258
Poučen izlet na grajščino Rakovnik in
Mokronog.
Izleti na dobro urejena in umno oskrbovana velika posestva so po kmetijskih šolah od nekdaj v navadi, ker so za učence zelo poučni in pripomagajo veliko k splošnemu uspehu. Po kmetijskih šolah razkazujejo učencem praktično, kolikor je moči na šolskem posestvu ter iz-kušajo dejanski izvesti vse, česar jih uče v šoli. Učno gradivo pa je toli mnogovrstno še posebno z ozirom na različne gospodarske položaje raznih krajev, da ni moči vsega dejanski pokazati ali razkazati, česar se učenci uče v šolski sobi, in marsikatera poučna beseda učiteljeva bi se prej ali slej pozabila, da ni tudi v tem oziru kolikor toliko skrbljeno. V ta namen popolnjnjejo kmetijske šole teoretični   pouk s poučnimi izleti ali ek-
skurzijami na veča posestva, ki jih je zategadelj vsekakor prištevati učnim pripomočkom v širšem pomenu besede. Na takovih izletih se je dejanski prepričati o mar8ikaki koristni gospodarski uredbi in o koristnem napredku kmetijstva sploh. Taki izleti pa so tudi v iz-podbujo in vnemo učeče se mladine.
Za poučne izlete je izbirati primerna posestva, ki so dovolj vzgledna glede uredbe posameznih vrst gospodarskih kakor tudi glede oskrbe sanue. Za deželno kmetijsko šolo v Grmo ni po Doleojskem kaj veliko takih posestev, ki bi bila primerna za poučne izlete, dasiravno štejemo obilo grajščakov. Med častnimi izjemami omeniti nam je za danes dveh pleminitašev dolenjskih, ki z vsem potrebnim razumom, ljubeznijo in naporom uspešno oskrbujeta svoja velika posestva in katera dajeta v tem oziru najlepši vzgled vsej okolici in vesoljni Dolenjski. Ta dva gospoda sta grot Barbo v Rakovniku in baron Berg v Mokronogu.
Za letošnji poučni izlet obrnilo se je šolsko vodstvo v Grmu do njiju s prošnjo, da bi dovolila učencem ogled svojih obširnih in naprednih gospodarstev. Na prepri-jazno vabilo, katero je prejelo šolsko vodstvo za odgovor, odšli smo dne 25. junija t. 1. vsi učitelji in učenci za-vodni na poučno pot.
Po dopoldnevni vožnji dospeli smo v Št. Rupert, od koder smo odšli po skupnem obedu na grajščino Rakovnik, katere gospodarstvo nam je bilo popoludoe ogledati. Gospod grof Barbo vzprejel nas je prav prijazno ter se sam potrudil za razkazovalca in tolmača svojega gospodarstva.
Pred vsem smo si ogledali v prostorni kolnici raznovrstno poljsko orodje, ki rabi za obdelovanje tamošnje srednje-zvezne zemlje. Poleg „Zugmayer" jevih oral za navadno oranje, videti je bilo „Sacku-ova orala, različne brane, marker-ja, sejalen stroj z zajemalnimi kolesci, o-kopovaloike, osipalnike, oralo za izkopanje krompirja itd. Občo pozornost pa je vzbudilo „Sack-ovo rajolao oralo" s „Schlic&"-ovo vprežno pripravo in regulatorjem. To oralo rabi namreč za poglabljanje oraioe plasti, t. j. za globoko preoravanje zemlje, ki je daudanes po naprednih deželah najizdatnejše sredstvo za trajno zboljšanje dohodkov od poljedelstva. Napredni kmetovalci drugih dežel ga sploštiO rabijo ter se jim povsod izvrstno izponaša — da je le zemlja godna za globoče oranje. Pri nas je te še nekaj čisto novega, in zategadelj bode še obilo težav, da zadobode tudi to oralo pravo veljavo v poljedelstvu. Hvala Bogu, da je grof Rakovniški mož, ki hoče tudi pri nas s svojo izkušnjo dejanski pokazati, kako potrebno je globoče obdelovati rodni svet, ter dajati s tem najlepši vzgled, kako obdelovati polje, da dobimo trajno večih pridelkov.
