JLUTUcJJSJKlL V RAZPRAVI Osnutek temeljev srednjeročnega plana Na osnovi sprejetih smernic za izdelavo temeljev plana naše delovne organizacije v mesecu januarju letošnjega leta, sm° Pripravili konkretne naloge, ki bodo po široki javni razpravi ostale temelj za izdelavo dodelanega srednjeročnega Plana. Od teh temeljev se po sprejetju na referendumu ne bo s pri katerih delata žena in viln bV raztičmh izmenah; spremeniti pra-kol VVa Potovanje, da bi imeli delavci na ektivnem dopustu prednost itd. Va1:E5TE 81 PREDLAGANI koledar NA 4 STRANI! " nf .*• strani - Rekreacija v telovad- vaHK decembra pričnemo z rekreacijsko berit Za na^e delavke in delavce. Pre-u0, e Prispevek vodje rekreacije, Janeza nauptmana). Ker morajo biti temelji plana usklajeni s cilji ekonomske politike ožjih ali širših družbenopolitičnih skupnosti in morajo v razdelitvi ustvarjenega dohodka vsebovati vse pravice in obveznosti iz sklenjenih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki jih je preko 40, moremo spreminjati že sprejete temelje plana le s ponovnim usklajevanjem na vseh ravneh samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. Ravno zato dajemo osnutek temeljev plana v javno obravnavo pomanjkljivo, ker nam v tem času še niso znane vse usklajene prispevne stopnje iz dohodka in čistega dohodka s področja družbenih dejavnosti in dejavnosti SIS materialne proizvodnje. Ko nam bodo znani in usklajeni ti podatki, bomo naš osnutek dopolnili in pripravili dokončen predlog. Koliko časa bodo ti temelji v javni razpravi, časovno torej še ne moremo opredeliti. Naši temelji plana vsebujejo naloge v zvezi z: — obsegom in strukturo proizvodnje in prodaje; — obsegom potrebnih surovin po kvaliteti; — obsegom investicij in združevanjem sredstev; — povečanjem produktivnosti dela in učinkovitosti gospodarjenja; — ustvarjanjem celotnega dohodka in dohodka ter njihove delitve; — delitvijo čistega dohodka in; — sporazumevanjem in dogovarjanjem o temeljih plana z drugimi nosilci planiranja. V Litijskem predilcu osnutka temeljev plana ne bomo objavljali, ker bo primerneje in pravilneje v internih Informacijah s sprotnimi spremembami ali dopolnitvami. Povemo naj le, da pričakujemo prvi manjši skok proizvodnje enojne preje v letu 1981 na 6974 ton (večje bo odstopanje od realizacije letošnje proizvodnje) in sicer na račun dokončanih investicijskih del tekočega srednjeročnega plana. Drugi skok je predviden v letu 1983 na 7680 ton enojne preje, ker izhajamo iz stališča, da bomo v tem času uspeli predvsem zamenjati še preostale stare prstenčne stroje. Seveda pa bomo morali ob tem izboljšati tudi organizacijo dela, usklajeno delovati po vseh fazah proizvodnega procesa, urediti klima naprave in med drugim še predvsem zmanjšati število pretrgov. Le tako bomo v 5. letih uspeli zmanjšati število zaposlenih za 3% do 4% (okoli 200 ljudi) tako v proizvodnem kot neproizvodnem delu. Ob uspeli zamenjavi starih DD sukalnih strojev pa računamo tudi na povečano proizvodnjo sukalnice. A A A A AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA ISKRENE ČESTITKE ob dnevu republike -29. novembru >- >- >- >• >- j- >- >- >• >- >- >- AAAAAA’AA-A A A A A A A A A AtA ★★★★★★*• PREDLOGI DELAVSKEMU SVETU Novo s komisije za sistemizacijo in nagrajevanje I. Na seji dne 13. 