POŠTNINA
OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ Bračičeva 4
-L«—~-----
XX
iber 1990
10-11
glasilo tovarne obutve	tržič
PEKO IN PRIVATIZACIJA
Družbena lastnina, ki je gotovo eden od pomembnih vzrokov za izjemno kritično stanje gospodarstva in družbe, mora dobiti poznanega lastnika, družbeno lastnino je torej potrebno privatizirati ali podržaviti. Tudi Peko je DRUŽBENO PODJETJE, celotni trajni kapital je družbena lastnina. Že ob polletju je bil sprejet zvezni zakon o »privatizaciji«. Poznane so vam aktivnosti, ki smo jih vodili, da bi v vodstvu pripravili predlog za Delavski svet, kakšna naj bi bila oblika in postopek privatizacije Peka oziroma sprememba v DELNIŠKO DRUŽBO.
Skupščina Republike Slovenije je sprejela USTAVNI ZAKON na podlagi katerega prej omenjeni zvezni zakon o privatizaciji v Sloveniji NE velja, ampak bo Skupščina Republike Slovenije sprejela posebnega, ki bo veljal za Slovenijo. Prav vsled navedenega smo začasno v Peku z aktivnostmi na preoblikovanju zastali, čeprav je bila že podana informacija na zborih delavcev in izvedena anketa, s katero se je ugotavljala pripravljenost zaposlenih za nakup DELNIC.
Posebej želim omeniti, da smo v zveznem zakonu o privatizaciji videli možnost postopne rešitve enega od NAŠIH osrednjih problemov, to je PODKAPITALI-ZIRANOST. Premalo imamo kapitala za financiranje tekočega poslovanja, zato najemamo veliko kratkoročnih kreditov, katerih cena je okoli štirikrat višja pri nas kot v svetu. Torej mnenja smo bili, da bi ob pogojih, motivih, ki jih določa zvezni zakon (popust, vplačila v obrokih skoraj neomejeno količino na popust, i.p.) tudi v Peko bil določen krog zaposlenih pripravljen del svojih prihrankov vložiti v Peko in tako postopno z majhnimi vendar vztrajnimi koraki povečevati trajni kapital podjetja Peko, torej DELNIŠKI KAPITAL.
V zadnjih dneh je zagledal beli dan OSNUTEK slovenskega Zakona o privatizaciji. Čeprav je sedaj že delno spremenjen od prejšnjih delovnih osnutkov, pa tudi ta še močno diši po PODRŽAVLJANJU in ne privatizaciji. Osebno sicer mislim, da se bo v skupščinski proceduri le spremenil, dopolnil, da bi tako resnično motiviral in ne zaviral PRIVATIŽACIJO. Za take spremembe se bom tudi sam zavzemal, posebej še v pogledu ugodnejših pogojev (večji popust, večja možnost nakupa s popustom, prenosljivost delnic, da iztržek od delnic ostane v podjetju, i.p.) za INTERNO PRIVATIZACIJO. Z ozirom na tradicijo Peka in pripadnost zaposlenih kolektivu sem mnenja, da bi poleg reševanja problema podkapitaliziranosti dolgoročno tudi interna
privatizacija pozitivno vplivala na učinkovitost poslovanja. Alternativa je podržavljanje Peka, kar pa menim, da ne bi pozitivno delovalo na uspešnost poslovanja. Nekatere izkušnje kažejo, da država ni dober gospodar.
Naj na zaključku tu omenim, da so delnice, ki jih bomo dobivali ob izplačilu osebnih dohodkov (dobili bomo potrdila) le zato, ker tako določa predpis o omejevanju izplačila jdač. Ali se bomo preoblikovali v DELNIŠKO DRUŽBO, kako in pod kakšnimi pogoji izpeljali interno privatizacijo, o vsem tem bo tekla še razprava in se bodo odločitve sprejemale šele v prihodnjem letu. Če se bomo odločili za interno privatizacijo, bo potem s temi delnicami (potrdili), ki jih bomo dobivali ob izplačilu plač, možno kupiti tiste PRAVE za interno privatizacijo. V kolikor ne bo odločitev za interno privatizacijo, potem se bo v določenem času, ki ga zakon določa, našla oblika odkupa teh. Torej z delnicami pri plačah še ni nič odločeno katerega lastnika bo dobil družbeni kapital Peko.
PREDSEDNIK PO
FRANC GRAŠIČ, dipl. ekon.
