščo Razkorže in izkupiček namenil za pokritje stroškov. Ker pa to ni zadostovalo, naj bi gradnjo ix>dprl še z do- datnimi posojili kar naj bi po izpovedi Jerneja Ve- hra znašalo 800 goldinar- jev. Za to pa ve le on, vsem ostalim ni o tem nič znanega, ker niti bivši so- dnik, niti trški pisar Ju- rešič nista o tem ničesar zapisaila ali tržanom ust- no javila. Za tem izjavi navzoči Jernej Veber, 65 let star da je, pred kaki- mi 23 leti iz ust pisarja Mihaela Jurešiča jasno sli- šal, da je trg za gradnjo rotovža dobil posojilo 800 goldinarjev, ki ga dolguje Blagovni. Končno na to točko odgovarjajo, da jim ni znano, kako si je Bla- " govna to hišo povsem pri- lastila, menijo pa, da lah- ko z njo razpolagajo sa- mi, saj so za njeno grad- njo prispevali vse delo ui opravili vse vožnje, kar je zahtevalo ogromno truda in časa Na drugo vprašanje, od- kod izvirajo te pravice, se sklicujejo na izjavo tu kajšnjega župnika Jožefa Vidica, ki jo je pred dve- ma letoma dal trškemu sodniku Bergtoidu: »Ce bi bili tržani dovolj pametni in bi se lotii-i zadeve na primeren način, bi rotovž zelo lahko dobili nazaj v svoje roke.« Tudi okrožni komisar Kožuh se je pre- teklo jesen, ob priliki ko- misijskega ogleaa za grad- njo nove šole, izrazil v farovžu proti Luki Tofan tu m Juriju Zdolšku, da bi trg z malo truda lahko dobili nazaj takosodstvo, kot tudi rotovž Na zahtevo graščinskega oskrbnika so morali Se- verm Bergtold, Luka To- fant in Jurij Zdolšek svo- je izjave tudi zapisniško potrditi Oskrbnik je sez- nanil navzoče, da je gra- ščak pripravljen ugoditi njihovim želljam ter jim prepustiti hišo, če izpolni- jo naslednje pogoje: da vrnejo dolg 800 goldinar- jev s pripadajočimi 4 od- stotnimi obrestmi za vsa leta nazaj in stroške, ki so nastali s popravilom hi- še po požaru 4. julija 1795. Svojo odločitev naj vnese- jo v ta zapisnik. Za tem izjavijo zbrani tržani da tolikšnega zne- ska ne morejo plačati in prosijo graščaka, naj jim da mesec dm časa za pre- misli ek. V tem času se bodo dokončno odločili, ali bodo zahtevuno vsoto poravnali ali pa se odpo- vedali vsakim nadaljnjim zahtevam v zvezi s to hi- šo. Spor pa s i-em ni bil končan. Očitno so si šent- jurčani izposlovaU novih dokazov. V zapisniliu z dne 21. maja 1812 je za- pisano, da so kupnino za Aplenčevo hišo poravnali tržani sami iz lastnih sred stev, o dolgu 800 goldinar- jev pa ne more biti niti govora. Iz tega zapisnika se vidi, da se je spor še razširil. Tržani se prito- žujejo, da so zahteve zem- ljiške gosposke vse več- je, da so jim vse stare svoboščine odvzete in so v obveznostih že povsem izenačeni 7 navadnimi pod- ložnik" Blagovna si je prilastila tudi pobiranje mitnine ob živinskih sej- mih, kar je bila od nek- daj pravica trga, očitno pa tudi pravico za ribolov v mejah trškega pomeri ja. To se vidi po tem, ker v posebni točki izjavljajo, da je bil ribolov, kohkor se spominjajo najstarejši izmed njih, v izključni pri- stojnosti trškega sodnüia. Zaradi vsega tega so na zborovanju 15. novembra 1812 skllenih, da bivši bre- žiški pisar Anton Moraj zbere vse obsroieče listi- ne in sestavi