Poštnina plačana v gotovini.
48.	V Ljubljani, dne 13. maja 1922.	Letnik IV
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
pokrajinske uprave za Slovenijo.
V*ebina: Iz »Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca«. — Izpremcmbe v osebju. Zakon o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zakon o ureditvi naših vojaških pokopališč in grobov v domovini in v inozemstvu kakor tudi pokopališč padlih vojakov in mornarjev, vojnih ujetnikov in internirancev, državljanov Nemčije, Avstrije, Ogrske in Bolgarije, pokopanih na našem državnem ozemlju. — Uredbe osrednje vlade: Naredba o postopanju pri vojaških nastanitvah. Odločba o prodajanju izvoznih deviz. — Razglasi osrednje vlade: Pojasnili	k odločbi o kupovanju deviz za nabavo	sirovin.	-- Razglasi pokrajinske	uprave
za Slovenijo: Razglas o izpremembah v gercntstvih okrajnih zastopov. Razglas o izpremembah v	občinskih gerentstvih. Razpust društev.	Izkaz o	stanju živalskih kužnih	bolezni
v Sloveniji. — Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani: Razglas o dnevnicah za člane	davčnih komisij. Razglas o tretji emisiji	kolkov.	— Razglasi gradbene direkcije
za Slovenijo: Razpis službenega mesta za pisarniško pomožno moč. —	Razglasi drugih uradov in oblastev. —	Razne objave.
Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca".
Številka 90 z dne 26. :ij>iila 11)22.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksan-'li'a I. z dne 21. aprila 1922., s katerim ac Velislav N- V u 1 o v i č, minister na razpolagi, postavlja v s,unje pokoja.
Objave generalne direkcije državnega računovodstva, da so trajno upokojeni: višji računski svet-uik Josip Božič pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani; višji računski svetnik Ivan K o-v u č pri računovodstvu iste delegacije; ravnatelja kttuuiue-] .losi n in Rudolf V e s e 1 pri finančni |l'‘želni blagajni v Ljubljani.
številka 91 z dne 27. aprila 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra 1. z. dne tl. marca 1922., s katerim sc v Alba-uiji ustanavlja kraljevsko poslaništvo.
Številka 93 z dne 29. aprila 1922.:
I kaz Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I. z. dne 80. marca 1922., s katerim se postavljajo pri glavnih carinarnicah I. vrste:
v Beogradu: Adolf Lunaček, carinik IV. raz-r<Hla kastavske carinarnice, za carinika istega raz-n'da, po prošnji;
v Mariboru: Žarko V a kan ja c, carinik II. raz-''‘da subotiške carinarnice, za revizorja V. razreda, l,n službeni potrebi; Miodrag Jankovič, carinik Ul- razreda iste carinarnice, za revizorja V. raz-'!‘dh; Dragoljub Pavlovič, carinik IV. razreda ‘ihbljaiiiske carinarnice, za carinika istega razreda, I’0 prošnji;
v Ljubljani: Andrej Grošelj, inženjer kemije. '■'A kemika I. razreda.
Številka 94 z dne 1. maja 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A 1 e k san -'I''a. L z dne 8. aprila 1922., s katerim se dr. Ale-'*auder Primožič, tajnik I. razreda primorskega 'd'lastva v Bakru, postavlja za referenta odseka za l|(|htorsko brodarstvo pri prometnem oddelku mini-s,,'s|.\a. za promet.
Številka 96 z dne 3. maja 1922.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja A 1 e k s a n -' ' h 1. z dne 27. marca 1922., s katerim sc Fran , 1 e r, inženjer Vlil. činovnega razreda pri grad-
hi direkciji v Ljubljani, po pristanku postavlja za "'Žen j,.
'"hnoVii,
'"Vmjcrja III. razreda pri gradbeni sekciji v Ku-
Izprenembe v osebju.
'Josip Turčiuovič, arhivar ministrstva za "pranje zadeve, je imenovan za pisarniškega pri-j IX. činovnega razreda pri pokrajinski upravi ■'* Slovenijo, oddelku za notranje zadeve^
! ... va" Konda, posestnik v Prapročab pri Se-i '(:'h je sprejet v državno službo za provizornega ^""‘tijsko-strokovnega uradnika VI. činovnega raz-; | ' " in. poverjen s posli pomočnika okrajnega eko-l<lllla pid okrajnem glavarstvu v Črnomlju.
Iv. Hribar s. r.
Mm in kraljevske uredbe.
130,
Mi
Aleksa n dLex* I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sklenil v XVI. redni seji, ki jo je imel dne 28. novembra 1921. v Beogradu, da je uredbo o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 26. julija 1921.* — seznamka uredb ministrstva za pošto in brzojav št. 2 — «Službene Novine» št. 195/1921. — izpremeniti in da se glasi:
Zakon
o poštnohranilnem, čekovnem in virementskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev/
I.	del.
Splošna določila.
Člen 1.
V	kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev se ustanavlja v državni upravi in pod državnim jamstvom državna hranilnica z naslovom: «Po-štanska štedionica kraljevine Srba, Hrvata i Slo-venaca» («Poštna hranilnica kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev»), kateri se je baviti s posli, določenimi s tem zakonom. Sedež te hranilnice je v Beogradu.
Za izvrševanje čekovnega in virementskega prometa so ji podrejeni poštni čekovni zavodi, ki jih je otvarjati po naredbi ministra za pošto in brzojav v sporazumu z ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo po potrebi prometa v glavnih krajih države.
Poštna hranilnica s poštnimi čekovnimi zavodi je pravna oseba. Vsa njena aktiva jamčijo v prvi vrsti za kritje vlogov in drugih njenih pasiv. Jamstvo države, določeno v prvem odstavku, nastopi šele, če poštna hranilnica ne bi mogla zadostiti svojim obveznostim.
Člen 2.
Poštna hranilnica s čekovnimi zavodi je podrejena ministru za pošto in brzojav, ki izvršuje vrhovno upravo tni kontrolo.
V	mejah tega zakona uredi minister za pošto in brzojav s pravilnikom področje in ustroj poštne hranilnice in čekovnih zavodov, njih medsebojno razmerje in stanje njih osebja.
* Uradni list pod št. 305 iz leta 1921.
** Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 77, izdanih dne 6. aprila 1922. (Prilog XI. — 1922.)
1 Za posredujoče pošte služijo one pošte v J kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki jih za ' to dbloči minister za pošto in brzojav.
Posredujoče pošte so glede izvrševanja pošt-i nohranilne, čekovne in virementske službe ne-i posredno podrejene poštni hranilnici, odnosno čekovnim zavodom.
Člen 3.
Poštna hranilnica se bavi s hranilnim, čekovnim in virementskim prometom in s prometom vrednostnih papirjev kakor tudi s sorodnimi strokami tega posla.
Razen tega sme minister za pošto in brzojav sporazumno z ministrom: za finance in ministrom za trgovino in industrijo pooblastiti poštno hranilnico, da se bavi z nastopnimi posli:
1.	) da daje posojila na zastavljene vrednostne državne papirje, papirje, za katere jamči država, papirje samoupravnih teles, zastavnice hipotekarnih zavodov in obveznice zadružnih zvez, razen na delnice (glej člen 34., točko 2. b);
2.	) da eskomtira vrednostne papirje, ki se smejo zastaviti, in njih kupone, kolikor so izplačuj najkesneje v treh mesecih (glej člen 34., točko 2. c);
3.	) da vinkulira vrednostne papirje in da izposluje njih devinkulacijo;
4.	) da predlaga v izplačilo menice vsake vrste, akceptirane in neakceptirane, potem čeke, nakaznice, akreditive, ki se glase na določen znesek in na naredbo, in račune vsake vrste;
5.	) dh odkupuje (plačuje) menice, ki so iz-plačne ali domicilirane pri poštni hranilnici, kolikor je zanje kritja;
6.	) da komisionalno kupuje in prodaja tuje valute, menice in čeke, ki se glase na inozemstvo;
7.	) da sprejema vrednostne papirje in predmete v hranjenje v predalih, ki se zapirajo s ključi, katere imajo stranke (safedeposits).
Člen 4.
Poštni čekovni zavodi se bavijo razen s čekovnimi in virementskimi posli tudi še z onimi strokami službe poštne hranilnice, za katere jih pooblasti minister za pošto in brzojav.
člen 5.
Za kontrolo tekočega poslovanja, za posveto-| vanje o posebno važnih stvareh in za oddajanje [ mnenj in predlogov se postavlja pri poštni hranilnici, in po potrebi tudi pri čekovnih zavodih,
; stalen nadzorni svet.
Minister za pošto in brzojav izda sporazumno z ministrom za finance in z ministrom za j trgovino' in industrijo predpise o sestavi tega 1 sveta ter opredeli njegovo področje.
II.	del.
Določila o hranilnem prometu.
Člen 6.
Za vsak prvi vlog, o katerem da posredujoča pošta vložitelju začasno priznanico, izda poštna hranilnica hranilno knjižico, v katero se vpisuje vsaka izprememba v imovini. Vlogi in izplačila
na hranilne knjižice se lahko vrše pri vsaki po- Pri računanju obresti se računi vsak mesec sredujoči pošti.	| za 30 dni.
Člen 7.
Hranilna knjižica se izda brezplačno ter je oproščena plačila takse.
Poštna hranilnica otvori za vsakega vložitelja račun (konto).
Člen 8.
Za vložitelja se smatra oni, na čigar korist se vplača prvi vlog.
Vložitelj lahko postane vsaka privatna oseba, trgovska firma, vsako oblastvo (urad), vsaka pravna oseba, vsako društvo ali vsak zavod. Tudi nedoletniki smejo samostojno vlagati prihranjene zneske ter prejemati izplačila, ako se temu ne protivijo njih zakoniti zastopniki, ki morajo to pismeno javiti poštni hranilnici.
Prvi vlog lahko vplača vložitelj sam ali zanj kdo drugi. Oni, ki vplača na vložiteljevo korist prvi vlog, se zove vplačnik. Vplačnik je lahko vsaka fizična ali pravna oseba.
Ako prvega vloga ne vplača vložitelj, nego namesto njega vplačnik, smatra poštna hranilnica vplačnika toliko časa za upravičenega, razpolagati z vložno knjižico in njeno imovino, dokler vložitelj pri katerikoli posredujoči pošti svojeročno ne podpiše hranilne knjižice.
Člen 9.