12 ~Ž3- J990
TURISTIČNO DRUŠTVO TRŽIČ
TOURIST OFFICE
64290 TRŽIČ, 0 . JLA 2 TEL. (064) 50-473 POSTNI PREDAL 49 SLOVENIJA-JUGOSLAVIJA
Spoštovani!
Organizatorji XXII.tradicionalne turistično etnografske prireditve ŠUSTARSKA NEDELJA, katero smo s skupnimi prizadevanji uspešno izvedli 2.9.1990, Vam izrekamo zahvalo ter priznanje za sodelovanje v prireditvi, za Vašo strokovno pomoč pri organizaciji in izvedbi ter pripravljenost ohranjati tržiško cehovsko tradicijo.
S prireditvami v sklopu XXII.SUSTARSKE NEDELJE v dneh 31.8., 1.9. ter 2.9.1990 smo Tržiču in zlasti njegovemu staremu mestnemu jedru ponovno uspeli vrniti živahnost in sijaj, obenem pa smo z Vašim sodelovanjem na tržiških ulicah ponudili možnost ugodnih nakupov, kulturnih užitkov ter stika s svetovno modo.
V Turističnem društvu Tržič smo trdno odločeni nadaljevati etnološko tradicijo ŠUŠTARSKE NEDELJE in zato ob tej priliki izrekamo upanje na Vaše sodelovanje, pomoč in podporo tudi pri prireditvi v prihodnjem letu.
Še enkrat - najlepša hvala.
S šuštarskim pozdravom!
Predsednik prireditvenega Predsednik
odbora:	Turističnega društv?
Milan JAZBEC, s.r.	Lado SkEČNIK, s.i
OKTOBER — MESEC VARSTVA PRED POŽARI
V oktobru, mesecu varstva pred požarom, delavci strokovnih služb podrobneje analiziramo stanje na področju požarne varnosti. Analiza stanja je pokazala ugotovitve, ki so prej zaskrbljujoče kot rožnate. Poglejmo si nekaj primerov: Izredno pereč problem je kajenje na nedovoljenih mestih. Za vse kadilce smo na območju tovarne uredili posebne prostore, kjer je kajenje dovoljeno, temu pravimo kadilnice. Delavce dan za dnem opozarjamo kjer je kajenje prepovedano, na območju tovarne so nameščene opozorilne table in nalepke z ustreznimi napisi. Tudi v Čevljarju včasih potrkamo na vest kadilcev. Toda vsem našim prizadevanjem navkljub, se še vedno najdejo posamezniki, ki mirno kadijo pred skladiščem vnetljivih snovi ali pa celo sedijo pod tablo, kjer jasno piše KADITI PREPOVEDANO, NEVARNOST EKSPLOZIJE in korajžno pokadijo eno ali dve cigareti. Cigaretni ogorki, ugašeni sicer^ nekateri pa tudi ne, romajo v koš za smeti v bližini vnetljivih tekočin in drugih lahko vnetljivih materialov. Še po nekaj urah, ko delavci nič hudega sluteč odidejo, se lahko iz tako odvrženega ogorka razvije požar. Ob tem moramo povedati, da smo imeli nekaj takih požarov, ko so goreli koši za smeti, vendar pa so jih delavci pravočasno odkrili in pogasili, tako, da se požar ni razširil. Nekajkrat smo torej imeli srečo, lahko pa bo že naslednjič drugače. Zato razmislimo, kje bomo prižgali cigareto ali kam bomo odvrgli cigaretni ogorek
Obžiganje nitk z gorilnikom na špirit. Potrebna je previdnost.
Zavedati se moramo tudi, da je kajenje na nedovoljenih mestih hujša kršitev delovne obveznosti, zaradi česar lahko preneha delovno razmerje. Disciplinska komisija, ki obravnava take kršitve, bo izrekala take ukrepe. O tem, kaj pomeni v današnji ekonomski situaciji ostati brez službe, pa menim, da je odveč govoriti. To naj sicer ne izzveni kot grožnja, ampak želimo, da bi se obnašali disciplinirano in da s svojim neodgovornim ravnanjem ne ogrožamo sebe in drugih, tako v delovnem okolju kot tudi izven tovarniške ograje. Na ta način bomo zmanjšali število požarov s tem pa tudi ogromno materialno škodo in človeška življenja.
