1/2020 letnik CXXII 11 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE primer, o katerem so bili obveščeni veterinarji v Sloveniji. Pri pregledu je ugotovila, da so čebelje družine šibke, moč- no obremenjene s poapnelo zalego, z majhnimi zalogami hrane in cvetnega prahu. Razlog naj bi bila slaba oskrba, zato je predpisala krmljenje. Pri naslednjih pregledih je ugotovila, da se stanje izboljšuje. Poudarila je, da so lahko vzrok izgub čebeljih družin številni dejavniki. Vzrok za pri- bližno 40 % izgub so varoje ter nepravilna uporaba sredstev za njihovo zatiranje, pogost vzrok pa so tudi virusi, bakteri- je ter slaba oskrba čebel (premalo hrane, prisotnost starega črnega satja …). Predvideva, da je lahko za izginjanje čebel krivo tudi medsebojno delovanje različnih dejavnikov, med katerimi je lahko tudi elektromagnetno sevanje (EMS) v kombinaciji s patogeni. Zaključila je z mislijo, da bi bilo tre- ba v študijah upoštevati vse parametre ter da je potrebne več komunikacije med čebelarji ter različnimi službami na tem področju. Miha Metelko, ekološki čebelar iz občine Sevnica, je predstavil svoj primer izgube pašnih čebel in čebeljih dru- žin. V času kostanjeve paše je imel izgube na dveh lokacijah, ki sta bili v bližini vinogradov. Čebelje družine na lokacijah, ki so od tovrstnih površin oddaljene, pa so bile v redu, med drugim je bilo stanje normalno tudi na lokacijah, ki so v bli- žini oddajnikov mobilne telefonije. Glede na obdobje izgi- njanja čebel in lokacije, kjer se je to dogajalo, sklepa, da do negativnih posledic prihaja zaradi uporabe fitofarmacevt- skih v vinogradih in na drugih kmetijskih površinah. Doga- janju se prilagaja tako, da čebelje družine z najbolj kritičnih lokacij umika na druga območja. Zaključil je z mislijo, da je vpliv pesticidov na izginjanje čebel večji, kot pa vpliv EMS. Dr. Ožbolt Podpečan, veterinar, je poudaril, da ne sme- mo delati prehitrih zaključkov, ki bi nastali na podlagi nepreverjenih informacij. V medijih se pogosto pojavljajo napačne informacije, ki nimajo znanstvene podlage. Po Prisotne ja uvodoma pozdravil župan občine Polze- la Jože Kužnik, ki je poudaril, da se moramo o takšnih in podobnih tematikah pogovarjati, saj je to lahko prvi korak do morebitnih sprememb. Navzoče je pozdravil tudi član upravnega odbora ČZS in predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žiga Grm, ki je povedal, da je s problematiko seznanjen že dlje časa ter da upa, da se bo re- šila v korist čebel. Moderatorka je prisotne seznanila z dopisom, ki sta ga ČZS in Občina Polzela poslali na Ministrstvo RS za okolje in prostor, ter z njihovim odgovorom, nato pa je začela z okroglo mizo, na kateri so sodelovali: dr. Ožbolt Podpečan, veterinar, Marjan Pogorevc, čebelar v občini Polzela, Miha Metelko, ekološki čebelar, dr. Alenka Jurič, veterinarka VF NVI za področje zdravstvenega varstva čebel, Matevž Hribernik, mladi raziskovalec, ter predstavnika podjetja Telekom Tadej Pogačnik in Igor Pustišek, žal pa se kljub potrditvi udeležbe okrogle mize ni udeležil predstavnik Ministrstva RS za okolje in prostor. Marjan Pogorevc, čebelar iz Andraža nad Polzelo, ki je v svojem čebelnjaku prvi opazil izginjanje pašnih čebel in slabenje čebeljih družin ter ga povezal s sevanjem baznih postaj mobilne telefonije, je povedal, da so se težave s če- belami začele v letu 2014. Opazil je predvsem izginjanje pa- šnih čebel, slabenje družin ter prisotnost poapnele zalege. Težave so se na tej lokaciji nadaljevale, v drugem čebelnja- ku, ki ga ima na Rogli, pa je bilo stanje ves čas normalno. Za rešitev težav predlaga, da naj MOP pripravi spremembo zakonodaje. Dr. Alenka Jurić, veterinarka VF NFI, je povedala, da se je s primerom srečala leta 2014 in stanje v čebelnjaku g. Po- gorevca tudi pogledala. Dodala je, da je bil to edini tovrstni Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in druge opraševalce Simon Golob svetovalec JSSČ za tehnologijo čebelarjenja simon.golob@czs.si Čebelarska zveza Slovenije in Občina Polze- la sta 12. novembra 2019 ob 15. uri na gradu Komenda pripravili okroglo mizo z naslovom Vpliv elektromagnetnega sevanja na čebele in dru- ge opraševalce. Pobuda za dogodek izvira iz do- mnev nekaterih čebelarjev, da čebelje družine slabijo ter