Hranilna knjižica se izda na ime vložiteljevo | ter obseza poleg podatkov, ki so potrebni za overitev njegove osebne istovetnosti, tudi podpis vložiteljev ali pa, če je vplačal prvi vlog vplačnik, podpis vplačnikov. Vložitelj, odnosno vplačnik, ki ni zmožen pisanja, mora priti z zanesljivo pričo, ki potrdi njegovo istovetnost in ki se zanj podpiše v hranilni knjižici.
Člen 10.
Odstop hranilne knjižice komu drugemu uva-žuje poštna hranilnica samo, če se opravi čin prenosa pri posredujoči pošti ali če je prenos izkazan z overovljeno listino. V teh primerih se smatra za lastnika hranilne knjižice oni, kateremu se je odstopila.
Člen 11.
Na ime posamezne osebe kot vložitelja se sme pri poštni hranilnici izdati samo ena hranilna knjižica.
Kdor si nabavi dve ali več hranilnih knjižic, izgubi obresti onih imovin, ki so vpisane v drugo, odnosno v ostale pozneje izdane knjižice, kakor tudi koristi iz člena 20. (prvega odstavka).
Člen 12.
Najmanjši vlog mora znašati en dinar, vsako vplačilo pa se sme izvršiti samo v vsotah, ki ob-sezajo popolne dinarje; maksimum vložne vsote in kapitaliziranih obresti ne sme presezati vsote 5000 dinarjev.
Zneski do enega dinarja se lahko vlagajo tudi tako, da se na poštne hranilne karte prilep-Ijajo poštne pisemske znamke ali posebne poštno-hranilnične znamke, ako odredi minister za pošto izdajo takih znamk.
Člen 13.
Višino obrestne mere za hranilne vloge, ki ne sme presezati 4% na leto, določa minister za pošto in brzojav z naredbo sporazumno z ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo; vsako izpremembo je treba razglasiti v ^Službenih Novinah».
Veljavnost take na novo določene obrestne mere se prične, ako je razglašena med 1. in 15. dnem, šele 16. dne istega meseca; ako pa je razglašena med 16. in poslednjim dnem meseca, velja od prvega dne naslednjega meseca ter se razteza tudi na vloge, ki so bili vplačani poprej.
Člen 14.
Obrestovanje hranilnih vlogov se prične dne
1.	onega meseca, ki nastopi za dnem vplačila, odnosno 16. dne istega meseca, prestane pa poslednji dan meseca, preden dospe poštni hranilnici odpoved, odnosno 15. dan istega meseca.
Zneski izpod 2 dinarjev ne nosijo nobenili obresti.
Dne 31. decembra vsakega leta se narasle obresti pripišejo h glavnici ter nosijo obresti od dne 1. januarja novega leta.
člen 15.
Na znesek, ki preseza 5000 dinarjev prihranjene imovine, se ne dajo obresti.
Člen 16.
Poštna hranilnica mora s priporočenim pismom pozvati vložitelja, naj razpolaga z glavnico, ki preseza s kapitaliziranimi obrestmi vred določeni maksimum 5000 dinarjev.
Ako vložitelj v mesecu, ki nastopi za tem obvestilom, ne razpolaga s presežkom, ki je višji od dovoljenega maksimuma, mora poštna hranilnica po tem roku kupiti po dnevnem kurzu državne papirje v nominalnem znesku najmanj 500 dinarjev, o čemer je treba obvestiti vložitelja.
Če vložitelj ne dvigne kupljenih papirjev, jih poštna hranilnica shrani in upravlja na vložiteljevo korist po določilih, ki veljajo za posle z vrednostnimi papirji.
Člen 17.
Imovina ali njen del se vrne vložitelju ali njegovemu pravnemu nasledniku ali pooblaščencu proti odpovedi, ki se sme izvršiti pri vsaki posredujoči pošti, katero označi lastnik hranilne knjižice.
Zneski izpod dveh dinarjev se smejo odpovedati samo, ako nima hranilna knjižica večje imovine od odpovedane vsote.
Izplačilo izvrši na predloženo hranilno knjižico posredujoča pošta, ki je označena v odpovedi, na podstavi naloga, ki ji je dospel od poštne hranilnice. Izvzet je primer, če teče postopek, naveden v členu 18., ali če je učinjena pripomba po drugem odštavku člena 8. ali po tretjem odstavku člena 20.
Poštna hranilnica vroča odpovedane zneske do 100 dinarjev s prvo pošto, posredujoče pošte pa jih izplačujejo, ko dospe nalog od poštne hranilnice. Zneski nad 100 do 1000 dinarjev se izplačujejo najkesneje v 15 dneh, zneski preko 1000 dinarjev pa najkesneje v enem mesecu od dne, ko je dospela odpoved.
Vendar pa ima minister za pošto in brzojav pravico, da dovoli izplačilo do 100 dinarjev na kratko pri posredujoči pošti, pri kateri se znesek odpove, in brez poprejšnjega naloga poštne hranilnice.
člen IS.
Ako se hranilna knjižica izgubi, se postopa tako-le:
Lastnik izgubljene nramlne knjižice mora, ako hoče dobiti njen duplikat, to pismeno prijaviti, bodisi neposredno poštni hranilnici, bodisi po najbližji posredujoči pošti, in čim točneje označiti podatke o knjižici.
Poštna hranilnica odredi takoj, naj se v knjigah vpiše prepoved, da se do nadaljnje naredbe ne sme nikomur nič izplačevati na izgubljeno hranilno knjižico.
Obenem izda poštna hranilnica razglas, ki ga je treba nabiti na kraju, pristopnem občinstvu, pri oni posredujoči pošti, v katere okrožju se je hranilna knjižica izgubila, in pri oni pošti, ki je pristojna z ozirom na stanovališče lastnika hranilne knjižice. S tem razglasom se vsakdo opozarja, da se proglasi hranilna knjižica za neveljavno in da se izda nova, ko mine mesec dni po objavi, ako v tem roku kdo drugi ne zahteva izgubljene knjižice.
Ako v enomesečnem roku nihče ne prijavi svoje zahteve na dotično knjižico, izda poštna hranilnica duplikat proti povračilu stroškov, ki se odpišejo od terjatve na dotični hranilni knjižici, izgubljena hranilna knjižica pa se proglasi za neveljavno.
Ako pa zahteva v enomesečnem roku kdo drugi to knjižico, mora poštna hranilnica stranko napotiti, naj sodno uveljavi svoje zahteve, ter ne sme izdati duplikata in tudi ne dopustiti, da bi se karkoli odločilo glede izgubljene knjižice, preden postane sodna razsodba izvršna.
Vložitelj trpi vso škodo, ki bi nastala, ako se hranilna knjižica zlorabi, preden dospe pri poštni hranilnici prijava, da se je knjižica izgubila.
Tega se vložitelj lahko obvaruje, ako si iz-| bere geslo, ki ga mora čuvati tajno.
Člen 19.
Obresti hranilnih vlogov so oproščene plačila vsakega davka.
Člen 20.
Na vloge, vplačane pri poštni hranilnici, se ne sme do zneska 2000 dinarjev niti izreči prepoved niti pridobiti zastavna pravica. Istotako niso dopustne eksekucije na poštne hranilne knjižice do zneska 2000 dinarjev.
Ako je vložitelj v konkurzu, je upravitelj (oskrbnik) konkurzne mase upravičen, poštni hranilnici odpovedati imovino, da jo vnovči, in o tem izdati priznanico.
Prigovor zoper izplačilo hranilnih vlogov se uvažuje samo, če teče pravda o lastninski pravici do dotične knjižice ali če so dani pogoji, obseženi v drugem odstavku člena 8.
Tak prigovor je treba pismeno vročiti poštni hranilnici z dokazili, ki so potrebna za presojo.
111.	del.
Določila o čekovnem in virementskem prometu.
Člen 21.
Poslovanje in obračunavanje čekovnega in virementskega prometa se mora vršiti ločeno od hranilnega prometa.
Udeležbo pri čekovnem in virementskem prometu dovoli poštna uprava onemu, ki položi osnovni vlog.
Kdor se udeležuje čekovnega prometa, pristopi tudi k virementskemu prometu.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, otvori vsakemu deležniku poseben tekoči račun. Ena in ista oseba sme imeti tudi več tekočih inčunov.
Člen 22.
Osnovni vlog ostane pri poštni hranilnici, odnosno čekovnem zavodu, dokler je lastnik računa deležnik čekovnega in virementskega prometa.
Lastnik računa sme izstopiti iz čekovnega in virementskega prometa, kadarkoli hoče, toda samo na podstavi odpovedi.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, sme istotako vsak čas odpovedati vsak račun, a ni dolžna niti opravičiti odpovedi niti vpošte-vati prošnje za udeležbo pri čekovnem in virementskem prometu.
Ako se račun odpove, ne sme njegov lastnik več razpolagati z imovino svojega konta po čeku ali virementu, in sicer ne od dne, ko je odpoved dospela, odnosno ko je bila vročena. Odpovedana imovina na računu se izplača z osnovnim vlogom vred najkesneje v 15 dneh od dne, ko dospe odpoved poštni hranilnici, odnosno čekovnemu zavodu.
Člen 23.
Višino osnovnega vloga določa minister za pošto in brzojav sporazumno z ministrom za finance in ministrom za trgovino in industrijo občasno z naredbo; ta določitev se sme tudi izvršiti tako, da se osnovni vlog zviša, ako preseza promet na računu največji znesek, ki je označen v naredbi.
Člen 24.
Višina obrestne mere za vloge v čekovnem iu virementskem prometu sme znašati največ 3 cl<> na leto. Minister za pošto in brzojav sme sporazumno z ministrom za finance in z ministrom za trgovino in industrijo v mejah tega maksimuma določati obrestne mere za omenjene vloge; sme pa tudi določiti, da ne nosijo dotični vlogi, zlasti osnovni vlogi, nobenih obresti ali da nosi}0 samo delne obresti.
Obrestovanje se prične L dne onega meseca, ki nastopi za dnem vknjižbe, odnosno 16. dne istega meseca, prestane pa poslednji dan mese^ai. preden sc znesek odpiše od računa, odnosno s 15. dnem istega meseca, ko je znesek odpisan-
Drugače veljajo določila člena 14.
Člen 25.
Na tekoče vloge, ki so pri poštni hranilnic1' odnosno čekovnih zavodih, se sme vršiti eksekucija do onega zneska, ki je lastniku računa na j razpolago, ko prispe izvršilni sklep.