Drugi primer je iz montažnega oddelka, kjer je nastal manjši požar na delovnem mestu obžiganje nitk s pomočjo gorilnika na špirit. Požar so prisotni delavci takoj pogasili, vendar pa nihče tega ni javil pristojnim službam v podjetju. Tudi o tem, da je treba vsak, tudi najmanjši požar javiti v oddelku za varnost smo že večkrat pisali in opozarjali. Ugotavljamo, da se odgovorni bojijo požar prijaviti odgovornim službam, ker so še vedno pod vplivom stare miselnosti, da bodo kaznovani, ker je gorelo v njihovem oddelku. Pa ne gre za to. S tem, ko bodo javili, da je nekje nastal požar, bomo v strokovnih službah lahko ugotovili vzroke, ki so pogojevali nastanek požara in ukrepali tako, da bi ponoven požar preprečili.
Prijavljanje nevarnih del (varjenje, rezanje ...) službi za požarno varnost poteka dokaj v redu, a se kljub temu sem in tja še najde primer, ko delavec vari v požarno nevarnem območju brez prisotnosti gasilca. Kot rečeno, so taki primeri zelo redki, za kar gre pohvala predvsem delavcem in odgovornim v vzdrževanju.
Smo v predhodnem obdobju pred zimo, ko se po pisarnah veliko uporabljajo električne grelne pečice. Gasilci in varnostniki so na svojih rednih obhodih že nekajkrat našli prižgane v času, ko v pisarni ni bilo nikogar. Ne pozabimo, da so električni aparati tudi pogost vzrok za nastanek požara. Zato je treba ob odhodu vedno pogledati, če so izključeni vsi aparati (kuhalniki, električne pečice, ventilatorji in podobno).
Na koncu naj povem še to: zavedati se moramo, da skrb za požarno preventivo, ni le dolžnost gasilcev in odgovornih služb, temveč dolžnost slehernega občana. Zato opozarjajmo drug drugega na napake, ki jih delamo, da le-te čimprej odpravimo in tako pripomoremo k zmanjšanju števila požarov in njegovih posledic.
JANI ŽLINDRA
DEJAVNOST IGD
V	letošnjem letu smo imeli gasilci Industrijskega gasilskega društva PEKO večje število vaj, katere so bile tako mokre (črpanje in uporaba vode, penilnega sredstva), kot suhe (dihalni aparati, seznanjenje z gasilsko opremo, vaje za tekmovanje). Od 12 aktivnih gasilcev v enoti PEKO in 25 v enoti PUR se je vaj udeleževalo za 1 oz. 2 desetini, ki šteje po 9 gasilcev.
V	mesecu septembru smo z obema tekmovalnima desetinama sodelovali na Občinskem gasilskem tekmovanju, ki je bilo na Mlaki. Preko celega leta pa smo imeli mokre gasilske vaje pri polaganju gasilskega cevovoda v Kovorju, vaja v Podljubelju, pri tovarni TRIO, preizkus hidrantnega sistema v PEKO in preizkus delovanja suhega hidrantnega sistema v PUR ob polnitvi z vodo. Bile pa so tudi vaje ob predpostavki, da gori določeni del objekta ali celotni objekt.
Vaje so uspele, ker so bile v glavnem le »vaje« ob naprej določenih dejavnostih in uporabi orodja. Ob vsaki vaji je bil sestavljen zapisnik, ki je bil posredovan odgovorni osebi za požarno varnost.
V	oktobru mesecu požarnega varstva, pa smo imeli mokro gasilsko vajo v TRIO Tržič ob alarmiranju preko internega alarmnega sistema TRIO — PEKO, ko je bila predpostavka, da smo dobili zaklenjeno tovarno TRIO in smo tudi sami morali odpirati vrata. Sodelovalo je 19 prostovoljnih gasilcev ob uporabi gasilnih vozil FAP, ARO ter kombi C 35 in avto Golf iz voznega parka PEKO.
Uporabljali smo peniino sredstvo, dihalne aparate, talni hidrantni sistem in motorno brizgalno za črpanje vode iz vodotoka Tržiška Bistrica. Poleg te vaje pa sta bili tudi dve vaji ob sodelovanju z GD Tržič mesto na Motocross prostoru v Podljubelju — vzpenjanje na kontrolni stolp s pomočjo kljukastih lestev, vrvi in uporaba visokotlačnega gasilskega sistema.
