Regulacija učit. plač v Bukovini. Sedanjemu tržaškemu namestniku princu Hohenloheju gre v prvi vrsti zasluga, da so v Bukovini uredili učit. plače v oni meri, kakor je n. pr. zahtevalo zbrano slovensko učiteljstvo na znanem velikem svojem shodu v Ljubljani. Dne 28. oktobra t. 1. je deželni zbor bukovinski sprejel zakon o ureditvi plač, ki jasno dokazuje, da se da tudi učiteljske plače regulirati v onem smislu, kakor zahteva zdrav človeški razum, in da pri tem zakonu ni treba onih priveskov, kakršne je n. pr. predla^al deželni zbor nižjeavstrijski. O Bukovini je bilo do sedaj le to znano, da je to neka od Boga pozabljena dežela, kjer vladajo prave azijatske razmere, in da je to ona dežela, ki jo smatrajo za nekako kazensko postajo raznim c. kr. osebam. Dobrega o nji ni bilo čuti skoro nič. Bukovina je bila eldorado gotovih privilegiranih stanov, ki so bili mnenja, da je njih kraljevstvo večno, da smejo edino le oni živeti po človeško, a drugi stanovi, posebno pa učiteljstvo, imajo pa le toliko pravice do življenja, kolikor ga jim pripuščajo ravno imenovani stanovi. Posebno zanemarjeno je bilo in je še — ljudsko šolstvo sploh. Ta dežela je prava sestraKranjske, ker nima nobene meščanskešole. Skupno število ljudskih šol je v Bukovini okrog 372, ker poučuje 981 učnih oseb, in sicer 628 učiteljev in 353 učiteljic 72.401 otroka. Po posameznih kategorijah šol se ločijo tako-le: 134 je enorazrednic, 97 dvorazrednic, 58 trorazrednic, 48 štirirazrednic, 23 petrazrednic, 11 šestrazrednic in 1 osemrazrednica. (Kranjska pa ima 399 šol in sicer 164 enorazrednic, 89 dvorazrednic, 32 trorazrednic, 41 štirirazrednic, 10 petrazrednic, 1 šestrazrednico in 2 osemrazrednici.) Na bukovinskih šolah poučujejo v 41 v nemškem učnem jeziku, v 1 v poljskem, v 137 v rusinskem, v 115 v rumunskem, v 4 v ogrskem, v 2 v nemškem in poljskem, v 15 v nemškem in rusinskem, v 29 v nemškem in rumunskem, v 5 v nemškem, poljskem in rusinskem, v 7 v nemškem, rusinskem in rumunskem, v 1 v nemškem, rumunskem in armenskem, v 6 v nemškem, poljskem, rusinskem in rumunskem, v 8 rusinskem in rumunskem in 1 v rumunskem in ogrskem učnem jeziku. Torej pravi Babilon! Kakor pa na svetu ni nič večnega, tako je tudi odzvonilo gospodujoči kliki v Bukovini. In ravno učiteljstvo v svoji skupnosti je bilo oni grobokob, ki je pokopalo to gospodujočo kliko. Učiteljstvo bukovinsko je bilo prej razcepljeno v toliko skupin, kolikor je narodnosti v Bukovini. A pred dobrima 2 letoma sta ustanovila dva učitelja Chisanovici in Kipper »Freie Lehrerzeitung«, kjer sta oznanjevala smrt vsem nasprotnikom šolstva in učiteljstva pod lepim geslom: V slogi je moč! Učit. stranka je rastla in rastla, a zahtevala tudi svojih žrtev. Prvi ustanovnik je bil suspendiran, a drugega so prestavili v popolnoma zapuščeni kraj. Prvi sad složnega skupnega učiteljskega delovanja se je pokazal očitno že pri dopolnitveni deželnozborski volitvi mesta Suczave, kjer je zmagal učiteljski kandidat dr. Avrelij Onciul. Temu poslancu se je posrečilo zbrati okrog sebe še pet poslancev, in ti so pričeli v deželni zbornici tako ropotati, da je bila vlada prisiljena deželni zbor razpustiti. Tik pred razpustitvijo so pa sklenili deželni poslanci — skoro enoglasno — ko so videli rastoči učiteljski vpliv, tako liberalen učiteljski disciplinarni zakon, da se ga vlada menda ne upa predložiti v sankcijo. Zadnje dni meseca julija t. 1. vršeče se volitve v deželni zbor so se vršile skoro popolnoma pod vplivom učiteljske stranke. Deželni namestnik, princ Hohenlohe, je dal učiteljstvu popolnoma proste roke, in posledica te prostosti je bila, da si je učiteljska stranka priborila izmed 31 poslancev 