11. 1980 loge delavcev pri zunanjem je komisija za sistematizacijo transportu približno enako in nagrajevanje obravnavala nagrajevana, kot podobna dela vlogo komercialnega sektorja v proizvodnem sektorju. za povišanje točkovne ocene del in nalog ali pa vezave na procent doseganja norm v proizvodnji za skladiščne delavce, transportne delavce in voznike v notranjem transportu (skladišče). Istočasno je obravnavala tudi predlog sektorja vzdrževanja, da komisija prouči in odobri 10% dodatek za delo po učinku električarjem, ki delajo v izmenskem delu (dežurni). Komisija za sistematizacijo in nagrajevanje je sprejela sklep, ki ga posreduje delavskemu svetu v nadaljno obravnavo. Predlagamo pa da se prilogi 7/V II samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke, ki je bila sprejeta 30. 8. 1979 in kjer so našteta dela in vrednotena za delo po učinku brez individualnih norm ali vezave na procent Dežurni električar pa je najbolj neposredno povezan s proizvodnim procesom in je od njegovega dela odvisno tudi doseganje učinkov v vseh delih proizvodnje. Predlagamo, da se sprememba upošteva od 1. 11. 1980 dalje. II. Na predlog komercialnega sektorja in na podlagi 63. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke je komisija za sistematizacijo in nagrajevanje sprejela sklep, da se odprejo nova dela in naloge: Korcspondcnl v komercialnem sektorju in Pomočnik vodje skladiščnika surovin in vodje transporta. Glede na določila, ki izhajajo iz pogodbe med Predilnico in Matrezom in glede na novo doseganje norm drugih, dodajo organiziranje dela v dveh izme- še točke: 4. Skladiščni delavec 5. Transportni delavec 6. Voznik v notranjem transportu 7. Električar I, II, III, (za izmensko delo) S sprejetjem predlagane spremembe bi bila dela in na- nah, se je povečal obseg del pri prevzemanju in odpošiljanju surovin in ostalega materiala po železnici. Vse to je povezano z visokimi stroški, če blago ni pravočasno natovorjeno oz. iztovorjeno. Znatno pa so se povečala tudi administrativna dela. OSNUTEK TEMEI JE V SREDNJEROČNEGA PLANA PREDILNICE LITIJA ZA OBDOBJE 1981—1985 V RAZPRAVI (Nadaljevanje s 1. strani) Celotno količino proizve- BOD, kot osnov za zadovoljevanje splošnih in skupnih druž-dene preje, bomo lahko pro- benih potreb, izhajamo v te medalj na domačem ali tujem tržišču. Ker si moramo za uvoz potrebne surovine ustvariti lastna devizna sredstva, bomo za prodajo preje domačim Ijih iz skupno nespremenjenih prispevnih stopenj tekočega obdobja tako, da v dani situaciji ne bi še bolj siromašili materialne osnove združenega dela in kupcem po SS-ih zahtevali de- zmanjševali realne kupne moči vizno pokrivanje, sicer bomo našega delavca oz. občana, morali prejo izvoziti. Uvozili Splošna in skupna poraba more bomo celotno potrebno količi- tasti vzporedno le z nominalno bombažne surovine in 78% tlim povečanjem dohodka sintetične, ker jo z domačo pro- oz. ustvarjenimi rezultati in re-izvodnjo v tem času gotovo ne solucijskimi zaostanki za kon-bomo mogli pokrivati v večjih kretnimi ekonomskimi katege lil. Na predlog strokovnega kolegija je komisija ponovno obravnavala predlog proizvodnega sektorja, da se ovrednotijo dela in naloge pomočnika obra-tovodje v sukalnici. Omenjena dela