Člen 26.
Za uporabo čekovnega in virementskega Pr‘^ j meta se plačujejo posebne takse. Razen tega
pobirajo stroški za obrazce, ki se dajo strankam na razpolago.
v Višino teh taks in stroškov za obrazce d'o-loča minister za pošto in brzojav.
Člen 27.
Poštna uprava ne prevzema jamstva za pravočasno vknjiževanje vplačil na tekoči račun (konto) lastnikov računa, niti za pravočasno izvrševanje kakršnihkoli nalogov, izdanih po strankah, nego odgovarja edino za vsote, vplačane pri poštnih blagajnah.
Poizvednice (reklamacije) za vplačila, naloge, izplačila, obresti in takse se rešujejo samo v roku treh let. Po tem roku prestane jamstvo poštne u prave.
Za poizvednice poštnih pošiljk (poštnih nakaznic, priporočenih pisem, vrednostnih pisem itd.) veljajo roki poštnih predpisov.
Če se lastniku tekočega računa izpremeni Pravni položaj ali civilno zvanje, se mora o tem obvestiti poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, ki vodi dotični tekoči račun.
Poštna uprava ni odgovorna za posledice, izvirajoče iz izprememb, ki niso bile pravočasno priobčene.
Člen 28.
Z imovino na tekočem računu je mogoče razpolagati po čeku ali po plačilnem nalogu.
Čeki niso podložni nobeni taksi, razen zakoniti taksi za čeke.
Čeki, ki se morajo izplačati na pokaz (a vista) v gotovini, se smejo glasiti samo na prinosnika; vendar pa je dopuščeno z nahrbtnim vpisom (prenosom, indosamentom) označiti osebo, kateri naj se izplača ček. Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, izplačujejo prinosnikom čeke z nahrbtnim vpisom (prenosom, indosamentom), ki se glase nanje, samo proti priznanici in dokazu o istovetnosti.
Plačilni nalogi se morajo neposredno pošiljati poštni hranilnici, odnosno onemu čekovnemu zavodu, ki vodi pripadni tekoči račun, kjer se z njimi postopa v zmislu veljavnih pravilnikov. Plačilni nalogi niso podložni fiskalnim taksam.
Drugače veljajo za čekovni in virementski promet predpisi čekovnega, odnosno civilnega prava, kolikor ne določa ta zakon drugače.
IV.	del.
zastarevajo na korist poštne hranilnice, ne glede na vložiteljevo pravno stanje, v 30 letih.
Zastaranje prekine vsak novi vlog (vplačilo) in vsaka odpoved (izplačilo).
Vrednostni papirji, deponirani pri poštni hranilnici, postanejo, ne glede na vložiteljevo pravno stanje, lastnina poštne hranilnice, ako v 30 letih nihče ne zahteva ne vrednostnih papirjev ne obresti od njih niti ne učini dispozicije glede njemu vpisane glavnice ali njenih obresti pri poštni hranilnici.
Leto dni, preden poteče rok zastaranja, opozori poštna hranilnica, odnosno čekovni zavod, v «Službenih Novinah» prizadete osebe na izgubo, ki jim preti.
Člen 32.
Oproščene so plačila fiskalnih taks vloge v poslih s poštno hranilnico, odnosno s čekovnimi zavodi, ako so te vloge namenjene poštni hranilnici ali čekovnim: zavodom, poštnim oblastveni in njih organom, istolako pa tudi vloge za sprejem v čekovni in virementski promet in prenosi hranilnih knjižic.
Oproščene so fiskalnih taks priobčitve, odnosno naredbe, ki so jih čeku, odnosno' plačilnemu nalogu, dodali njih izdatelji, zlasti s katerimi se kdo drugi označuje za prejemnika nakazanih zneskov ali s katerimi se nalaga, naj se določenim osebam izdado poštne nakaznice, vrnejo listine itd., potem pooblastila in potrdila o prejemu, ki jih izdajajo stranke poštni upravi.
Oproščeni so poštnine in vseh postranskih poštnih taks dopisi poštne hranilnice in čekovnih zavodov kot poštnih naprav v njih poslih, istotako pa tudi prijave za sprejem; v promet poštne hranilnice, odnosno čekovnih zavodov, nadalje vprašanja strank in odgovori nanje. Posredujoče pošte odpravljajo kot vrednostna pisma brez poštnine vse pošiljke, v katerih so hranilne knjižice, odnosno potrdila o deponiranih vrednostnih papirjih z nalogi, naj se kupijo, pro-dado ali pošljejo vrednostni papirji.
Za pošiljanje denarja v gotovini kakor tudi vrednostnih papirjev privatnih oseb tem osebam pa se plačuje poštnina.
Oproščeni so taks službeni telegrami in telefonski pogovori poštne hranilnice in čekovnih zavodov kot poštnih naprav.
Čekovni računi poštnih oblastev in pošt so oproščeni manipulativnih pristojbin in provizij.
Določila o prometu z vrednostnimi papirji.
Člen 29.
Na zahtevo vložiteljev hranilnih vlogov ali lastnikov tekočih računov (kont) se smejo vlogi, kolikor so zadostni, uporabljati za nakup vrednostnih papirjev, pa tudi za opravljanje ostalih Poslov, navedenih v členu 3., in sicer po dtolo-čilih, ki jih izda minister za pošto in brzojav v ta namen.
Vložitelj (deponent) dobi potrdilo za svoje vrednostne papirje, ki jih hrani poštna hranilnica.
Po nakupu efektov mora ostati kot kupčeva itnovina v gotovini hranilni vlog najmanj en dinar, v čekovnem prometu pa ves osnovni vlog.
Določila četrtega odstavka člena 8. o pravici vplačnikovi, da razpolaga ob določenih pogojih v imenu vložiteljevem z njegovo prihranjeno imovino, veljajo tudi za vrednostne papirje, ki jih hrani poštna hranilnica.
Člen 30.
Vložitelj (deponent) mora skrbno hraniti potrdilo o deponiranih vrednostnih papirjih in trpeti :'So škodo, ki bi nastala, ako se mu je potrdilo 'Zgubilo ali se je uporabilo neupravičeno', če ni Pravočasno obvestil poštne hranilnice, da pre-Pieči izročitev papirjev neupravičenim osebam.
^ Vložitelji iz hranilnega prometa morajo na-vesti na prijavi o izgubi tudi geslo, ako ga imajo. . . Za izgubljena potrdila o hranjenju se izda-’al° duplikati. Poštna uprava sme zahtevati, da '^Posluj oni, ki je izgubil potrdilo, najprej sodno ^diočbo o amortizaciji izgubljenega potrdila o ePoniranih vrednostnih papirjih.
V.	del.
Končna določila.
Člen 31.
hranilni vlogi in terjatve na tekočih runih tako v glavnicah kakor tudi v obrestih
Člen 33.
Uslužbenci poštne hranilnice, čekovnih zavodov in posredujočih pošt morajo varovati poslovno in uradno tajnost; strogo jim je prepovedano, da bi, razen svojim predstojnikom, dajali drugim osebam kakršnekoli podatke o imenih vložiteljev ali onih, ki vplačujejo, o vloženih in vrnjenih zneskih ali o višini imovine.
To določilo velja tudi za ostale poslovne stroke poštne hranilnice in čekovnih zavodov.
Poštni hranilnici in čekovnim zavodom je dovoljeno dajati podatke samo, ako so za dajanje podatkov v zmislu zakona upravičena druga poštna oblastva.
Člen 34.
Poštna hranilnica, odnosno čekovni zavodi, morajo po odbitku onih vsot, ki so potrebne za vzdrževanje prometa, ves denar, ki ga prejemajo v hranilnem ali čekovnem prometu, kakor tudi druge glavnice, kar jih je odveč, nalagati plodonosno, tako da je vsak čas zagotovljeno popolno izpolnjevanje prevzetih obveznosti.
Nalaganje se vrši:
1.	) definitivno:
a)	z nakupovanjem državnih papirjev in papirjev, za katere jamči država, in posojil samoupravnih teles;
b)	s pridobivanjem lastnega posestva v nepremičninah;
2.	) provizorno:
a)	z nalaganjem na tekoči račun proti kratkemu odpovednemu roku pri dobro fundiranih zadružnih in nezadružnih denarnih zavodih, ki so protokolirani v kraljevini (kontokurentni vlogi);
b)	z lombardiranjem vrednostnih papirjev, razen delnic;
c)	z eskontiranjem vrednostnih papirjev in njih kuponov, ki se smejo zastaviti;
č) s kupovanjem deviz.
Minister za pošto in brzojav odloča sporazumno z ministrom za finance in z ministrom za trgovino in .industrijo na predlog poštne hranilnice, odnosno čekovnih zavodov, o posameznostih, kako se nalagaj denar.
Člen 35.
Z dohodki plodonosno naloženega denarja je treba pokrivati obresti hranilnih in čekovnih vlogov, istotako pa tudi vse upravne in druge izdatke.
Ako se iz dohodkov naloženih fondov ne morejo pokriti obresti vlogov in upravni stroški, je treba manjek kakor tudi stroške za ustanovitev novih naprav te vrste pokriti iz obstoječih rezervnih podlog (rezervnih fondov) za hranilni, čekovni in virementski promet, če pa so te izčrpane, izposoditi iz tekočih dohodkov poštne, brzojavne in telefonske uprave. Taka posojila se morajo povrniti poštni, brzojavni in telefonski blagajni brezobrestno iz presežkov, ki ostanejo na koncu poslovnega leta. Ako tudi teh poslednjih ni, je treba manjke vpoštevati v rednem državnem proračunu, in sicer v oddelku ministrstva za pošto in brzojav.
Presežek, ki ostane po poravnavi gorenjih posojil, se mora uporabiti:
1.	) do 1 % za nagrado članov nadzorstvenega sveta;
2.	) do 5% za nagrado onih uslužbencev poštne hranilnice in čekovnih zavodov, ki so zaslužili s svojim delom posebno nagrado, in sicer na podstavi pravilnika, ki ga izdela ministrstvo za pošto in brzojav;
3.	) 1 % se daje na razpolago ministru za prosveto, da lahko po pravilniku, ki ga predpiše sam, nagraja marljive učence osnovnih šol z vložnimi knjižicami poštne hranilnice, vinkuliranimi db polnoletnosti;
4.	) 30 %, ostanka za ustanovitev, odnosno zvišbo podloge (rezervnega fonda) do višine, predpisane v prihodnjem členu 37.