peticijo, ki jo bodo poslali v odločitev višjim oblastem Za zače- tek so mu določih hono- rar v znesku\20 goldinar- jev. $t. 38 _-— 21. september 1972 NOVI TEDNIK stran 17 18. stran NOVI TEDNIK St. 38 — 21. september 1972 $t. 38 _-— 21. september 1972 NOVI TEDNIK stran 19 v slikoviti vasi Brecljevo nedaleč od Šmarja pri Jei- §ah prodajam slikarski atelje razgibanih originalnih oblik primeren za vikend. Skoraj nova stavba s tremi prostori, preddverjem in manjšo kletjo. Stoji na me- stu, od koder je čudovit razgled. Interesenti si lahko atelje-vikend ogledajo vsak dan ali pa se pismeno ja vijo na naslov: Akademski slikar STANE JAGODIC, Gornji rudnik 11/30, Ljubljana RAZPIS GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB PAKI razpisuje DRUGO JAVNO LICITACIJO GASILSKEGA DOMA ŠMARTNO OB PAKI št. 80, parcelna št. 186 KO Šmartno ob Paki Javna licitacija bo dne 24. septembra ob 9. uri na licu mesta. Izklicna cena 145.000 dinarjev. Pra- vico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe. Pred pričetkom licitacije morajo vsd interesenti položiti kavcijo v višini 10% izklicne oerse v gotc-- vini ali v vrednostnih papirjih. Dom je primeren poleg stanovanja tudi za obrtni- ške lokale. Stoji sTedi vasi in ima vse komunalne priključke. OBVESTILO POTROŠNIKOM KURILNEGA OLJA! Nenehna rast potrošnje kurilnega olja in v zvezi s tem lokacijsko in tehnično nepravilna, za požar in eksplozijo rsevama, gradnja tozadevnih shramb terja v izogib morebitnih poznejših posledic, odloč- nejše ukrepe. Organ občine pristojen za zadeve požarnega var- stva namreč ugotavlja, da si je večje število obča- nov — potrošnikov kurilnega olja za centralno ogrevanje stanovanjskih in drugih objektov — zgradilo ali gradijo shrambe za kurilno — gospo- dinjsko olje brez predhodnega soglasja tega organa in v nasprotju z dJc-ločbami Pravilnika o prometu in hrambi kurilnega olja (Uradni list SFRJ, št. 45/67). Da bi tudi v bodoče nemoteno potekala preskrba s kurilnim oljem, opozarjamo občane, ki so si brez požarno vamcstnega soglasja že zgradili, gra- dijo ali pa nameravajo graditi shrambe za kurilno olje, prijavijo gradnjo oz. naknadno v skladu s 7. členom Temeljnega zakona o prometu in hrambi vnetljivih tekočin in plinov (Uradni list SFRJ, št. 10/65) in 7. člena Zakona o varstvu pred požarom in o gasilstvu (Uradni list SRS, št. 46/70) pridobijo zadevno soglasje. Za prijavo gradnje oz. vlogo za izdajo soglasja je na razpolago ustrezen obrazec, ki si ga stranka lahko nabavi v sprejemni pisarni skupščine občine Celje. ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE SO CELJE NAŠE VPRAŠANJE - VAŠ ODGOVOR ,. Obvestili smo vas že, da z igro Naše vprašanje — vaš odgovor pre- sojamo. Kmalu bomo začeli z novo, zanimivo igro v sodelovanju z ^bljan.sko banko in upamo, da bo.ste tudi tokrat pridno sodelovali. * veliko sreče pri žrebar^ju vam želimo! Vsi, ki ste poslal' »1. kupon, ste zapisali, da je bila igra zanimiva rste bili zadovoljni % njo, da je bila privlačna, za nekatere so bila ^šanju težka, za druge prelahka, nekateri se pritožujejo, da zaradi poteče sreče« niste imeli sreče pri žrebanju pravite, naj le še nadalju- z nagradnimi igrami — in še več pohval in nasvetov je bilo Priznati moramo, da. smo tudi mi zadovoljni z vami. K, T()KR.