in naloge so v razvidu del in nalog že opisana, niso pa bila vrednotena, ker je bil samoupravni sporazum o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke sprejet pred aktom o razvidu del in nalog. Predlagana ocena del in nalog pomočnika obratovodje v sukalnici je 780 točk. Komisija se s predlogom strinja in ga posreduje delavskemu svetu v ponovno obravnavo in sprejem. IV. Ugotavljamo tudi, da so ponovno nastale spremembe v osnovah, ki jih uporabljamo pri izračunu planske vrednosti točke (boljša proizvodnja, velik razkorak med dejansko in plansko vrednostjo točke). Zato predlagamo, da se planska vrednost točke od 1. 11. 1980 poveča iz dosedanje 0,1000 na 0,1100 din. V. S ciljem, da se znižajo izostanki z dela in s tem ublaži pomanjkanje delovne sile, ter na ta način poveča produktivnost, predlagamo, da sprejme osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in ga da v javno razpravo. Člen 96 tega sporazuma se dopolni in se glasi: Dodatke na osebne dohodke tvorijo: dodatek za nočno delo, za delo po podaljšanem delovnem času (nadurno delo), dodatek za štiriizmensko delo, za delovno obremenitev, za predelavo barvnih prej, dodatek za deljen delovni čas in stimuliranjem izkoriščanja delovnega časa. Doda se člen 102. a, ki se glasi: Delavcem, ki v tekočem mesecu niso bili odsotni z dela zaradi bolniških izostankov ali neopravičenih izostankov, pripada stimulacija izkoriščanja delovnega časa, v višini 55 din. Delež stimulacije delavcev, ki izgubijo lastnost delavca v združenem delu zaradi upokojitve, je sorazmeren času njihovega rednega dela v obravnavanem mesecu. Komisija za sistematizacijo in nagrajevanje je obravnavala tudi vlogo mojstrov in obratovodje v efektni sukalnici, da bi bila njihova dela in nalogo enako ocenjena, kot dela ostalih mojstrov v predilnici. Vlog' ni ugodila, ker gre za spremembo sporazuma katere trenutno ne moremo reševati. Njihovo pripombe bi reševali pri prihodnji ocenitvi del in nalog. A. P- OPOMBA: Medtem ko i.l‘ bila ta številka glasila v tiskarn'* se je sestal delavski svet. sklepu smo vas obvestili v h' formacijah, ki so izšle v toro 25. 11. 1980. količinah. rijami, zato bomo letne od- Zmanjšanje števila zaposle- ločitve prilagajali eventuelno nih pri višje ustvarjeni proiz- spremenjenim parametrom sred-vodnji bo prispevalo k pove- nje roč ne ga plana 1981—1985. čuni produktivnosti, boljši pri- O vseh potrebnih podatkih h ra n ki pri vseh vrstah materiala, 'n izhodiščih vas bomo sproti električni energiji in kurilnem pravočasno obveščali v dnev-olju, pa bodo pri višje ustvarje- nih informacijah, tako da boste začule Sonce je zašlo. Pokrajino je objel večerni mrak. Bila je jesen. Nežna, tiha, otožna jesen. Zvoki kitare so trepetali v vetru, zvonka pesem se je zgubljala v prihajajočem večeru. Listje je šelestelo, v krošnjah dreves je veter igral svojo poslednjo melodijo za lahko noč. Za drevjem so se začuli pritajeni koraki. Neklje v daljavi Jc zu|ajal pes, krik sove je presekal nočni mir. Toda postava se m obotavljala. Stopala je naprej, neutrudno, korak za korakom v hladno jesensko noč, bl hoteh. svoji usodi naproti. Pri neki hiši se i nem celotnem prihodku pripo- tekoče sodelovali v izdelavi mogli k boljši ekonomičnosti, predloga temeljev plana Pri