5.	) Kar ostane, se mora vložiti v državno blagajno kot proračunski dohodek poštne uprave.
Člen 36.
ulavna kontrola mora pregledati bilanco in račun o dobičku in izgubi najkesneje v štirih mesecih od dne, ko se ji pošlje v pregled'. Ta pregled vrši glavna kontrola v hranilnici sami, odnosno po potrebi tudi v čekovnih zavodih. Ako se glavna kontrola uveri, primerjaje knjige in račune poštne hranilnice s predloženo bilanco in računom, o dobičku in izgubi, da je vse točno in pravilno, potrdi točnost bilance in računa o dobičku in izgubi z izjavo svojih odposlancev na bilanci v dveh izvodih; enega pridrže odposlanci za glavno kontrolo, drugi pa se shrani pri poštni hranilnici. Ako glavna kontrola navedenih računov ne spozna za točne, pošlje svoje pripombe ministrom, ki so po členu 39., tretjem odstavku, pristojni za preizkušanje letnih računov.
Ako glavna kontrola v štirih mesecih od dne, ko so ji bili računi poslani v pregled, ne pregleda bilance in računa o dobičku in izgubi, je smatrati omenjeni račun poštne hranilnice za pravilnega.
Člen 37.
Za poštno-hranilno, čekovno in virementsko službo je treba ustanoviti podlogo (rezervni fondi), ki je določen za kritje eventualnih poslovnih manjkov, odnosno izgub poštne hranilnice in čekovnih zavodov.
Podloga mora doseči 5%i stanja vlogov, ki ostanejo na koncu poslovnega leta v hranilnem, čekovnem in virementskem prometu, ko se odbijejo zneski, vrnjeni med letom, toda podloga ne sme presezati zneska 20,000.000 dinarjev.
Imetek podloge (rezervnega fonda) je treba plodonosno naložiti po predpisih člena 34. in dotični dohodek uvrstiti v letni račun.
Člen 38.
Dohodek poštne hranilnice in čekovnih zavodov je prost davka.
Poslovne knjige, beležnice, računi in podobno poštne hranilnice in čekovnih zavodov so oproščeni takse, istotalco pa tudi hranilne knjižice in potrdila o deponiranih vrednostnih papirjih, ki jih izdaja poštna hranilnica.
Potrdila o prejemu in izpiski iz kont, ki jih izdaja poštna uprava strankam, so oproščeni fiskalnih taks.
Za denar, ki je vplačan na tekoče račune pri poštni hranilnici, odnosno čekovnih zavodih, se ne plačuje nobena taksa.
Člen 39.
O čekovnem poslovanju morajo poštna hranilnica in čekovni zavodi po načelih dvojnega knjigovodstva sestavljati skupni zaključni letni ^ račun (bilanco z računom o dobičku in izgubi). !
V	tem letnem računu je treba po odbitku zneskov, vrnjenih med letom, označiti stanje vlogov, kakršno je koncem poslovnega leta, posebe v hranilnem in posebe v čekovnem in virementskem prometu, istotako pa tudi končno stanje elociranj, izvršenih po členu 34., in podloge (rezervnega fonda).
Preizkušanje letnih računov spada v področje ministra za pošto in brzojav, ministra za finance in ministra za trgovino in industrijo.
Računsko poslovanje poštne hranilnice in čekovnih zavodov je podložno kontroli najvišjega državnega računskega oblastva.
Koncem vsakega poslovnega leta mora poštna hranilnica sestaviti podrobno poročilo o svojem poslovanju in o poslovanju čekovnih zavodov.
V	«Službenih Novinah» je treba objaviti zaključni letni račun poštne hranilnice in čekovnih zavodov.
Člen 40.
Začasno, do otvoritve poštne hranilnice v Beogradu, se razširja hranilna služba poštne hranilnice v Sarajevu postopno na vso državo.
Po otvoritvi poštne hranilnice v Beogradu preide hranilna služba za vso državo na to hranilnico; čekovna in virementska služba ostane razdeljena na obstoječe zavode, dokler se ne ustanove novi po členu 1. tega zakona.
Člen 41.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi z dnem, ko se razglasi v «Službenih Novinah». Tega dne prestanejo veljati vsi zakoni, vse uredbe in naredbe o poštnih hranilnicah, kar jih je bilo do sedaj na ozemlju kraljevine. Ta zakon nadomešča uredbo o pošt-no-hranilnem, čekovnem in virementskem prometu v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev z dne 26. junija 1921. — seznamka uredb ministrstva za pošto in brzojav št. 2 — «Službene No-vine» št. 195/1921.
Našemu ministru za pošto in brzojav priporočamo, naj razglasi ta zakon in skrbi za njegovo izvrševanje, ministru za finance in ministru za trgovino in industrijo, naj postopata po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V	Beogradu, dne 30. novembra 1921.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat
čuvar državnega pečata, minister pravde:
M. S. Djuričič s. r.
Predsednik ministrskega sveta
in minister za zunanje zadeve: Nik. P. Pasic s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
13t.
Mi
il.lelcsa.ndex> I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev,
proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v XXXVIII. redni seji, ki jo je imel dne 28. decembra 1921. v Beogradu, in da smo Mi potrdili in potrjujemo, da je uredbo o ureditvi in vzdrževanju naših vojaških pokopališč in grobov v domovini in v inozemstvu z dne 12. decembra 1919., razglašeno «Službenih Novinah» št. 3 z dne 3. januarja 1920.* in navedeno pod št. 3 seznamka uredb ministrstva za verstvo — «Službene Novine>> št. 195 z dne 3. septembra 1921. — izpremeniti in da se glasi:
* Uradni list pod št. 41 iz leta 1920.
Zakon
o ureditvi naših vojaških pokopališč in grobov v domovini in v inozemstvu kakor tudi pokopališč padlih vojakov in mornarjev, vojnih ujetnikov in internirancev, državljanov Nemčije, Avstrije, Ogrske in Bolgarije, pokopanih na našem državnem ozemlju.*
Člen 1.
Vsa vojaška pokopališča, po možnosti tudi posamezni grobovi naših borilcev za svobodo in ujedinjenje našega naroda, brez ozira na vero-izpovedanje pokojnikov, iz časa od dne 6. oktobra 1912. do dne 1. avgusta 1913. in od dne 1. avgusta 1914. do konca evropske vojne se morajo urediti in vzdrževati v redu kot svetel spomin na težke dni borbe za svobodo in ujedinjenje našega troimenskega naroda.
Člen 2.
Vsa pokopališča kakor tudi posamezni grobovi padlih in umrlih vojakov, vojnih ujetnikov in internirancev, ki so na državnem ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in v katerih so pokopani bivši državljani Avstrije, Nemčije, Ogrske in Bolgarije, se morajo čuvati in vzdrževati v redu po členih 225. in 226. versailleske, členih 171. in 172. saintgermainske, členih 155. in 156. trianonske in členih 116. in 117. neuillyj-ske mirovne pogodbe.
Člen 3.
Vrhovno skrbstvo in nadzorstvo glede ureditve in vzdrževanja naših vojaških pokopališč in grobov v domovini in v inozemstvu, istotako pokopališč, imenovanih v členu 2. tega zakona, opravlja ministrstvo za vere kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po področnih verskih in poliiičnih upravnih oblastvih.
Člen 4.
Naloga ministrstva za vere glede skrbstva in nadzorstva o ureditvi in vzdrževanju tako naših kakor tudi pokopališč iz člena 2. tega zakona je:
Ministrstvo za vere
1.	) sestavlja uradne seznamke grobov za vse naše vojaške grobove v naši domovini in izvun nje ter poleg tega zbira načrte pokopališč;
2.	) zbira podatke o grobovih prejšnjih prijateljskih vojakov;
3.	) izsleduje in ugotavlja grobove ter kontrolira dokaze o njih v domovini in v inozemstvu;
4.	) skrbi, da so v redu vsa pokopališča, kamor se štejejo tudi grobovi iz člena 2. tega zakona, na našem ozemlju, ter ureja vprašanja o lastništvu posestev in pravico počivanja;
5.	) skrbi in se briga za grobove naših vojakov, ki počivajo v zemlji naših zaveznikov;
6.	) popravlja in porazdeljuje proračunska sredstva za celokupno skrb in brigo za naše grobove v domovini in v inozemstvu; in
7.	) zbira poročila o stanju in položaju pokopališč in grobov.
Člen 5.
Pokopališča in grobovi naših vojakov, padlih in umrlih v vojnah za osvoboditev in ujedinjenje, istotako grobovi vojakov, vojnih ujetnikov in internirancev iz člena 2. tega zakona na našem ozemlju, se izročajo glede ureditve in vzdrževanja v varstvo in skrbstvo verskim in političnim občinam, katere nadzira njih nadrejeno oblastvo in materialno podpira ministrstvo za vere.
Duhovniki župnij, v katerih so taka pokopališča, morajo na Vidov dan in na vseh zadušni-cah prihajati na ta pokopališča ter v imenu sorodnikov in v imenu hvaležne domovine opravljati na njih predpisane spominske pobožnosti in o tem po svojih nadrejenih oblastvih poročati ministrstvu za vere.
Člen 6.
Vsak grob se mora označiti z gričem, na trajnem nagrobnem znamenju — križu pa je treba napisati ime in priimek in vse druge potrebne značilne znake dotičnega pokopanca.
Glavno načelo, da se spravijo vojaška pokopališča v red, je enotnost pri postopanju z vsemi grobovi brez razlike.
Člen 7.
popol-
Pokopališča se morajo vzdrževati nem redu in popolni čistoti.
Za nagrobna znamenja je uporabljati križe iz kamena ali betona. Dosedanje križe iz lesa je postopno nadomestiti z betonskimi kot trajnimi nagrobnimi znamenji.
Grobovi, ki jih je teže najti, se morajo označiti z razločneje vidhiini znaki.
Člen 8.
Vsa pokopališča se morajo ograditi s trajno ograjo.
Grobovi, ki so razpadli, se morajo uposta-viti po členu 6. tega zakona.
Člen 9.
Prekopavanje in prenašanje mrličev se sme dovoljevati na zahtevo sorodnikov, toda po veljavnih predpisih o tem.
O vsakem prekopu sestavita točen zapisnik, in sicer za vsakega prekopanca posebe, krajevno politično in versko ali policijsko oblastvo. Vsi taki zapisniki se pošiljajo ministrstvu za vere.