To prekoristno rajolno oralo smo si glede sestave še posebno natančno ogledali, in na našo prošnjo ukazal je gospod grof vpreM dva para volov, da smo se na bližnji njivi dejaeski o^vedočili obuspešnem delu« Oralo je rezalo 36 %, t. j. 14 palcev globoko brazdo, pri tem
pa zemljo izredno dobro drobilo, mešalo in obračalo. Stregla sta mu le dva moška, eritu je poganjal dva para volov, drugi je hodil poleg regulatorja, ue da bi trebalo drvariti. Za globoće oranje je plug seveda primerno teži in zategadelj, sta za vprego potrebna dva para volov. Delo je šlo kaj lepo in hitro od roK v občo zadovoljuost vseh navzočnih. Bog dal, da bi našel za koristni napredek vneti gospod grof obilo posnemalcev !
Po tem ogledu smo šli v hleve, koder je bila mnogoštevilna in lepo rejena vprežna goved. Poleg dobro oskrbovane živine zanimala nas je tukaj tudi vzgledna hlevska oprava ter tuai red, katerega je bilo povsod opaziti. Poleg trdno potlakanih staj ter obzidanih in pokritih jarkov za odvajanje gnojnice iz hleva v gcojnično jamo na gnojišči videti je bilo posebno praktično napravljene jasli. Pregrajene so za posamezne glave s pokončnimi spredaj na jaslih stoječimi deskami, tu in tam z lestvami. Pri takih jasLh ne more živina krme zametavati, katero škodo je pri sveži krmi še posebno v čislih imeti. Take jasli pa so tudi priproste in mogoče jih je brez posebnih  stroškov povsod napraviti.
Kako skrbno je dandanes naprednemu kmetovalcu nabirati vsakeršnih gnojil in umno ravnati z gnojem, povzeli so lahko vsi navzočni iz tega, da so posli po stajah trosili gips — ono važno gnojilo, ki pridržuje hlapne gnojilne snovi, katere uhajajo sicer v zrak ter se iz-gublJ8Jo za poljedelstvo.
Ko smo si še ogledali prostorno   gnojišče in gnoj-lično  jamo s pumpo,   odšli   smo   proti   grajščinski prijavi Dob.   Medpotoma   razkazoval   nam je gospod grof prostrano   svoje   polje,   na   katerem prideluje   večinoma krno. Razložil   nam   je   pri tej   priliki sedanje kolobar-jene,   kakor   tudi   uredbo   gospodarstva   sploh.   Glavna vrsa gospodarstva je živinarstvo.   Z rejo molzne govedi v zv>zi s   sirarstvom   in   izdelovanjem   surovega   masla izku& doseči največ dohodkov. Gospod grof nam s tem vzgleiom kaže, da nam   daje dandanes tudi molzna goved ldiko najlepših prihodkov v gospodarstvu, če umemo dobivai od nje   krajnim in gospodarskim razmeram primeren ižitek. Naši kmetovalci smatrajo rejo molzne govedi le tamkaj   primerno,   kjer  je moči   prodajati sveže mleko, braj v bližini   mest   in večih  obljudenih krajev, daleč zuaj na deželi   pa   mislijo, da se jim mlekarstvo ne izplač.   Tam   so   krave le   za rejo, da dajo hiši potrebnega nleka, in za napravo gnoja. Stara izkušnja, ki je pa zaradi enostranosti in nepopolnosti povsem prazna in ničevna Naj bi le izKušali osnovati zadružne sirarnice po deželi i. v kratkem bi se lahko prepričali živinorejci tudi pri   na,   da   ni   iskati   dobička   le v prodaji doma vzrejenih voov in druge živiDe „za pleme", temuč tudi v dohodkih   d   mlekarstva. — To   so izpoznali tudi po drugih   krajil   Kmalu   bi zadobila   reja  molzne   govedi večo veljavo tdi po Dolenjskem,  in posledica tega bila bi gotovo boljti in lepša   molzna  in druga goved, nego jo imamo sedafc Ker je dohodek iz užitka molzne govedi največi, zategaolj na   obsežnem   posestvu Rakovniškem
tudi na polji pridelujejo zlasti krmo. Iz žitnega kolo-barjenja, ki je bilo prej uvedeno, ko so iskali v gospodarstvu uajveč prihodkov od žitnega pridelka, prešli so sedaj v vrstno kclobarjeoje, s katerim pridelujejo večinoma krmske rastline: kakor deteljo, z ovsom inešano grašico, turščico. ajdo, gorščico. Žito, katerega sedaj manj pridelujejo, daje pa toliko veče pridelke zaradi obilnega gnoja, ki je na razpolaganje za zboljšanje njiv.