\T smo ŽRRI5AL1 ZADNJIC, N.\(iRAI>E KERAMIČNE IN- "^STRIJK LIBOJE PA PREJMEJO: y'"«a Dular, Zg. Preloge 26, Slovenske Konjice .^fijan Kristan, Zavrh 42, Dobrna C Starčevič, Prebold 102 ta"än Mlinovčič, I./Okavec 110, Rim.ske Toplice j^.fja Ocvirk, Ločica, Polzela Sumej, Nova vas 5, .Sentiur Sla Sopar, Celjska 73 a. Velenje »vka Počivalnik, Ljubija 1, Mozirje Po nagratle se oglasite v naše uredištvo v Celje, Gre- ^'ff'va 5 kadarkoli dopoldne. Ij^ Ohciiem prosimo tudi izžrebance prejšnjih kol, ki po nagrade še prišli, naj jih dvigiK'jo v uredništvul 1. IN 2. OKTOBRA 1972 pri Carinarnica Ljubljana bo 1. in 2. oktobra 1972 na javni dražbi prodajala osebne avtomobile in ostalo blago: Avtomobile v nedeljo, 1. oktobra 1972 v prostorih šolskega centra za tisk in papir, Ljub Ijana, Pokopališka 33, od 8. ure naprej, ostalo blago pa 2. oktobra 1972 od 8. ure naprej v prostorih carinarnice Ljubljana, soba 13/11. Ogled vozil in ostalega blaga ter vplačilo kavcij bo samo v soboto dne 30. septembra 1972 od 8. do 13. ure in od 14. do 17. ure v carinarnici Ljubljana. AVTOMOBILI: začetna cena 1 o. a. AU?A ROMEO 2000, letnik 1972, zaleten 40.000 2. O. a. ALFA ROMEO SPIDER 1750, letnik 1971, zaleten 35.000 3. o. a. CITROEN ID 19, letnik 1969, nevozen 24.000 4 O. a FORD CAPRI 2000 GT, letnik 1969, zaleten 21.000 5. o. a. OPEL KADET COUPE, letnik 1971, zaleten 20.000 6. o. a. FORD 1700 S, letnik 1970, zaiet^n 20.000 7 O a. VW KOMBI BUS 1500, letnik 1969, zaleten 20.000 8. o. a. MERCEDES 190, letnik 1962. nevozen 18.000 9. o.a. OPEL KADET LS, letnik 1969, zaleten 16.000 10. o. a. MERCEDES 220 S AUTOMATIK letnik 1962 nevozen 16.000 11. o. a. OPEL ADMIRAL, letnik 1967, nevozen 15.000 12. o. a. AUDI 100 S, letnik 1969, zaleten 15.000 13. t. avto KLÖKNER DEUTZ MERKUR, letnik 1966, nevozen , 15.000 14. O. a. SIMCA 1100 GLS, letnik 1970, nevoze" 15.000 15. o. a. OPEL REKORD, letnik 1969, zaleten 14.000 16. 0. a. RENAULT 8, letnik 1971, zaleten 14.000 17. o. a. VW 1200, letnik 1966, nevozen 13.000 18 o. a FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965, zaleten 12.000 19. o. a. CITROEN ID 19, letnik 1963, nevozen 12.000 20. o. a. BMAV 1800. letnik 1968, zaleten 12.000 21. O a. MERCEDES 220 S, letnik 1961, zaleten 12.000 22 o. a. OPEL REKORD, letnik 1967, zaieten 12.000 23. o. a. MERCEDES 220 SB, letmk 1961, nevozor 11.000 24. o. a. PEUGEOT 404, letnik 1966, Ealeten 10.000 25 o. a FORD TAUNUS 17 M, letnik 1966, zaleten 10.000 26. 0. a. FIAT 1500, letnik 1966, nevozen lO.OOO 27. o a. FORD TAUNUS 20 MTS, letmk 1967, zaleten 10.000 28 o.a. MERCEDES 190 D, letnik 1965, zaleten 10.000 29. o. a. FORD ESCORT, letnik 1970. zaleten 10.000 30 o. a. OPEL REKORD. letnik 1963, ne^'ozen 9..500 31 O. a. OPEL REKORD, letnik 1964 nevozen 9.500 32. o. a. VW 411 L VARIANT, letnik 1971, zaleten 9,000 33. o, a, MERCEDES 220 SB, letnik 1963. zaieten 9.000 34. o. a CITROEN 2 CV, letnik 1971, zaleten 9.0000 35 