Člen 10.
Vojaška pokopališča in vojaški grobovi tako naših kakor tudi vojakov iz člena 2. tega zakona, ki so na našem ozemlju, na državnih, občinskih in cerkvenih posestvih, ostanejo še nadalje na svojem mestu.
Člen 11.
Za pokopališča in grobove tako naših kakor tudi vojakov iz člena 2., ki so na zasebnih posestvih, je treba doseči sporazum z lastniki posestev. Za zavzeto posestvo dobiva lastnik posestva odškodnino, ako jo zahteva.
Odškodnina se daje po ocenitvi komisije treh članov, ki jo določa minister za vere. Enega člana predlaga lastnik. Komisijo plačuje ministrstvo za vere.
Za to odškodnino se postavlja v proračun vsota, ki je potrebna, dokler so pokopališča na dotičnem zemljišču ali dokler država ne odkupi posestev.
Lastniki zemljišč, na katerih so grobovi, morajo, ako jih ne bi hoteli več trpeti na svojih posestvih, to izjaviti po redni poti ministrstvu za vere, ki preseli poi sporazumu z državnim, pristojnim cerkvenim ali samoupravnim oblast-vom. pokopališča na državno, cerkveno ali samoupravno posestvo.
Vsa pokopališča z manj nego 200 grobovi, pa tudi posamezni grobovi se morajo osredotočiti v eno že obstoječe največje pokopališče ali splošno selsko ali mestno pokopališče.
Člen 12.
Lastniki, na katerih posestvih so vojaška pokopališča, ne smejo, dokler se ne urede njih razmerja po členu 10., teh posestev nikakor uporabljati; drugače se kaznujejo po § 365. kazenskega zakona.
Člen 13.
Prekopavati kakor tudi prenašati posmrtne ostanke smejo sorodniki samo z odobritvijo ministrstva za vere in po predpisih pravil o izkopih in prenosih mrličev z dne 30. avgusta 1919., K. br. 16.521, členih 6., 8., 9. in 13., in uredbe o prevozu potnikov in blaga po železnici iz leta 1907., § 41., kar velja tudi za ladje.
Za osebe iz člena 2. se dovoljuje prenos po predhodni odobritvi njih vlade in ko se ugotovi identiteta pokopančeva.
Člen 14.
Župnijski duhovniki vseh konfesij kakor tudi občinski uradi (opštinski sudovi) morajo vsako izpremembo na onih pokopališčih, ki so v njih področju, po pristojni poti naznaniti ministrstvu za vere zaradi nadaljnjega poslovanja.
* Razglašen v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» št. 87. izdanih dne 22. aprila 1922. (Prilog XII. — 1922.)
Člen 15.
Za pokopališča in grobove zaveznikov J11 nam prijaznih držav je skleniti glede njih vzdrževanja poseben sporazum z njih vlado.
Člen 16.
Pokopališča, ki so zunaj meja naše kraljevine, se izročajo v varstvo in skrbstvo kraljevskim poslaništvom, zlasti pa konzulatom, v katerih ob-močju so.
V krajih, kjer so grupirana večja pokopališča, je postaviti posebne duhovnike-varuhe kot organe ministrstva za vere, ki imajo te-le dolžnosti:
Duhovniki-varuhi
1.	) pregledujejo vsa pokopališča in skrbe za to, dh se spravijo v red in vzdržujejo v čim boljšem stanju;
2.	) zbirajo in urejajo seznarnke grobov in poročila o položaju grobov ter jih pošiljajo ministrstvu za vere;
3.	) v zvezi so z ministrstvom za vere glede zadev, ki se tičejo pokopališč in grobov;
4.	) podpirajo rodbine pokojnikov ob njih po-setih zaradi opravljanja spominskih pobožnosti in postavljanja nagrobnih spomenikov po želji in sredstvih teh rodbin;
5.	) odgovorni računodajniki so za vse vsote, ki bi se jim dajale za ureditev pokopališč;
6.	) na Vidov dan in na vseh zadušnicah opravljajo potrebne spominske pobožnosti v imenu hvaležne domovine; ob vseh državnih praznikih darujejo pri poslaništvu sveto mašo (liturgijo) ter izvršujejo vse obrede in vsa bogoslužna opravila naših kolonij, ki so tamkaj, in vse posle, ki so v zvezi s tem.
Člen 17.
Kraji, v katerih je postaviti duhovnike-varuhe, so ti-le:
1.	) na Krfu za pokopališča na Krfu, otoku Vidu in Lazaretu;
2.	) v Solunu za pokopališča na grškem ozemlju od Soluna do Lerina in Kanala in vzdolž srbsko-grške meje; na pozicijah Kajmakčalana, Ostrva, Soroviča, po selih monglenske ravnine, Kožuhu, Zborskem, Veterniku, Dobrem polju, Sokolcu, Veterkopu, pokopališča od Lerina do Čegana kakor tudi pokopališče pri Solunu; v Zejtinliku, Mikri, Sedesu;
3.	) v Skadru za pokopališča na albanskem ozemlju;
f-l v Parizu za pokopališča na Francoskem, na Korziki, v Tunisu in Algieru;
5.	) v Bukarešti za pokopališča v Dobrudži, Bolgariji in Jedrenu; in
6.	) v Pragi za pokopališča v Češkoslovaški, Nemčiji, Avstriji in Madžarski.
Na Kajmakčalanu se mora postaviti za du-hovnika-varuha duhovnik-menih.
Člen 18.
Za vsa večja pokopališča, ki niso grupirana, določa ministrstvo za vere zaradi lažjega vzdrževanja tudi varuhe kot pomočnike duhovnikov-varuhov. Njih število se določa s proračunom Po dejanskih potrebah.
Člen 19.
Duhovniki-varuhi so ukazni državni uradniki. Izbirajo se po natečaju izmed duhovnikov z višjo duhovniško izobrazbo ali z najmanj 10 leti duhovniške ali administrativne službe. Njih čin je erak činu generalnega konzula.
Po plači se dele na štiri razrede: I. razred 6500, II. razred 6000, III. razred 5000, IV. razred 4000 dinarjev na leto.
Poleg plače uživajo tudi specialne doklade, k* ^ se določajo vsako leto z državnim proračunom.
Varuhi so neukazne osebe ter nimajo razen Plače nobenih drugih prejemkov.
Najemnina za pisarno duhovnika - varuha, broški za pisarno, pošto in brzojav se določajo 2 državnim proračunom.
člen 20.
. 'vsa naša vojaška pokopališča v domovi v inozemstvu je treba smatrati za začasna K° nastopi možnost, se osredotočijo ] Palisea tako, da se v vsaki pokrajini, kje Postavijo ugledni spomeniki v obliki kapel nlV’ roavzoleiev z grobnico pod njimi, gostja posameznikov, ki so pokopani na ] mcih dotične pokrajine in katerih imen
znana, je treba zbrati, njih imena označiti, vpisati v knjige in položiti v posebni pregraji v grobnice, da jih pozneje potomci lahko najdejo; ostale kosti brezimenskih junakov pa je položiti v nalašč za to napravljen oddelek.
Člen 21.
Vsa pokopališča iz člena 2. ostanejo na svojem mestu ter uživajo pravico večnega bivanja, kolikor ne odrede njih vlade drugače.
Člen 22.
Po preteku leta 1928. poskrbi ministrstvo za vere, da se preneso kosti v eno splošno grobnico. Ministrstvo za vere določi sporazumno z ministrstvom za gradbe in oblastnimi oblastvi za pokopališča v državi in z diplomatskim predstavništvom v inozemstvu kraj, kjer naj se napravijo grobnice s kapelami.
Za vse kapele z grobnicami mora ministrstvo za vere po natečaju nabaviti potrebne načrte in proračun.
Člen 23.
Komisije, ki bi jih poslale vlade Nemčije, Avstrije, Ogrske, Bolgarije in Turčije, da izslede padle in umrle osebe, se morajo obračati na ministrstvo za zunanje zadeve. To ministrstvo jih takoj dovaja v stik z ministrstvom za vere, ki jim dhje:
1.	) vsa pojasnila o številu in kraju, kjer so grobovi vseh pokopancev, in
2.	) seznarnke mrtvecev po možnosti z vsemi podatki, potrebnimi, da se ugotovi njih identičnost.
Člen 24.
Potrebne kredite za ureditev in vzdrževanje vseh vojaških pokopališč brez razlike v domovini in v inozemstvu, za njih pregledovanje, istotako za vse druge izdatke, ki se zahtevajo s tem zakonom, postavlja v svoj proračun ministrstvo za vere.
Prav tako se nalaga tudi oblastnim samoupravam in občinam, da morajo postavljati potrebne vsote v svoje proračune za ureditev in vzdrževanje pokopališč, ki so na njih ozemlju, kolikor ne bi tega storila država.
Za izdatke preko 10.000 dinarjev v oblastnih proračunih je treba v to svrho odobritve ministrstva za vere.
Člen 25.
Dokler se posmrtni ostanki dokončno ne prenesejo v grobnice, dovoljuje ministrstvo za vere prenos, posmrtnih ostankov posameznih pokojnikov iz kraja v kraj kakor tudi iz inozemstva v domovino. Rodbine padlih vojnikov uživajo pri prenosu možne olajšave.
Prehodna določila.
Člen 26.
Vsi dosedanji oddtelki za skrbstvo o vojaških pokopališčih pri pokrajinskih upravah v Zagrebu, Sarajevu, Splitu in Ljubljani se spajajo v en centralni oddelek pri ministrstvu za vere, ki se zove «Centralni obveščevalni oddelek za vojna pokopališča in vojne izgube» («Centralno iz-veštajno odelenje za ratnička groblja i ratničke gubitke»). Proračunski krediti, določeni zanje, se dajo na razpolago ministrstvu za vere.
Vsi zapiski v aktih, ki se tičejo vojaških pokopališč tako naših kakor tudi vojakov iz člena 2. ter pomagajo izsledbvati in ugotavljati grobove, pa se hranijo pri vojnem ali finančnem ministrstvu, je izročiti v nadaljnje poslovanje ministru za vere, centralnemu obveščevalnemu oddelku za vojna pokopališča in vojne izgube.
Člen 27.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v «Službenih Novinah», ter nadomešča uredbo o ureditvi in vzdrževanju naših vojaških pokopališč v domovini in v inozemstvu z dne 12. decembra 1919., «Službene Novine» št. 3 iz leta 1920., seznamka uredb ministrstva za vere št. 3, «Službene Novine» št. 195/1921.