Med poučnim razgovarjanjem in ogledavanjem dobro obdelanega polja in lepih sadežev, došli smo na senožeti, ležeče nizdolu pod pristavo Dob — takraj in še daleč onkraj potoka Mirne. Prve košnje je bilo že veliko pod streho, a vendar smo imeli še najlepšo priliko ogledati si razne stroje, ki rabijo večim posestnikom ob košnji in spravljanji sena in katere je še posebno priporočati, če primanjkuje za takova dela potrebnih delavcev. Poleg kosilnega stroja videli smo tudi pri delu stroj za obračanje sena in stroj za grabljenje sena. Vsi trije »troji delali so hitro in prav dobro, ter smo bili gospodu grofu za to razkazovanje toliko bolj hvaležni, ker jih je dal nam na ljubo vpreči ter ukazal delati ž njimi.
Vračaje se s travnikov, ogledali smo si na potoku Mirni stoječi pod, v katerem goni tekoča voda s pomočjo vodnega kolesa mlatilnico angleškega sistema, čistilen mlin, stroj za robkanje turščico in slamoreznico. Pri ogledovanji tako uporabljane tekoče vode si je pač vsakdo mislil ter bil trdno uverjen, da bi se dala tudi marsikje drugod na ta način ukoristiti voda, ki sedaj brez vsakega haska mimo teče! Na strani od poda videli smo napravljen oder za sladko ensilažo krme. To bodi na tem mestu le mimogrede omenjeno, ker hočemo pozneje o tem obširneje izpregovoriti.
Od tod peljala nas je pot navzgor na pristavo Dob — na stari grad s poleg stoječimi gospodarskimi stavbami. V tej pristavi razkazal nam je gospod grof naj-pred polne hleve živine. Razen prostornih svinjakov, ki so zidani na novo po angleškem načinu, zanimal nas je posebno goveji hlev, ki šteje nad 60 glav molzne govedi. Živine je nekaj beljanskega plemena, nekoliko še domače mešane krvi. Ker se je gospod grof iz gospodarstvenih ozirov namenil za rejo dobre molzne govedi, hoče sčasoma imeti le beljansko živino, ki je pripoznana izvrstna glede na mlečnost, kakor tudi na ostale užitke. Lisaste barve tega plemena ni jemati v poštev z ozirom na to, da gospodu grofu ni do reje plemenske živine, katero bi po Dolenjskem prodajal, temuč edino le do velike mlečnosti. Ni še dolgo tega, kar je gospod grof pripeljal s Koroškega zopet nekaj izvirnih živali tega plemena, da pride hitreje do zaželenega smotra ter napolni hlev svoj prej ko mogoče s samimi beljankami. Lepe živali bilo je veselje gledati. Tudi hlev je opravljen podobno, kakor hlev za vprežno goved.
Splošno zanimanje so vzbudili v hlevu trije Bohinjci, ki opravljajo vsa potrebna dela pri živini namesto pri nas običajnih žensk. Videli smo jih ravno pri molži. In kako dobro in čisto je šlo to delo od rok! To
259    
260    
je druga molža, nego 80 je vajene naše ženske ! Zdelo se nam je pri tem pogledu, da smo Bog vedi kje na Švickih planinah, če se na Angleškem, kjer je sploh v navadi, da opravljajo moški vsa dela v hlevu. Pač umna naredba, katere nismo mogli dovolj prehvaliti za tako gospodarstvo.