razdelitvi ustvarjenega dohodka, čistega dohodka in srendjeročnem planu. V. KERŽAIN je odprlo okno, so se nerazumljive, sepetaje izgovorjene besede. je počasi zaprlo, Pa je izginila Okno se črna postava v noč. Tedaj se je v dolini za c11 strel, potem drugi, »tretji • • ■ V neki izbi pa se je trgalo nek mlado srce. Takrat je bila vojn.' Potem pa je po dolgih muk'U' po velikem trpljenju in želji za kosem kruha nenado^ vzplamtela beseda, kije Prcr(??’ci| v resničnost: SVOBODA! -,r-j so vzkipela v pričakaj1'j radosti, povsod se je ruZ*L’^,|i krik vesele pesmi. V duše se je naselil mir svobode. ’ kar je prinesla s seboj sVl,,kilj da, je bilo lepo, skoraj 11L veličastnega. Tudi tistemu, ki je °sta^t-habljencc, je svoboda P1 ^j|a nila srečo. Spravljena jL,jzre-v njegovem srcu, tiha in IK gjv-čena. Le želja po praven' v Ijenju se je večkrat sprevT bolečino trenutka . • • Domovina, danes lahko dehtiš, danes lahko poješ vesele pesmi, ker si svobodna. Domovina, dovolj je bilo trpljenja, dovolj je bilo neprespanih noči, polnih joka ubogih mater, ki so iskale svoje otroke. Dovolj je bilo smrti, domovina! le strašne smrti, s katero si se milijonkrat srečala, ob kateri S1 milijonkrat preklinjala zlo usodo, ki ti je namenila toliko žrtev, ob katerih se ti je mili-jonkrat trgalo srce za tvojimi Padlimi sinovi. Domovina! Kri tvojih otrok je vzbrstela na novo, iz nje so zrasli novi otroci svobode in rruru. Iz tvoje krvi se je rodil hsočeren sad prijateljstva. Vem, domovina, da so tvoje oči dan zn dnem kalile solze, da so se tvoje rane le počasi celile . . . neoskrunjeno je ostalo tvoje i T° srce zu nas’ ki smo te po-rebovali, kot potrebuje otrok vv°J° mater. Vedno, domo-"'a, vedno si nas znala sprejeti, sdno je bila tvoja duša od-Pr,a za nas vse. zato •ato naj tvoje visoke plani-vedno veselo kipe pod nebo, , i° nuj tvoji potoki vedno ‘ 0 živo tako skozi dan, zato čiv • llaše' morje vedno tako Sr ° 'n svetleče kot je tvoje domovina. Nj. Un‘.1 SVv,i na našo zemljo. ,j,V11, žarki vedo, da je v naši biv yrVČUn vsilk’ kl !u Prc" k n' 'ato sv vedno rada vrača tički*11' ^Ur 'ma v vsakem ko-Privi-..sP,ravUcn svoj čudoviti k "vlj-cn, svet. Vsak se vrača naše 'i kjcr mu vsak košček miru °movinv daje zavetje zatoml0?111’ Zato »Mani tu, koli 1,1 nc hodi drugam. Ni-tujeev ^ , poslušaj lažnih besed vina ’ ' tl"' vahijo . . . Domo- tako ySI.lUU vvdno tako dobra, narodu VSla vdana svojemu ,esnonrV'na’ ostani pri meni, ■ L'sn° me_objemi s svojo ak cvet vsak vzklik mla- fudost* d,lanj0- Da ho vsak cve dost ’ dU bo vsak vzklik ml:,. Dorrii^1! 'n ZUte’ domovina. m' daj'zave tje>Slani Pn ma" Al i nka ji:ki: ude|cženci srečanja »Obveščanje v združenem delu« S° blli tudi najvidnejši rUibe„opoliUčni delavci. OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU (KRŠKO 1980) Odbor za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS organizaciji smo na zadnjem je 7. in 8. novembra organiziral III. srečanje »Obveščanje v zdru- referendumu sprejeli spre ženem delu.