Našemu ministru za vere priporočamo, naj razglasi ta zakon in slabi za njegovo izvrševa-
nje, oblastveni zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 28. februarja 1922.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r.
Predsednik minstrskega sveta: Nikola P. Pasic s. r.
(Podpisi ostalih ministrov.)
Uredbe osrednje vlade.
132.
Naredba o postopanju pri vojaških nastanitvah.
i Gospod minister za vojno in mornamico je iz-I volil z E. G. br. 8261 z dne 20. marca 1922. izdati nastopno pojasnilo:
i Na vprašanje nekega komandanta armijske ob-| lasti, kako je postopati, da se zagotovi prenočišče ; vojaških oddelkov in transportov v krajih, kjer ni vojaških zgradb, pojasnjujem:
V vseh garnizijah, kjer ni državnih in vojaških poslopij, občinskih in drugih zgradb, ki bi se moglo j uporabljati za prenočišče vojaških oddelkov in i transportov, nego se morajo v ta namen jemati za-i sobne iiišo, je postopati tako-le:
1.	) Po točkah 416. in 417. vojne službe se sestavi Iv dotičnih garnizija!) nastanitvena lista,
sporazumno s krajevnimi oblastvi. To izvrše ko-I mandanti mesta, odnosno garnizonarji, kjer ti ob-1 stoje, kjer pa jih ni, komandanti vojnih okrožij administrativno.
To liste so morajo dopolniti še z eno rubriko j «velikost odškodnine* ter se hranijo pri komandi mesta, odnosno garnizijski upravi ali vojnlem okrožju in dotičnih občinah.
Na teli listali iso določene tudi velikosti odškodnine po zavzetih lokalih in krajevnih cenah, ki so jih določila vojaška in krajevna oblastva.
2.	) Kadar se mora neizogibno uporabiti prenočišče po zasebnih hišah, je pravočasno obvestiti dotične komandante mesta, odnosno garnizonarjo ali komandante vojnih okrožij o prihodu vojaških oddelkov ali transportov.
Ti morajo obvestiti dotično' občinsko oblastvo ter odrediti po nastanitveni listi s krajevnimi (občinskimi) oblastvi, katere zasebne hiše se morejo v danem momentu uporabiti; nadalje izvrše nastanitev, pričakajo oddelek ali transport ter odrede raz-| vedbo za prenočišče.	'	,
| Kjer komande vojnega okrožja ni v kraj)), ka-j mor dospevajo vojaški oddelki ali transporti, izvršujejo te dolžnosti občinska oblastva po brzojav-I nem ali telefonskem nalogi) komandanta dotičnega j vojnega okrožja. Starejšina oddelka ali transporta | se mora po prihodu v kraj takoj javiti omenjenim vojaškim oblastveni, kakor je to določeno tudi s pravilom službe, I. del; kjer pa. takih oblastev ni. občinskemu oblastvu, ter od njih zahtevati mesta za prenočišče.
3.	) Na podstavi člena 40. ustave in v zvezi s členom 40. zakona o vojaški administraciji vpišejo velikost določene odškodnine krajevna in vojaška oblastva v nastanitveno listo, izplačilo pa se izvrši takoj iz rednih proračunskih kreditov dotičnega leta, )K) odločbi dotičnega komandanta armijske oblasti; zato jih za izdajanje takih odločb pooblaščam.
Krajevna oblastva morajo predložiti račune do-tičnemu komandantu mesta, gamizonarjul ali komandantu dotičnega vojnega okrožja poimenoma 7. označbo cen iz nastanitvene liste. Dotični komandanti pošljejo, ko preizkusijo zahtevo občine, račun po pristojni poti svoji armijski komandi, da ta odloči o odobritvi kredita. Ko armijski komandanti odobre kredit, se da kredit na razpolago dotičnim komandantom, da izplačajo občine.
Cin) občine jvrejmejo denar, izplačajo takoj lastnike proti priznanicam, ki jim služijo za dokument o izdani vsoti.
Kjer niso komande organi III. stopnje in ne :a/ polagajo z blagajno, izplačujejo odškodnino komandanti vojnih okrožij, ki jim je treba odobriti kredit.
4.) Zaradi evidence o zneskih, izdanih za taka izplačila, postavljajo komandanti armijskih oblasti te vsote med denarne potrebščine posebe na dotično partijo in pozicijo.
Odrejam, da je odslej postopati po teh predpisih.
Ministrstvo za vojno in mornarnico v Beogradu,
dne 20. marca 1922.; E. G. br. 3261.
133
Odločba o prodajanju izvoznih deviz.*
Gospod minister za finance je odredil v zvezi s svojo odločbo 1 br. 2022 z dne 18. februarja 1.1.:**
Izvoznik, ki bi prodal devizo za izvoz po drugi pooblaščeni banki in ne po oni, pri kateri je zavaroval valuto, mora to istega dne pismeno naznaniti tenki, pri kateri je zavaroval valuto.
Ako se ta dopis ne izroči banki osebno, nego se pošlje po pošti, služi za dokazilo o tem povratni poštni recepis.
Iz pisarne generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 24. aprila 1922.; I br. 6262.
Razolasi osrednje vlade.
Pojasnili k odločbi e kupovanju deviz za nabavo sirovin.***
Gospod minister za finance je izdal z odlokom 1 br. 6259 z dne 24. aprila t. 1. to-le pojasnilo:
♦Poslednji odstavek odločbe I br. 4728 z dne 30. marca t. 1.+ je uporabljati tudi na veletržce s koksom in premogom.
Pristojne zbornice naj ocenijo vsak posamezni primer, vpoštevaje obseg poslovanja dotične firme, ter naj na podstavi te svoje ocene oddajajo svoje mnenje pristojnemu odboru pri Narodni banki in njenih podružnicah o pogojnih dovolilih za nakup deviz.
Ta dovolila se morajo izpričevati po odločbi 1 br. 4728 z dne 30. marca 1922.»
*
Gospod minister za finance je izdal z odločbo 1 br. 6260 z dne 24. aprila t. 1. nastopno pojasnilo:
♦Odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah izdajajo industrijcem pogojna dovolila za nakupovanje deviz za nabavo sirovin, polsirovin, strojev in strojnih delov ob istih pogojih, kakor je to odrejeno v odločbi I br. 4728 z dne 30. marca 1922.»
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
.dne 24. aprila 1922.; I br. 6259 in I br. 6260.
Razglasi pokrajinske uprave za Slovenijo.
Razglasa.
Št. 15.902, z dne 25. aprila 1922.
Namesto odstopivšega Josipa Divjaka je imenovan za prisednika gerentskega sosveta okrajnega zastopa celjskega Karel Lešnik v Vojniku.
Št. 16.815, z dne 3. maja 1922.
Za namestnika gerentu okrajnega zastopa ormoškega je imenovan Franc II a n z e 1 i č, posestnik in občinski predstojnik v Hardeku.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
* Razglašena v »Službenih Noviuah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 95, izdanih dno 2ega maja 1922.
** Uradni list št. 59.
Razglašeni v »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca* št. 95, izdanih dne 2ega maja 1922.
f Uradni list št. 102.
Razglasa.
Št. 16.383, z dne 29. aprila 1922.
Namesto odstopivšega Mihaela Berketa je imenovan za občinskega gerenta v Vaneči Ivan Birke, posestnik istolnm št. 12.
Št. 16.663, z dne 3. maja 1922.
Namesto odstopivšega Nikolaja Križaniča je imenovan za občinskega gerenta v Kotu Matjaž K o -ter, posestnik istotam št. 5.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Zastopnik pokrajinskega namestnika:
dr. Baltič s. r.
Razpust društev.
Št. 15.534, z dne 25. aprila 1922.
Društvo »Slovenski strelski krožek ,Podgolovec’ v Ljubljani* je razpuščeno, ker že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov idma pogojev za pravni obstoj.
Št. 15.998, z dno 27. aprila 1922.
Društvo »Militur-Veteranen-Verein* v Slovenski Bistrici je razpuščeno, ker do sedaj še sploh ni delovalo in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj.
Št. 16.164, z dri e 27. aprila 1922.
Društvo »Deutscher Schulbauverein* na Ranci je I razpuščeno, ker že več let no deluje in ker zaradi! nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni! obstoj.
Št. 15.547, z dne 29. aprila 1922.
Društvo »Jezdni in vožnji klub* v Ljubljani je razpuščeno, kor že več let ne deluje in ker zaradi nezadostnega števila članov nima pogojev za pravni obstoj.
Št. 15.531, z dne 3. maja 1922.
Delavsko tamburaško društvo »Proletarec* v Mostah je razpuščeno, ker se ni konstituiralo in tudi ni nikoli delovalo ter sedaj nima pogojev za pravni obstoj.
Št. 15.536, 16.014, 16.075, 16.076 in 16.465, z dne 3. maja 1922.
Društva:
»Verein der Ingenieure' des k. k. Staatsbahndien-stes in Krain* v Ljubljani,
»Kranjska deželna gasilska zveza* v Ljubljani, »Napredno, politično in gospodarsko društvo za sodni okraj Kostanjevico* v Kostanjevici,
Podružnica v Krškem »Slovenske Straže* v Ljubljani in
»Društvo uslužbencev mestnega užitninskega zakupa v Ljubljani*
so razpuščena, ker že več let ne delujejo in ker zaradi nezadostnega števila članov nimajo pogojev za pravni obstoj.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za notranje zadeve.
Po naročilu pokrajinskega namestnika Krenienšek s. r.
Št. 1485. vet.
Izkaz o stanju živalskih kužnih bolezni v Sloveniji z dne 6. maja 1922.
Opazka: Imena okrajnih glavantev in mestnih magistratov so natisnjena z debelejšimi, imena občin j>a z navadnimi črkami. Številka pred dvopičjem znači število zakužonih krajev, številka za dvopičjem število zakuženih dvorcev v občini.
Slinavka in parkljevka.
Krško: Cerklje 5: 17, Čatež 1:1. Litija: Moravče 5: 7, Polšnik 2:6, Šmartno 1: 3- Maribor: Cirknioa 1:1, Gradiška 1:1, Krčevina 1:1, Lajteršperk 1:1, Na Ranci 1:1.
Vranični p r i s a d.