Iz hleva smo se namenili ogledat uredbo sirarstva. A potrpeti smo morali, kajti gospod grof hotel je skrbeti tudi za telesni naš užitek ter ponudil pijače in jedila. Za veledušno to postrežbo, še posebno pa za blagohotno in prijazno razkazovanje njegovega gospodarstva, zahvalil se je v imenu izletnikov vodja gospod Dolenc, čigar napitnici je tudi gospod grof odzdravil s primernimi besedami, poudarjajoč, da smo ga razveselili s svojim obiskom   in  ogledovanjem njegovega posestva.
Po tej okrepčavi odšli smo v sirarnico.
(Dalje prihodnjič.)
-----    283     -----
Poučen izlet na grajščini  Rakovnik in Mo-kronog.
V 8irarnici ogledali smo si najpred širno kuhinjo. Tu smo našli obilo poučnega gradiva* Na mah vzbudila je našo občno pozornost sredi kuhinje stoječa „centrifiža* (separator), t. j. stroj za posnemanje smetane s pomočjo sredobežne sile. S tem strojem posnemajo namreč mleko takoj po molži ter dobivajo ca ta način sladko smetano in sladko posneto mleko. Stroj gonijo z roko ter posnamejo v eni uri do ICO litrov mleka. Ker je posnemanje mleka s tem fetrojem nezavisno od toplote in letnega časa, priporočati je takovo napravo posebno velikim mlekarijam, kakeršne so zadružne ali pa po velikih gospodarstvih.
Iz sladke smatane izdelujejo fino surovo maslo ter jo prodajejo v zavojih po % in 1 % na Dunaj. Za pi-iijenje jim rabi „holštajnski vertikalni stroj", katerega sestavo smo si tudi ob enem ogledali. Iz posnetega sladkega mleka pa izdelujejo pusti sir po bohinjskem načinu, katerega nam je tamkajšnji sirar na drobno opisal. Razkazal nam je pri tem tudi različno opravo, ki je potrebna za napravljanje sira : kakor širni kotel, nož, motič, stiskalnico itd. Naposled smo si ogledali še širno klet, kjer je bilo videti par sto hlebov sira različne starosti od najmlajših, do popolnoma dozorelih (godnih). Kakor smo ćuli iz ust sirarjevih, dobivajo iz 150 litrov posnetega mleka 1 hleb sira, ki je 9—10 kjg težak.
Polni notranje zadovoljnosti s toliKo poučnim gradivom iz raznih vrst gospodarskih, prišli smo iz širne kleti, da si ogledamo naposled še najnovejši napredek kmetijski — napravo sladkega sena ali sladko ensilažo.
V to nam je bilo iti iz   „Doba"   na Št. Ruperško cesto, ki pelje v Mokronog. Brzo smo stopali  po grajščinskem polji do sela  Rakovnika,  kjer  smo   sedli na vozove ter se odpeljali proti Št. Rupertu.   Po kratki vožnji dospeli smo na lice mesta, kjer se visoko v zrak vzdiguje prav enostavna lesena   zgradba, sestavljena   iz  štirih visokih, po kakih 5 cjm narazen stoječih tramov, ki nosijo leseno streho, spodaj   pa  je   nekoliko   od tal dvignen oder, da se nanj naklada krma. Med tem tramovjem je seno stis-neno s posebno vinto   tako   zelo,   da je znotraj v kupu razgreto do 70° C toplote,   kakor   smo se osvedočili na poskusnem železnem drogu, v katerem ie toplomer. Kako enostavna je vsa ta stvar, pa vendar kako umetalna iznajdba ! Ker je bila naprava   sladke krme že pojasnjena v   „Novicah"  št. 25. z dne   18. junija t. 1., ni mi  treba še enkrat ponavljati.   Iz   dotičnega   spisa je korist take naprave tudi preočividna,  da bi jo tukaj zopet opisoval. Povedati je le toliko, da   stiska   krmo   tram, ki je vrhu kupa na tlačeče droge  počez   položen  in   katerega pri-vijajo z pomočjo vinte — takisto,   kakor se stiska seno na senenem vozu.   Tačas bilo je v stisnenem kupu 102 voza sena po 7 g teže, skupaj toraj 714 q. S to množino sena napolnili so o pričetku skoro ves prostor med tramovjem gori do strehe.   Z vednim   stiskanjem   pa  se je kup znižal, in prostornina zmanjšala  se je za dve tretjini, tako da je zavzemal stisneni kup sena v tem času le še 73 vsega prostora.