da čebele izginjajo, zaradi prisotno- sti baznih postaj mobilne telefonije. Foto: Simon Golob 1/2020 letnik CXXII 12 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE branju veliko študij na temo vpliva EMS na ljudi in živali ugotavlja, da se številne študije medsebojno izključujejo, številni poizkusi pa so bili tudi nepravilno zastavljeni. Za- sledil je tudi študije, ki pravijo, da EMS vpliva na laborato- rijske podgane v poizkusu ter da lahko moti navigacijo pri pticah. Po njegovem mnenju bi se moralo z opozarjanjem na problematiko vzpodbuditi nove znanstvene študije na tem področju. Matevž Hribernik, mladi raziskovalec s področja elek- trotehnike, je predstavil lastnosti EMS. Gre za valovanja, ki so lahko naravno ali umetno proizvedena s spremembo električnega potenciala v oddajniku – anteni. Kot pove že ime, se EMS deli na dva dela, na električni in magnetni del. Pri uporabi valovanj je pomembna tako frekvenca kot tudi jakost valovanja, sam učinek oziroma moč valovanja pa s povečevanjem razdalje pada, zato se vsak vpliv, ki ga oddaj- nik ima, z oddaljenostjo od njega zmanjšuje. Za zaključek je poudaril, da bodo omrežja 5G, ki se bodo v nekaj letih po- javila tudi pri nas, delovala na približno enakih frekvencah in jakostih kot mobilna omrežja 4G/LTE, ki jih uporabljamo sedaj. Podaril je tudi, da je bilo sevanje, ki so ga imeli mobil- ni telefoni pred leti (1G ali 2G), veliko večje kot pri novejših generacijah. Predstavnika podjetja Telekom g. Tadej Pogačnik in Igor Pustišek sta predstavila postopek postavitve bazne postaje – oddajnika mobilne telefonije – ter zahteve, ki jih morajo pri tem upoštevati. V Sloveniji je več kot 2500 baznih postaj (samo v Ljubljani okrog 300), s katerimi upravljajo štirje operaterji. Število postaj na določenem območju je odvisno od števila uporabnikov ter od razgibanosti terena. Sloven- ska zakonodaja na tem področju je strožja kot zakonodaja večine držav EU. Podlaga za pridobitev gradbenega dovolje- nja je tudi strokovno mnenje, ki upošteva vpliv oddajnika na okolico. Meritve lahko s primerno opremo opravljajo le ne- odvisne organizacije, ki so na pobudo čebelarja g. Pogorevca že večkrat opravile meritve na območju Andraža nad Polze- lo. Odstopanj od predpisanih vrednostih niso izmerile. Okroglo mizo smo zaključili z zaključnimi mislimi vseh sodelujočih gostov ter skupno mislijo, da nam vsem, ki smo bili prisotni, ni vseeno za naš planet. Ocena lastnosti testiranih osmukalnikov na podlagi opazovanj v času 2017–2019* Lastnost osmukalnika Tip 1 Tip 2 Tip 3 1. Nameščanje +++ + ++ 2. Ustreznost materiala +++ + +++ 3. Odpiranje/zapiranje osmukalne ploščice ++ + ++ 4. Zračnost osmukalnika ++ + + 5. Zračnost zbirnega predalčka +++ + + 6. Čiščenje predalčka +++ + + 7. Zaščita pred vremenskimi vplivi ++ ++ +++ 8. Pobiranje cvetnega prahu ++ ++ +++ 9. Čistost cvetnega prahu +++ ++ +++ 10. Učinkovitost ++ +++ +++ * Ocena: +++ zelo dobro, ++ zadovoljivo, + slabo (testiranje je potekalo v osre- dnjeslovenski statistični regiji, na čebeljih družinah, ki so bile pred začetkom poskusa vsako leto izenačene po moči, zato se lahko na drugih lokacijah in pod drugimi pogoji pojavijo tudi razlike). Povprečni dnevni donosi so znašali od 129 do 177 g/čebe- ljo družino. V povprečju so bili zelo dobri pri osmukalnikih tipa 2 in 3, nekoliko manjši so bili pri osmukalniku tipa 1. Pomembno je, da pri nabavi upoštevamo tudi druge v pre- glednici naštete karakteristike osmukalnikov in ne samo učinkovitosti. Natančnejši opis posameznega osmukalnika najdete v končnem poročilu, ki je objavljeno na spletni stra- ni ČZS: http://www.czs.si/Upload/files/KONCNO_poroci- lo_karakterizacija_2017-2019_FINAL-koncno.pdf. Ekonomičnost osmukalnikov za cvetni prah V letih 2017–2019 smo v okviru Programa ukre- pov na področju čebelarstva v Republiki Sloveni- ji v letih 2017–2019, ki je bil financiran iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske uni- je, spremljali tudi ekonomičnost smukanja v raz- ličnih osmukalnikih, ki so na razpolago na slo- venskem tržišču. Poleg donosa smo spremljali tudi druge lastnosti posameznega tipa osmukal- nika, na katere moramo biti ob nakupu pozorni. Nataša Lilek svetovalka JSSČ za varno hrano natasa.lilek@czs.si Tip 1 Foto: Nataša Lilek