Krško: Št. Jernej 1:1. Murska Sobota: Čentiba 1:1, Dolnja Lendava 1:3, Kapca 1:1, Mala Polana 1:1.
Šumeči prisad.
Krško: Kostanjevica 1:1.
S m r k a v o st.
Logatec: Rakek 1:1.
Mehurčasti izpuščaj pri plemenskih
konjih.
Celje: Gomilsko 1:1. Kočevje: Ribnica 2:2, Sodražica 1:1. Konjice: Žiče 1: 1. Litija: Bukovica 2: 2, Hudo 1:1, Muljava 1:1, št. Vid 1:1, Veliki Gaber 2: 2, Velike Pece 1:1. Maribor: Jablanci 1:1, S|nsinji Porčič 1:1, Radvanje 1:1, Zgornji Žerjavci 1:1. Ptuj: Jurovec 1:1, Sv. Lovrenc na Dravskem |K)lju 1:1. Radovljica: Lesce 1:1.
Garje konj.
Brežice: Blanca 1:1. Celje: Sv. Jur na lahoru 1:1. Krško: Cerklje 1:1, Št. Jernej 2:2, Šmarjeta 1:1. Novo mesto: Prečna 1:1. Slovenjgradec: Vuzenica 1:1. Ljubljana mesto 1.
Garje ovac.
Kranj: Preddvor 1 :1.
Pasja steklina.
Brežice: Sv. Peter 1:1. Maribor: Pekel 1:1. Maribor mesto 1.
Svinjska kuga.
Črnomelj: Vinji vrh 1:1. Novo mesto: Novo mesto 1:1, Velika Loka 1:1, Žužemberk 2:2. Ljubljana mesto 1. Maribor mesto 2.
Svinjska rdečica.
Ljutomer: Bučečovci 1:4, Noršinci 1:1. Ptuj: Breg 1:1, Hlaponci 1: 1, Krčevina t: 1, Pnšenci 1:1, Sodinci 1:1, Sv. Lovrenc na Dravskem polju 1:1.
V Ljubija n i, dne 6. maja 1922.
Pokrajinska uprava za Slovenijo.
Oddelek za kmetijstvo.
Po naročilu pokrajinskega namestnika:
Turk s. r.
Razglasi delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Št. A 1 1037 ex 1922.
Razglas.
Dnevnice za člane davčnih komisij.
Gospod finančni minister je odločil z razpisom z dne 5. marca 1922., št, 40.704/g. d. n. p., da pripadajo odslej članom davčnih komisij v Sloveniji in Dalmaciji, če niso državni uradniki, dnevnice [to 40 K, ako stanujejo na sedežu davčnih komisij, po 80 K pa onim, ki no stanujejo na sedežu teli komisij.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani,
dne 25. aprila 1922.
Delegat: dr. Savnik s. r.
Št, B 11 10/42 ex 1922.
Razglas o tretji emisiji kolkov.
Uprava državnih monopolov, oddelek za industrijo, jo odredila z odločbo z dne 28. julija 1921., št. 3877, ob naročilu tretje emisije kolkov (taksnih mark j, da je ustaviti izdelavo kolkov po 0-02, 0-30, 0-40, 0-60, 4, 8, 12. 16, 24, 30 in 40 Din, ker niso kolki te vrednosti vsi od zvišbe taksne tarife neizogibno potrebni, ampak se plačila lahko izvršujejo s kombinacijo ostalih vrednosti.
Z ozirom na to se izdelujejo v tretji emisiji same to-le vrste kolkov: po 0-05, 0-10, 0-20, 0-50, 1, 2, 3, 5, 10, 20, 50 in 100 Din.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani, dne 5. maja 1922.
Za delegata: dr. Miihleisen ». r.
■ ■■ - --------------
Razglasi gradbene direkcije za Slovenijo.
Št. 263.	~~	* 2
Razpis.
Pri okrožni gradbeni sekciji v Mariboru se odda mesto pisarniškega pomočnika (pisarniške pomočnice).
Natančnejši razpis glej v Uradnem listu 47.
Gradbena direkcija za Slovenijo v Ljubljani, dne 7. maja 1922.
Gradbeni direktor: inž. Klinar s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
IV.vk 855/4/22—3.	3—2
Razpis.
V področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani je razpisanih več sodniških mest v činovnih razredih
VI.	do IX.
Prošnje se morajo vložili do dne 3 0. m a j a 1 9 2 2.
f thširnejši razpis glej v Uradnem listu 47.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 4. maja 1922.
Kavčnik s. r.
Uh 11 79/22—1.
544
Oklic.
bimun in Jožefa Ferline, posestnika v Trčovi št. 35. sta vložila zoper Tomaža Tern jaka, odnosno njegovo zapuščino, tožbo zaradi izdaje izbrisne ] robotu i" e.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan 2 7. m a ja 19 2 2.
ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 14.
Ker je bivališče Tomaža Ternjaka neznano, so mu postavlja za skrbnika dr. V. Rapotee, odvetnik v Mariboru.
Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek II.,
dne 22. aprila 1922.
Proglasitve za mrtve.
504
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešane! za mrtve, ker se more o njih po § 24. o. d. z., odnosno po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o kateremkoli teh pogrešancev, naj to izporoči sodišču ali skrbniku. Pogrešance pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
'22—3 in C «9/22—3.
Oklic.
ivini Kmet v Sadinji vasi št.
5B1
(
17, ki ga zastopa
žeta Kocjančiča iz Sadiuje vasi, odnosno nje govo zapuščino, tožbo zaradi neobstoja terjatev v zm-sku 65 fl. 72‘A kr. in 8 tl. 2iy2 kr.;
ti) zoper;Ano Kmetovo iz Sadiuje vasi, od-nosno njeno zapuščino, tožbo zaradi neobstoja terjatve v -znesku 248 gl d.
Narok za ustno razpravo se ji- določil na dan I 9. m a j a 1 9 2 2.
"1> devetih pri tem sodišču v sohi št. 6.
Ker je bivališče obeh tožencev neznano, se jima postavlja za skrbnika Gregor Potočnik v Žužemberku.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek 11.,
dne 22. aprila 1922.
G b 51 /22—3.
562
Oklic.
Marija Rogulj v Sadinji vasi št. 9, ki jo zastopa notar A. Carli v Žužemberku, je vložila zoper Jožefa in Janeza Pečjaka iz Budganje vasi št. 6 tožbo zaradi neobstoja terjatve 181 K 78 v.
Narok za ustno razpravo se je določil na dan I 9. m a j a, 1 9 2 2.
oh pol desetih pri tem sodišču v sohi št. 6.
Ker jo bivališče obeli tožencev neznano, se jit postavlja za skrbnika Gregor Potočnik v Žužemberku.
Okrajno sodišče v Žužemberku, oddelek 11.,
dim 24. aprila 1922.
A 286/14—5.	691 3—
Oklic, s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči.
d .zof 1» a v I a k o v i č, posestnik v Grdunih št. 2, je cino 10. decembra 1914. umrl, ne da bi bil y.ap uat- Ibo poslednje volje.
Sodišču ni znano, ali je kaj dedičev.
Za skrbniku zapuščini sr je postavil Jure 1’avla-ko\i,. v Grdunih št. 2.
Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v enem letu od danes dalje javiti sodišču ter iz kazati svojo (ledinsko pravico. Po preteku joga roka
zapuščina, kolikor so zahteve izkazane, izroči dedičem. kolikor pa se to ne bi zgodilo, se zaseže v prid državi.
Okrajno sodišče v Črnomlju, oddelek L,
dne 6. aprila 1922.
Ime In rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče dne
Josip Rabič, rojen leta 1896., samski posestnikov sin v Mojstrani.	Odšel spomladi leta 1915. s 17. pehotnim polkom na rusko bojišče, bil dne 2. septembra 1915. ranjen ter prišel v neko vojaško bolnico; od takrat ne-izvesten.	Mati Terezija Rabič.	—	i. 5. 1922.; T 20/22—8.	1. decembra 1922.
Anton Noč, rojen leta 1884., samski delavec na Javomiškem Rovtu, pristojen na Koroško Belo.	Odrinil leta 1916. z 21. domobranskim pehotnim polkom na soško fronto, odkoder pisal koncem leta 1916. zadnjo dopisnico iz neke bolnice; od takrat ni več glasu o njem.	Svakinja Marija Noč.	—	1. 5. 1922.; T 32/22—4.	1. decembra 1922.
Valentin Llčof, rojen leta 1893., samski j tvorniški delavec na Potokih.	Odrinil začetkom meseca novembra 1914. s 17. pehotnim polkom na gališko fronto, se udeležil bojev pri Nowem miastu ter pisal zadnjič dne 18. novembra 1914.; od takrat ni več glasu o njem.	Brat Franc Ličof.	' —	1. 5. 1922.; T 33/22—5.	1. decembra 1922.
Jakob Jensterle, rojen leta 1892., samski ' železniški delavec na Jesenicah.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 4. domobranskim pehotnim polkom na gališko fronto, odkoder pisal zadnjič cine 10. novembra 1914.; od takrat ncizvesten.	Oče Jakob Jensterle.	—	,v : 1. 5. 1922.; T 34/22—5.	1. decembra 1922.
j i Janez Ropret, rojen leta 1897., samski delavec na Javorniku.	Odrinil začetkom leta 1915. na gališko fronto ter prišel leta 1916. na tirolsko fronto, kjer je bil prideljen 2. polku tirolskih cesarskih strelcev. Zadnjič pisal meseca avgusta 1916.; od takrat pogrešan.	■ Oče Janez Ropret.		1.5. 1922.; T 35/22 -4.	1. decembra 1922.
1 Franc Avsenek, I	rojen leta 1899., samski |	posestnikov sin pri Sv. Luciji. ;	Odrinil s 47. pehotnim polkom dravske divizije meseca januarja 1919. na koroško fronto, se tam udeležil leta 1919. raznih bojev ter bil baje dne 29. aprila 1919. blizu Laboda ubit; od takrat vsaj ni več glasu o njem.	Oče Ivan Avsenek.	—	1. 5. 1922.; T 40/22—5.	1. decembra 1922.
I Janez Zajc, rojen leta 1894., samski posestnikov sin v Šmartnem ob Savi.	Odrinil koncem leta 1914. na rusko bojišče, potem pa sc ni več zglasil. Po došlih poročilih prišel v rusko ujetništvo; vse nadaljnje uradne poizvedbe po njem so ostale brezuspešne.	Oče Janez Zajc.	—	1. 5. 1922.; T 42/22—3.	1. decembra 1922.