Toploto razgretega sena ravnajo s stiskanjem. V malo dneh razgreje se stisneno seno do 70° C. Z na-daljnim stiskanjem skrbe, da se jim krma ne pokvari ter da osta ne zdrava do porabe. Da se jim kup preveč ne ugreje ter da vložena krma vsled presilne vročine ne porjavi (zogleui), to preprečijo tudi z močnejšim stiskanjem. Ko bi loraj toplomer kazal nad 70° C, stlači in stisne se s prhijanjem vinte seno še bolj, in toplota se p/imeroma zniža. Za napravljanje sladkega sena treba v tem oziru pozornega ravnanja iu praviluega stiskanja. Na tem mestu nam je vnovič posebno pohvalno omenjati prizadevanja gospoda grofa za kmetijski napredek. Baš on je prvi, ki se je lotil na Kranjskem tudi te iznajdbe ia katera se mu po dveletni izkušnji povsem dobro izponaša. Kakor v ostalem njegovem gospodarstvu, katero izkuša spraviti na stopinjo današnjim časovnim razmeram primerno, daje nam tudi v tem oziru najlepši vzgled. Iz kratka, on vnema in izpodbuja na vse mogoče načine k napredku.
Bilo je že okolu desete ure v noči, ko smo se ločili od tega mesta. Ob jasni noči ogledali smo si ta zadnji predmet, in gospod grof ostal nam je do konca zvest tolmač. Po zopetni srčni zahvali gospoda grofu poslovili smo se potem ter odpeljali v Mokronog, Kjer nam je bilo prenočiti.
(Konec prih.)
List 40.
Gospodarske stvari.
Poučen izlet na grajščini Rakovnik in Mo-kronog.
(Konec.)
V jutru drugega dne odpeljali smo se proti pristavi Zagorici, da si ogledamo pred vsem umetelno zboljšane senožeti, ki so last mokronoške grajščine. Za voditelja potrudil se je grajščak gospod baron Berg sam, čigar ime dobro sluje med naprednjaki kmetijskimi. Po kratki vožnji dospeli smo iz Mokronoga do potoka Mirne, kjer se na levem bregu razprostirata krasni senožeti Škofiji in Galovica. Tu smo postali, in ljubeznjivi gospod baron nam je jel razlagati, kako je te senožeti izboljšal z osuševanjem in namakanjem. Pravil je, da sta bili obe senožeti v prejšnjem času zelo premočeni od nadanje (podzemne) vode, ki se ni mogla odtekati. Rodili sta zategadelj le malo ter skoro same kisle trave, loček in mah, tako da je bil pridelek zelo nepovoljen. Velik del teh senožeti kosili so samo po enkrat na leto. Iz kratka, ruša senožetna bila je tako malovredna, kakeršno še sedaj vidimo povsod po sosednih senožetih, katere so še do danes obraščene s skoraj samimi močvirnimi travami. Vzrok temu bila je zastajajoča voda, ki je premakala zemljo od spodaj nazgor. V prejšnjih letih so že izkušali zboljšati senožeti s tem, da so vrezali odprte jarke, po katerih naj bi odtekala podzemna voda. Vspeh tega osuševanja pa je bil majhen, kajti jarki so bili zarad premajhnega strmca le po 2 črevja globoki, tako da se ni voda dovolj odtekala. Ta nepovoljeni uspeh osuševanja z odprtimi jarki bil je povod, da so poklicali kulturnega inženerja R. Possek-a iz Gradca, da bi on z bolj izdatnim načinom osušil senožeti. To nalogo je tudi pov sem častno rešil.