o. a. ALFA ROMEO SUPER, letnik 1967, zaleten 9.000 36. O. a. FORD GXL, ^etnik 1971, zaieten 9.000 37. o. a. AUTOBIANCHI PRIMULA, letnik 1967 nevozen 8.500 38 o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1965. zaleten 8.500 39. o.a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 1964 zaleten 8.500 40 o. a. FORD TAUNUS 15 MTS. zaleten, letnik 1967 8.500 41 O a FORD TAUNUS CARAVAN, letnik 1966, zaleten 8.000 42, o. a. OPEL REKORD 1900 GS, letnik 1971 zaleten f-l^l 43 o. a. OPEL REKORD, letnik 1971, zaleten 8.000 44. O. a. SIMCA 1301, letnik 1969, zaleten 8.000 45. o. a. FORD TRANSIT, letnik 1967, nevozen 8.000 46. o. a. VW 1200, letnik 1962, nevozen 8.000 47. o. a. OPEn^ REKORD COUPE, letnik 1962 nevozen 7-500 4«. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1962. zaleten 7.000 49. o. a. VW 1500, zaleten, letnik 1963 7.000 50. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1964 nevozen 7.000 51 o. a. PEUGEOT 404 CARAVAN, letnik 1964 zaleten 7.000 .52. o. a. OPEL REKORD CARAVAN, letnik 196- zaleten 6.500 53 o. a. FORD TAUNUS 17 M, nevozen, letnik 1S62 6.500 54. o. a. AUTO BIANCHI PRTMI LA, letnik 1963 zaleten 6.500 55. o. a. OPEL REKORD COUPE, letnik 1965, nfvozen 6.500 56. O. a NSU PRINC 4 L, letni»^ 1968 nevozer 6 000 57 O. a FORD TAUNUS 17 M. letnik 1964, nevozen 6.000 .58, O. a. VW 1200, letnik 1963, nevozen 2.000 .59. o. a. OPEL KADET, letnik lOR.S. zaleten 6.000 60. o. a. FI.AT 2300. letnik 1964. nevozen 6.000 61. o. a. NSU PRINZ 4 L, letnik 1966, nevozen 5..500 AVTOMOBILI: sačetna cena 62. o. a. DKW 1000 S, letnik 1962, nevoaen 5.500 63. o. a. FORD TAUNUS 17 M, letnik 1964, nevozen 5.500 64. o. a. VW 1200, letnik 1964, zaleten 5.500 65. o. a. OPEL REKORD, letnik 1964, zaleten 3.500 66. o. a. OPEL REKORD, letnik 1962, nevozen 5.000 67. o. a. OPEL REKORD, letnik 1963, zaleten 5.00(i 68. o. a. OPEL REKORD, letnik 1965, zaleten 5.00 111. o. a. VW 1200, letnik 1959, nevozen 4.50ti 112. o. a. FORD TAUNUS 12 M, letnik 1963. zaleten 4.500 113. o. a. FIAT 1300. letnik 1061. zaleten 4.00( 114. o. a. VW 1200, letnik 1957 nevozen 3.000 115. o. a FORD TAUNUS 12 M, letnik i.963, nevossen 3.000 116 o. a. FORD T.AUNUS 17 M. C.AR.WAN. letnik 1963, zaletsn 3.00č!nske na^n^e in Jože DeberSak med sla^-nostnlm povorora. MOZIRJE: DIU IN SOLIDARMOST v spunun na U. seplcniber iUJ'l, ku je bila v celuti usvuüuL Gornja Savinjska doiina, praznujejo ol)čani občine Mozirje svoj , činski praznik. I.«tošnje osrt-dnje slavje je l>ilo preteklo soboto v jj čah ob Savinji. Več sto udeležencev proslave je prisostvovalo lepi J reditvi, na kateri je imel slavnostni govor ,IOZE DEBER.SEK, mo, »ki župan. V svojem govoru je orisal dosežke občine v zadnjem , dobju in zlasti poudaril pomen solidarnosti, ki jo ob skupnih akcij izpričujejo ondotni prebivalci. Govoreč o bodočih nalogah je opozo, zla.sti qa to, da je treba dolini zagotoviti skladen razvoj obstoječih ■ dročij gospodarske aktivnosti in zavrnil skrajnosti, po katerih naj dolina ostala nekakšen »rezervat« naravnih lepot, kar bi nujno poj, lo zaostajanje v razvoju. ^ Delovni ljudje mozirske občine so dosegli v minulem ubdob.iu like rezultate in splošni življenjski standard v občini je znatno J rastel. Kljub skromnim sredstvom uspe.