Naši gasilci so se udeležili tudi gašenja nekaterih požarov v občini. Vendar moram povedati, zakaj ne gremo na gašenje vsakega požara. Mi smo industrijsko gasilsko društvo in kot taki prvenstveno za gašenje požarov v tovarni, intervencije zunaj tovarne pa se udeležujemo samo v primeru, da nas na požar pokličejo.
Seveda pa imamo tudi probleme. Za enoto v PUR, je velik problem to, da nima prevoznega sredstva. Intervenirajo lahko samo v PUR ob pomoči viličarja, ki vleče prikolico z motorno brizgalno in najnujnejšo opremo. Ta enota se lahko udeležuje vaj izven DO in tekmovanj le ob razumevanju in podpori DE 301 (garaže) in uporabi civilnega voznega parka PEKO.
Drugi problem pa je v enoti PEKO, ki nima dovolj aktivnih gasilcev ob velikem številu zaposlenih. Zato na koncu tega sestavka vabim vse, ki jih veseli delo v IGD, da se udeležijo vaj, najprej kot opazovalci in nato tudi kot aktivni udeleženci.
Predsednik IGD:
Tomaž Teran, var. ing.
INFORMATIVNI DAN
VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO
Ne moremo vam povedati odgovorov, ker na zadnjem informativnem dnevu ni bilo vprašanj. Predsednik PO je zaman »dežural« ob telefonu. Če se vam bo zdelo potrebno, da vam bo predsednik enkrat mesečno na razpolago, pripravljen odgovarjati na vprašanja, pa to sporočite v uredništvo.
KADAR
POBESNI VODA
Peter BRILEJ, poslovodja poslovalnice Celje I, je povedal, kako je doživljal povodenj v trgovini:
»Bilo je na dan mrtvih. Ko smo odhajali s pokopališča, sva se srečala s sodelavko in pogovarjala, da greva pogledat v trgovino, če ni morda kaj narobe. Tam sva bila približno ob štirih popoldne. V skladišču, ki je pod trgovino, je bilo vse suho. Prav takrat pa se je na tleh pokazala voda. Začela sva prestavljati škatle na police. Vode je bilo čedalje več, tla so bila kmalu prekrita z vodo. Dražjo obutev sva začela nositi v prodajalno. Kmalu zatem je voda prebila zid, kot potok pridrla v kurilnico in jo zalila. Pritisk vode je bil izredno močan, saj je polno cisterno premaknilo za skoraj pol metra in jo zalila. Voda iz kurilnice, pomešana s kurilnim oljem, je naglo vdirala tudi v skladišče. Med tem je prišlo na pomoč osem gasilcev. Do pasu so stali v vodi in pomagali reševati. Že pred tem smo obvestili delavce iz prodajalne, naj pridejo pomagat. Vsi niso mogli priti, ker je bila okolica že poplavljena, prehodi so bili nemogoči. Zmanjkalo je elektrike. Z gasilci smo bili vso noč v trgovini, sicer pa tudi nismo mogli nikamor, ker je bilo mesto pod vodo. Le štiri ulice v centru so bile prehodne, vsepovsod drugod pa pobesnela voda.
Voda je naraščala do približno desetih zvečer, v jutranjih urah pa se je začela umikati. Približno 60 % zalog smo znosili v prodajalno, predvsem drobna roba (copati, športni program) pa je kljub hitri intervenciji ostala v skladišču«.
VODNA UJMA TUDI V TRŽIČU
Dolgotrajno deževje, ki je v Sloveniji 1. in 2. novembra povzročilo hude poplave, tudi Tržiču ni prizaneslo. Narasle vode Mošenika so grozile, da bo voda zalila tudi stanovanjske objekte. Ob alarmu so se tudi naši gasilci in člani civilne zaščite udeležili akcij preprečevanja in reševanja pred grozečo katastrofo. Nadzorovali so nivo vode ob skladišču kemikalij, v obratu Poliuretan, nekaj pa jih je bilo v akciji na Ravnah.
Tisti, ki so prvi na kraju nesreč, to so gasilci in civilna zaščita, ponavadi niso posebej omenjeni. Prav v zadnji nesreči pa se je izkazalo, da so napori predvsem gasilcev preprečili mnogo še hujšega.
Čeprav za svojo nesebično pomoč gasilci in civilna zaščita ne pričakujejo posebnih pohval, naj velja posebna zahvala vsem, ki so reševali in pomagali v katastrofi prvi dan novembra.