« membe in dopolnitve statuta Na srečanju so sodelovali poleg organizatorjev obvešča- in te določajo tudi ustanovitev nja v združenem delu, predsednikov občinskih in medohčin- odbora za obveščanje). I i od-skili svetov zveze sindikatov, predsednikov komisij za obvešča- bori morajo biti neposredno nje pri občinskih in medobčinskih svetih še najvidnejši družbe- izvoljeni, predlagajo pa jih nopolitičui delavci: France l*opit, predsednik centralnega komi- osnovne organizacije sindi- teja ZKS, Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta zveze kata. Sestavljeni naj bodo iz sindikatov Slovenije in Jože Smole, predsednik komisij pred- predstavnikov samoupravnih sedstva CK ZKS za mednarodne stike. organov in družbenopolitičnih V akcijskem dogovoru, ki smo ga sprejeli na tem srečanju je med drugim rečeno, da morajo delovne organizacije oblikovati celovit sistem obveščanja, ki naj se kot pomemben člen vključuje v celotno združeno delo. Normativno je treba določiti vire informacij, kdo jih je dolžan sporočati ter prek kakšnih sredstev za obveščanje. Za oblikovanje tega so odgovorne osnovne organizacije zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije v združenem delu in organi samoupravljanja. Delavcu morajo biti zagotovljene vsaj osnovne informacije, potrebne za samoupravljanje, in ki st, opredeljene s temeljnimi informacijami za delavce. (Gre za temeljne kazalce gospodarjenja in poslovanja, ki morajo biti po zakonu o združenem delu izkazane ob periodičnih in zaključnih računih). Pri tem ne smemo ostro ločiti poslovnih od samoupravnih infor macij. Ustanoviti je potrebno posebne odbore za obveščanje, ki bi obvladovali celoten sistem obveščanja. (V naši delovni organizacij kot delegati uporabnikov in delegati izvajalcev iz vrst uredništva. Odbori za obveščanje so družbeni organi, ki sprejemajo zasnovo in politiko obveščanja in skrbijo za redno, pravočasno, objektivno, popolno in dostopno obveščanje. Uredniški odbor je za glasilo izvršno telo odbora za obveščanje. Uredništvo sestavljajo delavci, ki so za obveščanje zadolženi na podlagi svojega opisa del in nalog, kot tudi drugi redni sodelavci v procesu obveščanja. Uredništva, službe in drugi izvajalci nalog s področja obveščanja so za svoje delo odgovorni odborom za obveščanja. Nadaljevati moramo s pozitivnimi dosežki akcije » Tisoč delavcev-sodelavcev,« saj se s formalnim zaključkom te akcije konec tega leta, to delo ne sme prekiniti, temveč se mora nadaljevati s težnjo, da približamo obveščanje delavcu. Ob tem srečanju organizatorjev obveščanja st) organizatorji pripravili tudi razstavo nekaterih glasil v združenem delu in na tej objavili imena novih dopisnikov v okviru akcije »Tisoč delavcev-sodelavcev«. Teh je že več kot tisoč tristo. Tudi imena delavcev-dopisni-kov iz naše tovarne st) bila med-njimi. M. M. V RAZPRAVI Delovni koledar za leto 1981 Komisija za plan in programiranje daje v razpravo osnutek delovnega koledarja za leto 1981, za proizvodne in neproizvodne sektorje. Pisne ali ustne pripombe posredujete za proizvodni sektor obratovodjem, za neproizvodne sektorje pa direktorjem sektorjev, ki bodo pripombe posredovali komisiji za plan. Pripombe lahko vrže te tudi v skrinjico Litijskega predi lea. Delegati delavskega sveta bodo sprejemali delovni ko- Proizvodni sektor Legenda: 2 = izmena na delu — = nedelja X = plačan praznik 0 = prosta sobota Q> = kolektivni dopust ledar skupaj z ostalimi plani dela za leto 1981 v decembru letos. Delovni koledar med letom ne bi spreminjali, zato