Inžener Possek je dal najpred izkopati na raznih mestih senožeti jame, da se je prepričal, kako visoko sega v zemlji nadanja voda. Preveril se je, da stoji podzemna voda povsod l!/2—3 čevlje pod površjem. Tako blizu ruše zastajajoča voda pa je preobila za dobro se-nožet. V takovi leži izginijo sladke trave, namesto njih pa rastejo vsakovrstne kisle trave in mah, kakor nam sosedne senožeti še do danes dejanski spričujejo. Ker sta obe senožeti na videz popolnoma ravni, treba je bilo inženerju natančno določiti, kod in kam se bode preobila voda iz senožeti odtekala in na kakov način ju je osušiti. V tem slučaji kazalo je osušiti senožeti z drenažo t. j. s pomočjo lončenih cevi, položenih na dno jarkov, katere je potem pokriti. Inžener Possek je v ta namen niveliral obe senožeti, da je natančno izračunil, za koliko in kam visi vsaka. Na podlogi inveliranja določil je potem mer in potrebno število drenažnih jarkov.
Ker je za dobro uspevanje travniške ruše vendar potrebna nekolika vlažnost v zemlji in se je bati, da bi dobro osušeni senožeti potem mankalo potrebne vlage, skrbel je inžener tudi za namakanje senožeti, ki je ob takih okolnostih večidel potrebno.
Delo drenaže in namakanja pričelo se je 1. 1883. in na jesen 1. 1886. bilo je končano.
Po teh poučnih besedah pogledali smo način osuševanja in namakanja najpred na senožeti Škofiji. Ta senožet meri 16 oralov ter leži na levo stran ceste. Si-tuacijski črteži, katere nam je gospod baron blagovoljno prepustil, služili so nam izvrstno v laže orientiranje. Senožet Škofija je osušena s pomočjo 8 sistemov*, iz katerih priteka voda v odprt vodotok. Po tem vodotoku izteka se vsa voda blizu mostu v potok Mirno. Nad Vf2 uro smo se mudili na tej senožeti, da smo si do dobrega
*) Sistem imenujemo vse stranske jarke skupaj, ki se iztekajo v en glaven jarek.
ogledali uzorno to melioracijo. Zanimivo je bilo videti kako je vsak čas pritirala voda iz drenažnih cevi rdečkasto rumeno blato v velikih kosih. To blato obstoji poglavitno iz škodljivega železnega okisca in prstnih kislin, Iri se tvorijo v močvirni zemlji.
Senožet Škofijo namakajo s pomočjo 3 jarkov, po katerih napeljujejo vodo iz malega piitoka Mirne na zgornjem konci senožeti. Način namakanja obstoji v tem, da teče voda o tanki plasti po nagneni senožeti. Odtekajoča voda se zbira potem po odprtem vodotoku, ki jo odpeljuje v potok Mirno.
Potem smo odšli na senožet Galovico, ki je 50 oral velika ter leži na desno stran ceste. Ta senožet osušena je s pomočjo 6 sistemov, pri katerih pa so stranski in glavni drenažni jarki mnogo daljši. Vsa voda izteka se iz senožeti na najnižem mestu v Mirno, kjer je vzidana velika zatvornica, ki se ob nastopu Mirne zapira. V tem slučaji odpeljuje vso vodo iz senožeti poseben jarek, ki se izteka veliko niže pod vasjo Mostom v Mirno. Ker je Mirna večkrat preplavljala senožeti ter prizadevala pogostoma pred košnjo veliko škodo, obdana je vsa senožet proti potoku z nasipom, ki odvrača škodljivo povodenj. Posebno zanimivo je na tej senožeti tudi namakanje, ki se vrši na dvojen način. Zgornji del senožeti namakajo tako kakor Škofijo, namreč da napeljejo vodo po jarkih na najviše mesto senožeti, od koder se razteka v tanki plasti proti nižini. Ves drugi del seno žeti namakajo pa s pomočjo jezbe. V ta namen razdeljena je senožet v 8 tabel, ki so obdane na vse 4 strani z nasipi ter zaporne z zatvornicami. V te posamezne table napeljejo vodo, ki se med nasipi zajezi tako, da stoji blizu 1 ml visoko po senožeti. Ta način namakanja rabijo tamkaj, kjer leži senožet v vodoravno mer. Kadar je voda na jesen in spomladi motna, spuščajo jo v te bale, da stoji blizu do vrha visoko. Voda ostane potem tako dolgo na senožeti, da se očisti, t. j. da se blato (iz vode) usede. Kakor hitro se je voda učistila, odpro zatvornice, da voda počasi odteče. To namakanje ponove zmirom ob motni vodi, izvzemši seveda le nekej časa pred košnjo ne. S takim namakanjem ostane vse blato na senožeti, in ker je blato bogato gnojilnih snovi, gnojimo s takim namakanjem še najizdatnejše senožeti.