ZAGOTAVLJANJE
KAKOVOSTI
Kako delati, da bo končni izdelek ustrezal kakovosti, da bo poslovanje uspešno, da ne bo reklamacij. O tem in še mnogočem so slišali slušatelji na seminarju ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI DOBAVITELJEV - POGOJ ZA POSLOVNE USPEŠNOSTI PODJETJA.
Seminar je v Peku organiziral Center za izobraževanje.
Zadovoljiva udeležba in pravšnja tema, predstavljena na zdrav in odkrit način sta bili povod, da nam je pestro predavanje kar hitro minilo.
Udeleženci seminarja smo bili zbrani iz različnih področij dela v podjetju, vendar z istim namenom: seznaniti se z vsem kar se tiče zdravega in kakovostnega poslovanja z dobaviteljem. Iz vsebine želim navesti še enkrat le tiste stvari, na katerih bi morali napraviti tudi v našem podjetju korak naprej:
—	pričeti s podpisovanjem pogodb z dobavitelji pri katerih je osnovni pogoj tudi dobra kakovost kupljenega blaga (definirana, ne samoumevna)
—	navesti način prevzemanja (najbolje, če dobavitelj sam zagotavlja takšno kakovost blaga, da se brez dodatne kontrole lahko neposredno vključi v proizvodnjo)
—	sporazumeti se in določiti sprejemljivi nivo kakovosti (AQL)
—	navesti ukrepanje glede reklamacij blaga in na podlagi teh pametno ukrepati
—	zainteresirati dobavitelje, da se sami inovativno vključujejo v razvoj naročenega blaga
pričeti s preverjanjem zagotavljanja kakovosti vsaj tistih dobaviteljev, ki nimajo nad nami monopola
—	pričeti s sodelovanjem nabavne službe pri nastajanju novih izdelkov (tehnologije) v »razvoju«, »dobre« dobavitelje pa kasneje neposredno vključiti v nastajanje novih izdelkov — konstrukcij .. .
—■ realno kakovost, na podlagi rezultatov, tudi realno
plačati	,	o
—	nenazadnje odprte kalkulacije?
Med predavanjem je bila razdeljena slušateljem tudi anketa, povzeta iz knjige Philipa B. Crosbyja »KAKOVOST JE ZASTONJ« kot provokacija, da sami realno ocenimo trenutno stanje področja kakovosti v našem podjetju.
Ankete je vrnilo 15 slušateljev, od 46 ali 33 %, rezultati
pa so sledeči:	stopnja/ocena
—	Razumevanje in odnos vodilnih delavcev	2.2
—	Organiziranost funkcije kakovosti	2.1
—	Reševanje problemov	1.9
—	Stroški kakovosti v % od prodaje	1.9
—	Aktivnosti za izboljšanje kakovosti	2.2
— Skupna ocena zagotavljanja kakovosti v podjetju 2.0
I. stopnja — negotovost
II.	stopnja — prebujanje
III.	stopnja — razsvetljevanje
IV.	stopnja — modrost
V.	stopnja — prepričanje
Anketa je bila neobvezna in anonimna, pa vendar je iz nje možno zaključiti sledeče:
malo število vrnjenih anket je lahko zaradi
—	odnosa do kakovosti
—	nepoznavanja funkcije kakovosti v podjetju
—	nestrokovnega reševanja problemov
—	neobvladovanja slabe kakovosti gledano skozi stroške
—	nenačrtne politike pri izvajanju aktivnosti kakovosti
skupna ocena zagotavljanja kakovosti v podjetju je
II.	stopnja »PREBUJANJE«, ali normalno je pričakovati, da se pojavljajo problemi kakovosti izdelkov.
Anketo bi rad povezal z dejstvi, da se moramo pripraviti na težja leta, saj nam trenutna politika v Jugoslaviji na eni strani, na drugi pa pridobitev certifikata za izvoz blaga v Evropo, narekujeta takojšnje načrtne spremembe tudi na tem področju.
Pogovori s sodelavci potrjujejo, da je seminar v celoti uspel. Se si želimo takšnih seminarjev, saj nam bodo mogoče ti spremenili mišljenje in odnos do kakovosti, če že lastnega znanja ne moremo ali pa nočemo uporabljati. J. K.
IZ ŠOLSKIH
NOVINARSKIH
KROŽKOV
DOLŽANOVA SOTESKA
Nekega torka smo se šolarji Osnovne šole heroja Bračiča odpravili v Dolžanovo sotesko. Zbrali smo se pred šolo na šolskem poligonu. S tovarišico razredničarko smo se orientirali po karti Tržiča.