šno rešujejo tudi številne koq nalne probleme in ravno ob praznovanju so v Lučab svečano i/ro< javnemu namenu na novo asfaltirane krajevne ceste. Značilno za Ij^ v tej občini je to, da so vedno s skupnimi močmi ter znatnimi sam prisi>evki do.segli to, kar imajo danes. Praznovanje občinskega praznika je bilo združeno tudi s srečanje samoupravljalcev mozirske občine. Ob tej priliki so po sklepu obči ske skupščine tudi podelili letošnjo občinsko nagrado, ki jo je prej, krajevna skupnost Luče, za izjemne dosežke pri razvoju kra.ja in ^ gove ureditve. Na zborovanju pa so podelili tudi priznanja sedemtu stim posameznikom, ki so kar največ prispevali k razvoju samoupn Ijanja, tako v delovnih organizacijah, kot v krajevnih skupnostih. M številnimi gosti, mnogimi nekdanjimi partizani, ki so se borili v teh kj krajih ter predstavniki vseh sosednih občin je bil tudi Tone B« predsednik gospodarskega zbora .skupščine SR Slovenije. B. STRMCU OD JOŠTA SOTESKEGA »Moja domačija je pri Cedarjevih v Gotovljah pri Žalcu.' To je stara hiša in Žalski kronist Vrečer navaja, da smo potomci Jošta Soteškega — še danes vsi 'visoke in močne postave..Tako pričenja svojo pripoved Melhior Jost, graditelj mlina, saj ni bil samo mlinar, kajti šola v Dresdenu mu je dala tudi znanje, kako se postavljajo mlini. V Celju je stara zemlji- ška knjiga, v kateri je na. vedeno, da je neka gro- fica prodala mlin nekemu kmetu. Od njega je mlin kupil celjski pek Kirbiš in se je pozneje tudi mlin po noem imenoval, od Kirbiša pa je kupil mlin prof. Anton Jošt, bil je profesor matematike in stari Celjani se ga spo- minjajo, da je bil strah m trepet gimnazijcev. Si- cer pa je bil to zelo sa- mozavesten rod in znana je anekdota o Mihaelu Joštu, Melhiorjevem oče- tu, ko je peljal seno s plevniških travnikov. Ka- kor sem pa že omenil, se je pri njih doma reklo pri Cesarju. In tako je tovoril seno po cesti, pa ga sreča kočija graščaka s Plevne. S kočije pa glas: »Umakni se, vidiš, da se pelje grof!« se je razburjal kočij až. »Jaz sem pa Cesar,« dene Mi hael Jošt in odpelje da- lje. Sicer pa so bili Go tovljani sploh napredni ljudje in so bili vsi v na- prednih strankah, tako da so nekoč ministra Ko- rošca kar z vozom vred v jarek prestavili ... Kot sem že omenil, je mlin kupil stric Melhior- ja Jošta, ki je bil profe sor. Mlin je bil takrat se- veda mnogo manjši. Pro fesor matematike se je šel takrat velikega žitne- ga trgovca in je kupil amerikansko pšenico, ce na je padla in tako so težki milijoni splavali p» vodi. Tako je Mihael Jošt potem garal m plačeval celo življenje dolgove, za. to pravi danes Melhioi Jošt, da noče biti niko mur ničesar dolžan. Da bi vsaj nekaj rešil, je Mi- hael prevzel mlin in »Jo štovo vilo«, to je ta veli ka hiša ob Ljubljanski cesti, kjer ima danes v njej prostore Vodna sku pnost Celje. Pri hiši so bili trije bratje in vsi so bili zelc. močni. Vsi so hodili v celjsko gimnazijo, razen Melhiorja. Bili so strah in trepet