Zgornji konec senožeti namakajo z vodo malega pritoka, ki se izliva na spodnjem koncu senožeti v Mirno. Potoma se v njegovo strugo izteka več drenažnih jarkov, katerih vodo se odpeljuje ob enem v Mirno.
Uzorno melioracijo te velike senožeti ogledovali smo tudi nad V/<2 uro. Nazadnje dal je gospod baron za poskus namočiti zgornji del senožeti, da smo se še dejanski osvedočili ob uspešnem načinu namakanja. Zelo zanimivo je bilo videti, kako je voda malo časa potem ko je travniški strežnik odprl zatvornice, začela se curljati po senožeti. Kako daleč nizdoli je tekoča voda premakala senožet, pričala je najbolj tolpa vran, ki so prežale na razno golazen, prihajajočo iz premočene zemlje.
Ob sklepu mi je še omeniti, koliko si je zboljšal gospod baron svoje senožeti z osuševanjem in namakanjem. Pred melioracijo nakosili so na 1 oralu senožeti 10 9j slabega sena in otave. Sedaj pa dobivajo 189 prav dobrega sena na i oralu. Vspeh je toraj dvojen, ker je košnja sedaj bogatejša in veliko boljša. Stroški osuševanja in namakanja znašali so poprej 83 gld. na oralo. Vsi stroški za obe senožeti znašali so toraj 5478 gld. (glavnice), ki imajo vračati po 4% in 1% amortizacije 273 gld. 90 kr. obresti na leto.
Veči pridelek znaša že sedaj po 8 9j sena na leto. Pri 66 oralih znaša to 528 9j. Če računimo po odbitku voznih stroškov 1 Sf po 1 gld. 50 kr. skupaj toraj 792 gld. ostane po odštetji obresti in amortizacije glavnice (273 gld. 90 Kr.) in pa po odbitku poprečnih letnih stroškov za vzdrževanje in popravo melioracije v znesku 163 gld. — še čisti preostanek 415 gld. Razen te prebitke je v poštev jemati tudi veliko večo vrednost boljšega pridelka, ki n5 razvidna v zgornjih številkah. Sicer pa postajajo košnje še od leta do leta bogatejše.
Uspeh osuševanja in namakanja je toraj izredno ugoden. Želeti bi le bilo, da bi se tudi drugod po naših krajih zdramil v tem oziru ter po vzgledu gospoda barona Berga začeli zboljševati svoje senožeti. Na prvi videz so stroški take melioracije precejšnji. Če pa računimo, kako in dobro in hitro se nam poplačujejo, pa so prav dobro naložena   glavnica,   ki se izvrstno obrestuje.
Odhajajoč s senožeti, postali smo pod košato pla-tano, kjer nas je priljudni gospod baron pogostil z iz-bornim predkosilcem. Da smo pri tej priliki nazdravljali gospodu baronu kot uzornemu naprednjaku v strok' kmetijski ter se zahvalili za preprijazni vsprejem, ume se samo po sebi.
Potem smo odšli na pristavo Zagorico, kjer smo si ogledali razno orodje, stiskalnico za seno in goveji hlev, ki je bil poln prav dobro rejenih vprežnih volov in mlade govedi »pomurskega" plemena. Preko poldneva vračali smo se v Mokronog k obedu. Popoludne pa smo si ogledali še gospodarske stavbe, vrtove in razne nasade mo-kronoške grajščine. Pred vsem nas je zanimal goveji hlev, v katerem redijo zgol plavkasto živino »pomurskega" plemena (Murbodner). Ta živina je posebno izvrstna za vprego in pitanje. Glede na molžo je sreduje vrednosti. Za zboljšavanje govedi na Dolenjskem je to pleme zaradi naravnih svojstev tako priporočati, kakor muricedolsko pleme. Barva pomurskega plemena pa je še bolj prikladna naši živini nego muricedolskega plemena. Plemenska živina gospoda barona je na Stirskem na dobrem glasu. Tjekaj jo tudi največ prodaja.