Ob devetih smo se odpravili proti Dolžanovi soteski. Po eni uri hoje smo zagledali svetovno znano sotesko. Pogledi so se nam širili na predor, ki je bil skopan v prejšnjem stoletju. Divje brzice so drvele po ozki strugi in se zaletavale v ogromne, gladke skale. Ko si pogledal v vodo, so ti divje brzice nagnale strah v kosti.
Odšli smo do prve točke, kjer so bili odkriti fosili. Potem pa smo se spustili navzdol. Ustavili smo se pri večih točkah geološke transverzale. Najbolj všeč mi je bila točka 13, kjer je bilo nahajališče rdečega apnenca. Tam so odkrili živali, ki so nekoč živele v morju.
Z vrečo kamenja sem se odpravil domov. Moram reči, da so me pošteno bolele noge. Rad bi imel še veliko takih ekskurzij in si ogledoval prelepe reči, ki nam jih je podarila mati narava.
Grega Horžen, 6. a
JESENSKO DREVO
Gozd je poln prelepih barv. Po tleh je že veliko pisanega listja. Vsa druga drevesa so spremenila barve, le smreka in jelka sta ostali zeleni. Opazovala sem jelko. Vsa zelena in ponosna je stala sredi gozda. Imela je visoko, ravno deblo, z lepo raščenimi vejami. Njene iglice so se kar lesketale v soncu. Na njenem deblu je bilo vse polno smole. Ta lepa zelena jelka je pravi okras našega gozda.
Sandra Humar, 4. a
MPAO ČATEŽ: Zastopani so vsi športi
MIAO CA IE/.
I\U OaLlIllSCU
Ali ste vedeli?
Rdeča jabolka so bolj zdrava kakor zelena, ker imajo še enkrat toliko vitaminov. Angleški zavod za prehrano je že zdavnaj ugotovil, da je v olupkih rdečih jabolk šestkrat več vitaminov kakor v mesu. S tem je potrjeno staro pravilo, da je najboljše uživati neolupljeno sadje. Ljudje zato rajši kupujejo rdeča in močno pisana jabolka kakor zelena in rumena. To je ugodno tudi za sadjarje in prodajalce, ker je koža rdečih jabolk manj občutljiva, plodovi se bolje ohranijo, pa tudi odtiski se tako ne poznajo kakor pri jabolkih medle barve.
Če je radič grenak, ga nekaj časa namakamo v hladni osoljeni vodi. Grenkoba izgine.
Namesto drobtin uporabimo za paniranje zdrobljene kosmiče cornfleks. Pri cvrenju vpijejo manj maščobe, ocvrto meso ali zelenjava pa bo prijetno hrustljava.
Sladko smetano lažje stepamo, če ji dodamo košček masla.
S staro zobno ščetko namočeno v kis, dobro očistimo gumbe na štedilniku.
IZOBRAŽEVANJE OB DELU
MARIJA ŠIMNIC iz poslovalnice RADOVLJICA je zaključila šolo za trgovinske poslovodje.
IRENA ŠMITEK-PAVKOVIC je diplomirala na višji pravni šoli v Mariboru.
Čestitamo!
ZAHVALE
Solza, žalost, bolečina, te zbudila ni, ostala je tišina, ki močno boli.
(narodna)
Končal se je boj brez upa zmage.
Poslovili smo se od sodelavke Irme Paplar iz montažnega oddelka 524.
Neizprosna, kruta bolezen jo je izmučila, da je omahnila. Tudi najiskrenejše želje njenih dragih, sodelavcev, znancev in prijateljev, so bile zaman.
Ostaja le nema bolečina, solze žalosti in lep spomin.
Ob smrti očeta
SLAVKA RIBNIKARJA
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem iz Mreže in razvojnopripravljalnega sektorja za darovano cvetje, izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
sin Slavko in hčerka Anka
Ob smrti mojega očeta
AVGUSTA NEPUŽLANA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz oddelka 512/6 za denarno pomoč in izrečena sožalja.