nemčurjev, ka dar je prišlo do kakšnega pretepa. Melhior pa je ubral druga pota. Obiskoval je meščansko šolo v Žalcu, potem pa se je šel učit za mlmarja. Te obrti se je izučil pri 23nanem mli- narju Pocajtu, ki je ta- krat vodil njihov mlin. Za njim sta mlin prevze- la Melhior in njegov t>rat Vanč Jošt, ki je bil naj- lepši telovadec pri »So- kolu«, a je mlad zapustil ta svet, ker se je ubil z motorjem. Tako je Mel- hior ostal sa.m za mlinar ja, a je kaj kmalu spre- videl, da tako ne bo mo- glo iti dolgo. Potrebno je bilo več znanja, več stro- kovnosti in tako se je od- pravil v Dresden v mo demo šolo za mlinarstvo in mlinarsko gradnjo. Ti- stih časov se Melhior do bro spominja: »Težko je bilo, imel sem veliko do motožje. Pri Cesarjevih nas je bilo vedno polna tiiša, tam pa sem stano- val pri dveh starih žen- skah, ki sta venomer kavo pili in zraven grizljali sladkorčke. Sam sem bil večkrat lačen kot sit in domov nisem pisal za de- nar, saj sem dobro vedel, da ga ni bilo, kljub temu. da smo doma^ imeli sto petdeset hektarov zemlje. Mama mi je le kdaj pa kdaj kaj naskrivaj posla la. Tako sem vzdržal vsa ta leta študija v Nemči ji . . .« Medtem pa jim je zgo rel mlin in to tako, da je ostalo le golo zidovje, pravzaprav samo temelji. Takrat je bil še Vanč živ, pa je nagovoril Melhior ja, da je z znanjem, ki ga je pridobil v šoli, na redil načrte za nov mlin. No, Melhior se še danes kesa, ker je naredil pre veük mün, mnogo preve lik. Gradnja se je pričela, poprijel je mladi, pa ata, ki je kljub šestdesetim letom bil močan kot me- dved, in so zidali. Delali so s kamnom, v Gotov Ijah so imeli svoj kamno lom, kamen so vozili štir je i>ari konj! Melhior sam pa je še z enim de- lavcem sej al pesek na Savinji. Nasejala sta ga več kot tisoč kubikov! Imeli so tri zidarje, bih so sami dobri mojstri bili so IZ Doline, Mama so jim od doma vozih jesti in piti, imeli so be lega konja. Vsa dela z le som (okna, vrata, podei f>a je naredil Cimerma nov Edi. To so bili fant je od fare in lahko ir. prijetno- je bilo z njimi delati. Tako je bil mlin gotov dvaintridesetega le ta in pričela se je proiz vodnja, ki je prinesla dnevno dva in pol vago na moke. Takrat je Mel hior že poznal Darinko Mermoljevo iz Šentilja kako pa je bilo pozneje* boste pa zvedeli v nasled nji številki. Darinka in Melhior Jošt pred sedemnajstimi leti... NOVI TEDNIK - Glasilo občmskib organizacij Sociahstične zveze delovnega ijucistva Celje Laško Slovenske Konjice Sentjui Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo; Celje Gregorčičeva 5 po-^tni predaj 161, Naročnina m .^lasi rrf V Kongresa 10 - Glavni m >xlgovumi urednik Jože Volfand. Tehnični urednik; Drago Medved - Redakcija Milaji Božič Ml Goršič Jure Krašovec, Milan Semčai Zdenka Stopai Milenko Strašek Berm Strmčnik - Izhaja vsaJs četrtem - Izdaja ga CGF »Delo« - Tisk m sliSeji CGF »Delo« Ljubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena posamezne številkf 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun- 501-1-167/2 CGP »DELO<( Ljubljana - Tel.: uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00