18 mandatov, torej absolutno večino. Tudi na Kranjskem bi se politični položaj takoj izpremenil, če bi dovolila vlada vsem uradnikom tiste pravice, kakršnih se poslužujejo klerikalci. Toda pri nas imamo dvojno mero ! Novovoljeni deželni zbor je takoj vzel v pretres učiteljske plače in jih uredil tako-le: Plačilnih razredov je pet, in sicer obsega I. plač. razred tri oddelke: a) 4400 K, b) 4000 K, c) 3600 K. — II. plač. razred ima tri oddelke: a) 3200 K, b) 3000 K in c) 2800 K. — III. plačilni razred šteje zopet tri oddelke: a) 2600 K, b) 2400 K, c) 2200 K. — IV. plač. razred ima tudi tri oddelke: a) 2000 K, b) 1800 K, c) 1600 K. — V. plač. razred ima le en oddelek: 1200 K. Vse učne osebe na meščanskih šolah se uvrste v L, II., III., in IV. plač. razred. Ostale učne osebe, t. j. na ljudskih šolah, se uvrste v vseh pet plač. razredov, ne oziraje se na službeni karakter ali nameščenje — bodisi tedaj nastavljen stalno ali začasno — in sicer tako, da pridejo tri učne osebe v I. plač. razred, od ostalih učnih oseb pa se uvrsti 10% v II., 20% v III., 50% v IV. in 20% v V. plač. razred. Učiteljice se pač tudi uvrste v prve štiri plač. razrede, ali le sorazmerno po številu učiteljev. Prva uvrstitev se mora ozirati na službeni čas; pri poznejšem razredovanju pa velja princip, da mora biti dotičnik najmanj štiri leta v posameznih oddelkih dotičnega razreda. Vse učne osebe imajo naslov nadučitelja (nadučiteljice) ali učitelja (učiteljice.) Pri uvrstitvi v višji plačilni razred odločuje starost in sposobnost V prve štiri plačilne razrede se morejo uvrstiti le one učne osebe, ki imajo zrelostno ali usposobljenostno izpričevalo in ki službujejo z dobrim uspehom. Doklade, in sicer funkcijske, ki se štejejo v pokojnino, so sledeče: Voditelj meščanskih šol ima letnih 500 K; voditelj enorazrednic in dvorazrednic 200 K; voditelji večrazrednic dobe za vsak sistemizirani razred nadaljnih 50 K, za vsak nesistemisirani razred pa tudi 50 K, ki se ne vpošteva v pokojnino. Vsak voditelj ima pravico do prostega stanovanja, obstoječega iz treh sob in potrebnih pritiklin. Ako pa ni prostega stanovanja, mora plačati občina, broječa do 5000 stanovalcev, 480 K stanarine, a občine z večjim številom prebivalcev pa 600 K. Ostalo učiteljsko osobje pa, ki nima naturalnega stanovanja, dobiva letno 200 K aktivitetne v pokojnino nevštete doklade. Suplenti, ki imajo zrelostno izpričevalo, dobe mesečno 75 K, a brez zrelostnega izpričevala pa 70 K. Zakon, ki stopi 1. januarja 1. 1905., v veljavo, ne dela nikake razlike med učiteljicami in učitelji, temveč tu velja pravilo: enake dolžnosti — enake pravice. Zadnja regulacija učit. plač v Bukovini se je izvršila dne 31. maja 1. 1898., in sicer je bila ureditev ta: Začasni učitelji so dobivali 720, 800—1000 K. Stalni podučitelji I. razred 900 K, II. razred 800 K po 50%. Stalni učitelji (po V3) I. razred 1400 K, II. razred 1200 K in III. razred 1000 K, 6 petletnic po 100 K. — Najvišji dohodki so bili tedaj 2000 K. Funkcijske doklade: za 1 razred 60 K; za 2 razreda 120 K, za 3 razrede 200 K, za 4 razrede 260 K, za 5 razr. 300 K in za 6 razredov 340 K. Stanarina nadučiteljem v krajih z več kakor 2000 prebivalci 40%, drugače 30%. Stalni meščanski učitelji: plača I. razred 1800 K, II. razred 1600 K v vsakem razredu 50%, 6 petletnic po 160 K. Najvišji dohodek 2760 K. Meščanskošolski voditelji so imeli isto plačo kakor učitelji, stanarino isto kakor ljudskošolski voditelji in 200, — oziroma 400 K funkcijske doklade. — Na vzhodu se svita! Napoči li kdaj tudi pri nas taka doba? Tovariši in tovarišice, posnemajmo bukovinsko učiteljstvo z geslom: V edinosti je močl In končna bo zmaga naša !