Nataša Nepužlan
Ob boleči nenadomestljivi izgubi drage žene in mamice IRME PAPLAR
se iskreno zahvaljujem vsem za darovano cvetje in denarno pomoč. Posebna hvala sodelavcem in sodelavkam iz oddelkov 521, 524, mizarske delavnice, vzdrževanja in energetike. Hvala vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
mož Leon s hčerko in sinom
Ob smrti mojega dobrega očeta
MILANA AMBROŽIČA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz oddelka 512/4 za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Mila Podboršek
Ob smrti naše drage mame
ANGELE ROBLEK iz Loma
se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelkov 510, 521, 103, orodjarne, mizarske delavnice in obračunavalkam, za podarjeno cvetje, denarno pomoč, izražena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti.
hčerke: Rezka, Ani in Marija
Ob izgubi drage mame
BERTE KLEMENČIČ
se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sodelavkam 501 in 900 za podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Bogdan in Bertka Klemenčič
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega sina VLADA STOJAKOVIČA
se iskreno zahvaljujem sodelavkam v oddelku 512, še posebej liniji 5 za podarjeno cvetje in denarno pomoč.
Vsem iskrena hvala za izrečena sožalja.
Štefka Stojakovič
Ob nenadni boleči izgubi
FRANCA ŽURANA
se iskreno zahvaljujem sodelavkem in sodelavcem iz montažnega oddelka 521 za cvetje, izraze sožalja in denarno pomoč.
žalujoča žena Silva
Ob odhodu iz delovne sredine TEP OVE, se vsem zaposlenim v teh oddelkih in vsem obračunovalkam na področju Tržiča najlepše zahvaljujem za izkazano pozornost in za prelepa darila, ki mi bodo dragocen spomin.
Vsem skupaj želim zdravja in dobrega medsebojnega sodelovanja, da bi v miru in z delom prišli za menoj.
Francka Mravlje
Ob odhodu v pokoj se sodelavkam in sodelavcem nabavnega sektorja najlepše zahvaljujem za vsa prejeta darila in pozornost.
Vsem želim še mnogo uspehov pri nadaljnem delu.
Joža Poljane
Sodelavcem poslovalnic I. grupe, reklamacij ter poslovalnic III. grupe se ob odhodu v pokoj lepo zahvaljujem za lepe želje in darilo.
Marica Godnov
Ob odhodu se vsem v orodjarni, posebno pa še obračunovalkam Francki, Iris in Rezki, prisrčno zahvaljujem za prelepo darilo in prisrčno slovo z željo, da bi dobro sodelovali v zdravju in zadovoljstvu.
Jože Markič
Sodelavcem in sodelavkam iz RPS, posebej pa ožjim sodelavcem iz podplatne modelirnice se iskreno zahvaljujem za prelepo darilo, prisrčno slovo in lepe želje ob odhodu.
Vsem želim zdravja, razumevanja in veliko delovnih uspehov.
Marjan Zaletel
Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem vzdrževanja in skladišča rezervnih delov iskreno zahvaljujem za dolgoletno sodelovanje, prisrčno slovo in spominsko darilo. Vsem, predvsem pa mlajšim želim dobre delovne uspehe, boljši OD, zdravja in osebnega zadovoljstva.
Janez Papov-Motov
Aktivu Rdečega križa Peko se prisrčno zahvaljujemo za darilo (ročna ura) ob petintridesetem darovanju krvi.
Stane Jančič
Prisrčna hvala sodelavcem iz Orodjarne, posebej pa vsem iz energetike za lepo darilo ob odhodu v pokoj, z željo, da bi dosegali boljše delovne uspehe in dosežke.
Lojze Pungaršek
NOVA OBLIKA PROPAGANDE
Romana Kranjčan izdaja novo kaseto za otroke. Prva je prodana v srebrni izdaji. Reklamni material nagrada za otroke.
Propagandisti pravijo, da je v propagandi težko zadeti glavico žeblja. Tudi najbolj bogata reklama včasih nima najboljšega učinka. V vsakem podjetju vedno znova iščejo nove oblike propagande, ki bi učinkovito delovala dalj časa, da bi ime proizvajalca in proizvodov ostalo v ušesih. Tudi pri nas smo mimo klasičnih oblik iskali kaj novega.
SODELOVANJE Z ROMANO
Pred dobrim letom dni se je začelo sodelovanje z Romano KRANJČAN. Takrat je izdala kaseto za otroke s popularno hudo mravljico. Dogovorili smo se za sodelovanje. Na nastopih, ko je predstavljala kaseto, je vključila Peko, otrokom pa delila reklamni material (priponke, obeske, svinčnike, na-
Na novi kaseti JUPIJE je tudi prijetna kavbojska pesmica, Romana pa kot pravi kavboj.