Za tem ogledali smo si še druge stavbe, naposled pa zelenjadni in lepotični vrt, drevesnico in park. Povsod smo občudovali krasne nasade, ki so živo pričali, kako velik prijatelj kmetijstva je gospod baron. S hvaležnim srcem smo se na to poslovili od gosp. barona ter odpeljali proti domu.                                              —n.
------    314    ------
-----    346    ------
Poučen izlet na grajščini Rakovnik in Mo-kronog.
(Dalje in konec.)
Ob sklepu mi je še omeniti, koliko si je zboljšal gospod baron svoje senožeti z osuševanjem in namakanjem. Pred melioracijo nakosili so na 1 oralu senožeti 10 9j slabega sena in otave. Sedaj pa dobivajo 189 prav dobrega sena na 1 oralu. Vspeh je toraj dvojen, ker je košnja sedaj bogatejša in veliko boljša. Stroški osuševanja in namakanja znašali so poprek 83 gld. na oralo. Vsi stroški za obe senožeti znašali so toraj 5478 gld. (glavnice), ki imajo vračati po 4% in 1% amortizacije 273 gld. 90 kr. obresti na leto.
Veči pridelek znaša že sedaj po 8 9j sena na leto. Pri 66 oralih znaša to 528 9j. Če računimo po odbitku voznih stroškov 1 9) po 1 gld. 50 kr. skupaj torej 792 gld. ostane po odštetji obresti in amortizacije glavnice (273 gld. 90 kr.) in pa po odbitku poprečnih letnih stroškov za vzdrževanje in popravo melioracije v znesku 163 gld. — še čisti preostanek 415 gld. Razen tega prebitka je v poštev jemati tudi veliko večo vrednost boljšega pridelka, ki ni razvidna v zgornjih številkah. Sicer pa postajajo   košnje   še od leta do leta bogatejše.
Uspeh usuševanja in namakanja je toraj izredno ugoden. Želeti bi le bilo, da bi se tudi drugod po naših krajih zdramili v tem oziru ter po vzgledu gospoda barona Berga začeli zboljševati s/oje senožeti. Na prvi videz so stroški take melioracije precejšnji. Če'pa raču-
nimo, kako dobro   in   hitro   se nam   poplačujejo,   pa so prav dobro naložena   glavnica,   ki se izvrstno obrestuje.
Odhajajoč s senožeti, postali smo pod košato pitano, kjer nas je priljudni gosp. baron pogostil z iz bornim predkosilcem. Da smo pri tej priliki nazdravljali gospodu baronu kot uzornemu naprednjaku v stroki kmetijski ter se mu zahvalili za preprijazni vzpreje t«, ume se samo po sebi.
Potem smo odšli na pristavo Zagorico, kjer smo si ogledali razno orodje, stiskalnico za seno in goveji hlev. ki je bil poln prav dobro rejenih vprežuih volov m mlade govedi ^pomurskega" plemena. Preko poldneva vračali smo se v Mokronog k obedu. Popoludne pa smo si ogledali še gospodarske stavbe, vrtove in razne nasade mokronoške grajščine. Pred vsem nas je zanimal goveji hlev, v katerem redijo zgol plavkasto živino „pv murskega4* plemena (Murboduer). Ta živina je posebno izvrstna za vprego in pitanje. Glede na molžo je srednje vrednosti. Za zboijšavanje govedi na Dolenjskem je ro pleme zaradi naravnih svojstev tako priporočati, kakor muricedolsko pleme. Barva pomurskega plemena pa je še bolj prikladna naši živini nego muricedoiskega plemena. Plemenska živina gospoda barona je na Štirsketn na dobrem glasu. Tjakaj jo tudi največ prodaja.
Za tem ogledali smo si še druge stavbe, naposled pa zelenjadni in lepotični vrt, drevesnico in park. Povsod smo občudovali krasne nasade, ki so živo pričali, kako velik prijatelj kmetijstvu je gospod baron. S hvaležnim srcem smo se nato poslovili od gospoda baroua ter odpeljali proti domu.                                        —n.