je potrebno, da je predlog dobro pripravljen. OD DECEMBRA DALJE — REKREACIJE V TELOVADNICI Neproizvodni sektorji Legenda: A — delovni dnevi B — ure O — prazniki □ — prosti dnevi 11. julij — solidarnostna sobota Opombe: — soboto v juliju delamo 7 ur — 9. septembra delamo zaradi izpada delovnih ur, ki smo jih porabili za sestanek samoupravnih delovnih skupin. — Sobotno delo sektorja vzdrževanja se prilagaja delu proizvodnje. Praviloma dela prvo soboto, ko proizvodni sektor ne dela, sicer pa po delovnem koledarju za neproizvodne oddelke. KOLEDAR DELOVNIH DNI ZA LETO 1981 - NEPROIZVODNI SEKTORJI JANUAR N |4 II 18 251 P 5 12 19 26 T 6 13 20 27 S 7 14 21 28 Č ® 8 13 22 29 P (g) 9 16 23 30 S tl]l0 ll7 24 311 A - 21 B - 184 P 4 11 18 25 T 5 12 19 26 S 6 13 20 27 Č 7 14 21 28 P (D 8 15 22 29 S © 9 I16 23 30l A - 21 8-184 FEBRUAR N|l 8 15 22l P 2 9 16 23 T 3 10 17 24 S 4 11 18 25 Č 5 12 19 26 P 6 13 20 27 S 7 ll 4 21 28l A-21 B-168 Pl 8 15 22 29 T 2 9 16 23 30 S 3 10 17 24 Č 4 11 18 25 P 5 12 19 26 S 6 H3 20 Ž7! A -23 8 - 183 MAREC N ll 8 15 22 29~1 P 2 9 16 23 30 T 3 10 17 24 31 S 4 11 18 25 Č 5 12 19 26 P 6 13 20 27 S 7 114 21 281 A -23 B - 184 JULIJ N |5 11 19 261 P 6 13 20 27 T 7 14 21 28 Sl 8 15 ©29 Č 2 9 16 23 30 P 3 10 17 24 31 S © 11 118 25 I A - 22 B - 192 APRIL N 15 12 i; u\ P 6 13 20 @ T 7 14 21 28 S 1 8 15 22 29 Č 2 9 16 23 30 P 3 10 17 24 S 4 lil 18 251 A -22 B - 184 AVGUST N |2 9 16 23] P 3 10 17 24 T 4 11 18 25 S 5 12 19 26 Č 6 13 20 27 P 7 14 21 28. s 1 Burma A - 22 B - 176 MAJ JUNIJ N |3 10 17 24liTl N |7 14 21 28l SEPTEMBER N 16 13 20 27l P 7 14 21 28 Tl 8 15 22 29 S 2 9 16 23 30 Č 3 10 17 24 P 4 1 1 18 25 S 5 |12 19 26l A -22 B - 184 OKTOBER N U 11 18 25l P 5 12 19 26 T 6 13 20 27 S 7 14 21 28 Čl 8 15 22 29 P 2 9 16 23 30 S 3 ho 17 24 3)1 A -23 B - 184 NOVEMBER N ll 8 15 22 ~29l P 2 9 16 23 m T 3 10 17 24 S 4 11 18 25 Č 5 12 19 26 P 6 13 20 27 S 7 ll4 2) 281 A -21 8-176 MBER L' . , TTj Ofl 14 21 28 15 22 2? 16 23 30 17 24 0 18 25 MAR. PODPREDSEDNICA IZVOLJENA ZA PREDSEDNICO jajo v samem proizvodnem procesu. Imajo tudi dosti pobud za smotrnejšo porabo določenega režijskega materiala, kar naj bi tudi pripomoglo k uresničitvi sedanjega stabilizacijskega programa. Odgovore na vprašanja poda delavec odgovorne strokovne službe, ti pa so objavljeni v dnevnih informacijah. O realizaciji pobud pa poročajo na naslednjih sejah DS. Po odhodu dosedanjega predsednika delavskega sveta Martina Straška na druge delovne dolžnosti je konferenca sindikata predlagala delavskemu svetu, da izvoli za novo Predsednico Milico Penčur, dosedanjo podpredsednico. Postavili smo ji nekaj vprašanj o delu delavskega sveta, na katera nam je z veseljem odgovorila. Sedaj že loto dni delujete 01 delegatka in podpred-l^dnica v delavskem svetu. •'ko ocenjujete delo delavnega sveta? Moram povedati, da sem 1 a prvič izvoljena v samoupravne organe DO. Ob ^zavedam vseh dolžno-s ki jih ima delegat v našem -'moupravnem družbenem Sternu. Dosedanje delo s ko ocenim z uspešnim, *'J je bilo sprejetih tudi nekaj . CP°V' kateri naj bi pripo-' k^sta*'tv' gospodarstva Menim, da je samo delo deuT.^ki mcr' odvisno od naj anja delegatov, kateri mn,.n-' • ' rcsr|ični nosilci deinv"* m sklvpov svojega •udi 'Kga ^olja, hkrati pa s Sv'j D