TUDI ZA RAZPRODAJO NEPRIMERNO
Katastrofalna poplava v Celju ni prizanesla naši poslovalnici Celje I. Voda je zalila skladišče obutve pod trgovino. 4300 parov vseh vrst obutve je uničeno. Z namenom, da bi obutev razprodali delavcem Peka, smo jo prepeljali v tovarno in skušali oprati. Toda kdor je videl to razdejanje in umazanijo, ve, da obutev ni primerna za uporabo, ker jo ni mogoče očistiti. Tudi artikli iz plastičnih materialov in copati, ki so bili oprani v pralnem stroju, so neuporabni, ker so bili namočeni v vodi, pomešani s kurilnim oljem in fekalijami.
lepke). Oblikovalci moderne pa tudi klasične propagande zatrjujejo, da je reklama pri otrocih, gledano dolgoročno, najbolj učinkovita oblika.
Romana je začela lani v prednovoletnem času. Ker je priljubljenost nastopov naraščala, je letos nastopala na otroških prireditvah ŽIV ŽAV, po šolah in vrtcih.
NOVA KASETA
Po izrednem uspehu s prvo kaseto je Romana izdala novo kaseto JUPIJE. To so prijetne pesmice za otroke. Glasbo je napisal njen mož Lojze KRANJČAN, tekste pa znani in priznani tekstopisci. Na kaseti sodeluje tudi otroški pevski zbor iz Predoselj in Oto Pestner. Povedati pa ne smemo vsega, ker mora nekaj ostati za prijetno presenečenje. Kaseto bo predstavljala z gosti: Plesno skupino MIŠ MAS iz Tržiča in otroškim pevskim zborom iz Predoselj.
Predstavitev nove kasete JUPIJE bo imela v vseh večjih krajih v Sloveniji. Prvi bo 8. decembra v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, v Tržiču pa 19. decembra v kinodvorani. Za otroke iz Tržiča bo Romana nastopila brezplačno. To bo njeno darilo za Dedka Mraza. Novo kaseto bo predstavila tudi na vseh lokalnih radijskih postajah v Sloveniji. Da bo vse še bolj privlačno, bo oddaja z nagradnim vprašanjem, nagrada pa izdelek Peka.
V radijski reklami že poslušamo reklamo za novo Roma-nino kaseto JUPIJE in Peko, enako bo tudi na televiziji.
Z malim raste veliko, bi rekli ob koncu. Otroci bodo z veseljem poslušali pesmice, spoznali in poznali Romano in Peko.
SODELOVANJE ZA PRIHODNOST
Nagrade za likovna dela, spise in fotografije — Uspešno sodelovanje učencev osnovnih špl s tovarno.
Prireditveni odbor Šuštarske nedelje je tudi letos razpisal natečaj za učence osnovnih šol, ki naj bi v sliki in besedi prikazali čevljarstvo nekoč in danes.
Dobili smo veliko prispevkov. Komisije, ki so dela ocenjevale, so se težko odločale, ker so učenci pokazali bistrost, domiselnost, prizadevnost, skratka, pravi ustvarjalni duh. V Tržiču se nam zato ni treba bati za prihodnost »šuštarije«.
Pri literatnih prispevkih se je komisija odločila za tri enakovredne nagrade. Dobili so jih Miha GROS, Andrej BEČAN in Matjaž JAZBEC, vsi trije iz osnovne šole Bistrica.
Nagrade za likovna dela in fotografije so dobili: Katja ŠPIK, Marija BAJD in Katja GABER, prav tako iz šole Bistrica.
Učenci iz osnovne šole Križe so sodelovali z likovnimi prispevki na temo STOJNICA. Najboljši med dobrimi so bili: Alenka SITAR, Meri KASTIGAR in Matevž LANGUS.
Nagrade so znašale 1.500 dinarjev za vsako skupino.
Dela so nastajala pod vodstvom mentorjev Kamila Legata in Jožice Koder iz OŠ Bistrica in Dragice Stale iz šole Križe.
čevljar_______________________________
Glasilo tovarne obutve PEKU Tržič p. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Lojze Hostnik, Boris Janc, Matevž Jenkole, Edo Košnjek, Brane Plajbec, Marko Ručigaj, Marija Slapar — Naslov uredništva: PEKO Tržič, telefon 50-260 int. 230: — Tisk: Tiskarna Peko — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 4200 izvodov v slovenskem in 2100 izvodov v srbohrvaškem jeziku — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, upokojenci in štipendisti brezplačno.