Janez Strah, |	rojen leta 1895., samski 1	posestnikov sin v Cerovcu. i	Odrinil dne 31. januarja 1919. s 6. oddelkom deželne hrambe pod poveljstvom stotnika Kneza na koroško fronto, sc tam udeležil raznih bojev ter dne 29. aprila 19)9. baje padel v Glinjah; od takrat vsaj pogrešan.	■ Brat Alojzij Strah.	—	1. 5. 1922.; T 45/22—4.	1. decembra 1922.
Pavel Avgustinek, j rojen, leta 1874., oženjen ! delavec v Novem Vod-matu. L !	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 27. domobranskim pehotnim polkom na srbsko fronto ter prišel v bolnico v Nišu, odkoder pisal zadnjič meseča junija 1915.; od takrat ni več glasu o njem.	Zena Frančiška Avgustinek.	-	1. 5. 1922.; T 46/22—2.	1. decembra 1922.
: j Peter Robič, |	rojen leta 1893., samski '	posestnikov sin na Plavžu. i i	Odrinil začetkom vojne s 17. pehotnim polkom na gališko bojišče, bil tamkaj ujet, prišel v taborišče v Dvinsku, odkoder meseca novembra 1916. pobegnil; od takrat ncizvesten.	Brat Janez Robič.	—	1.5. 1922.; T 47/22—3,	1. decembra 1922.
! | 1 ; Janez Ravnik, rojen leta 1875., oženjen j kočar na Bohinjski Beli. 1 1 ; I	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 27. domobranskim pehotnim polkom na gališko fronto ter" prišel v rusko ujetništvo, odkoder pisal zadnjič dne 18. marca 1915. iz Irbita Goroda; od takrat ni več glasu o njem.	Žena Antonija Ravnik.	—	L 5. 1922.; T 50/22—3.	L decembra 1922.
s j 1	Anton Košnjek, 1 j rojen leta 1890., samski j | posestnik v Srednji Beli.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 17. pehotnim polkom na gališko fronto; od takrat ni več glasu o njem. Vse poizvedbe po njem so ostale brezuspešne.	Svakinja Frančiška Košnjek.	—	L 5. 1922.; T 51/22—2.	L decembra 1922.
i			Nadalieraaje na prihodnji strani.		
Ime In rojstni dan, stan in zadnje bivališče po-grešancev	Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime 111 bivališče J	^ skrbnika, ki je j	1-,an bil postavljen j in ^jlr-pogrešancu j oklica				1 Oklicni rok poteče dne
Josip Rupar, rojen leta 1884., oženjen posestnik v Škriljab.	Odšel dne 15. februarja 1915. s 17. pehotnim polkom na rusko fronto, bil ujet ter prišel v taborišče v Tomsku; tam spomladi leta 1917. zbolel in menda kmalu umrl. Od takrat vsaj ni več glasu 0 njem.	Žena Marija Rupar.	Ivan Stične,	, s iqo') . davčni pristav T'/r'/oo V v p. v Ljubljani. T 55/22-4. I i		1. decembra 1922.
Viktor Kocjančič, rojen leta 1893., samski zidar na Fužinah.	Odrinil začetkom vojne s 17. pehotnim polkom na gališko fronto ter baje padci v bitki pri So!otwini.	Mati Frančiška Kocjančič.		L 5. 1922. ; T 56/22—3.	1. decembra 1922.
Josip Povšnar, rojen leta 1877., oženjen posestnik v Zgornji Kokri.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 27. domobranskim pehotnim polkom na gališko fronto ter se dne 19. in 20. oktobra 1914. udeležil bojev pri Nowem miastu; od takrat pogrešan.	Žena Helena Povšnar.	—	1. 5. 1922.; T 58/22—3.	1. decembra 1922.
Matevž Sodja, rojen leta 1888., samski posestnikov brat na Bohinjski Češnjici.	Odrinil ob splošni mobilizaciji s 7. lovskim bataljonom na gališko fronto ter sc udeležil bojev pri Orodku in Nowem miastu; od takrat pogrešan.	Brat Franc Sodja.		1. 5. 1922.; T 59/22—3.	1. decembra 1922.
Helena Jeršin, rojena Kumše, zopet omo-žena Oblak, rojena leta 1872., žena železniškega delavca v Ljubljani.	Odšla koncem leta 1908. v Ameriko, odkoder pisala dvakrat meseca januarja in februarja 1909.; od takrat ni več glasu 0 njej.	Sin Karel Jeršin.		1.5. 1922.; T 60/22—4.	1. junija 1923. I
Josip Pokovec, rojen leta 1891., samski tvorniški delavec v Vevčah.	Odrinil začetkom vojne s 17. pehotnim polkom na gališko fronto, prišel v rusko ujetništvo ter baje leta 1916. umrl v bolnici. Zadnje poročilo 0 njem iz Moskve z dne 23. maja 1915.	Marija Zajc.		1.5. 1922.; T 62/22—3.	! 1. decembra > 1922. 1
Martin Justin, rojen leta 1851., samski posestnikov sin na Koroški Beli.	Bil leta 1878. udeležen pri bosenski okupaciji, odkoder sc ni več vrnil. Vse poizvedbe po njem so ostale brezuspešne.	Sestra Irma Medvešček.		L 5. 1922.; T 63/22—4.	1. junija i 1923. j j
Janez Koprivc, rojen leta 1893., samski posestnik v Horjulju.	Odrinil spomladi leta 1915. v vojaško službo, bil pridcijen 5. domobranskemu polku ter se z njim koncem meseca julija udeležil bojev na ga-liški fronti, baje pri Stani-s!awowu; od takrat pogrešan.	Oče Janez Koprivc.		1. 5. 1922.; T 69/22—4.	j 1. decembra 1922. i - . !
Vincenc Loboda, I rojen leta 1891., samski j posestničin sin v Dolu. !	Odrinil začetkom vojne s 3. stotnijo 27. domobranskega pehotnega polka kot četovodja na gališko fronto ter baje dne 28. julija 1914. blizu Lw6wa padel; od takrat vsaj ni več glasu 0 njem.	Mati Marija Loboda.	-	1. 5. 1922.; T 70/22—3.	1. decembra 1922.
Miha Močnik, rojen leta 1872., samski posestnik v Bistričici.	Odšel leta 1903. v Ameriko, živel v Solaidru ter pisal leta 1918. večkrat domov. Od takrat ne-izvesten.	Brat Andrej Močnik.		L 5. 1922.; T 73/22—2.	1. junija 1923. _	 J
Leopold Cesar, I rojen leta 1896., samski 1 posestnikov sin v Rožni dolini.	Odrinil meseca avgusta 1915. s 27. domobranskim pehotnim polkom na soško fronto ter se udeležil raznih bojev. Sredi meseca oktobra 1915. ga je baje raztrgala sovražna granata; od takrat vsaj ni več glasu 0 njem.	Brat Franc Cesar.		1. 5. 1922.; T 36/22—6.	1. decembra 1922.
Anton Lebar, i rojen leta 1879., oženjen 1 posestnik na Prevaljah.	Odrinil spomladi leta 1915. s 7. lovskim bataljonom, 1. stotnijo, na gališko fronto, odkoder dospelo zadnje poročilo 0 njem dne 28. julija 1915. Baje padci dne 22. julija 1915.	Žena Marija Lebar.		1. 5. 1922.; T 71/22—2.	1 decembra 1922.
Andrej Potočnik, rojen leta 1888., samski ; posestnik v Dobroslovci.	Odrinil spomladi leta 1916.	s 27. domobranskim pehotnim polkom najprej na italijansko, potem na rusko fronto, kjer so bili meseca septembra 1917.	budi boji; od takrat ni več glasu 0 njem.	Sestra Ana Trpin.	/	L 5. 1922.; T 76/22—2.	1. decembra 1922.
, .Št. 11.5(i4/D.—1!)22.
ool :!	2
Dražbeni razpis.
Po(i[tisana direkcija razpisuje na podstavi §§ Sli. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dno (i. marca 192t. in odločbo ministrstva, za promet št. 8865/22. ponovno pismeno ofertalno licitacijo za zgradbo poslopja za inšpektorat v Ljubljani.
Ta obravnava bo dne 1 7. maja t. 1. ob tjnajstih V prostorih inšpektorata državnih železnic v Ljubljani.
Ponudbe, ki bodo obvezne za mesec dni, je brezpogojno izročiti do predpisanega roka; opremljene morajo biti s kolkom za. 20 dinarjev, zapečateno in brez vsake pripombe podpisane po ponudniku. Ob-j sezati morajo proračun s čitljivimi in brezpogrešni-mi cenami in zneski.
j Varščina v znesku 60.000 Din, to je: šesLiesot-j tisoč dinarjev, v gotovini ali v veljavnih vrednostnih
i papirjih se mora brezpogojno do rečenega roka po-; ložiti pri blagajni državnega kolodvora v Ljubljani, j V proračunu je treba postaviti cene tako, da bodo i fiksne (stalne), obvezne, najsi bi poskočile cene bo j diši zri material, bodisi za delavske mezde, ker se ne bo vpošteval noben povišek.
Na obravnavi se bodo uvaževale samo one ponudbe, ki se podado brez pripombe in katerih pro računi bodo istotako sestavljeni brez pripombe.
Podjetništvo, ki se mu poveri gradnja, mora dopolniti vadij na 5%no varščino, in sicer tako, da se mu bo odtezala pri izplačevanju zaslužka v obrokih.
Zgradba inšpektorata mora biti dovršena do dne 31. decembra 1922.
Za izvršitev gradbenih dol veljajo poleg gradbenega elaborata splošni in posebni pogoji, navedeni v službenem navodilu za bivše avstrijske državne železnice. Proračun in obrazec ponudbe se dobivata pri progovni sekciji državnih železnic v Ljubljani; pri tej sekciji so tudi načrti na vpogled.
Direkcija državnih železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Zagrebu,
meseca aprila 1922.
Razne objave.
Narodna banka
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Stanje dne 30. aprila 1922.
Aktiva:	Dinarjev
Metalna podloga.................. 401,054.540	• 71
Posojila....................... 935,772.972'04
Dolg države.................... 4.418,522.723	-37
Vrednost državnih domen, založenih za izdajanje novčanic . . 2.138,877.163- — Saldo raznih računov ...	—
Pasiva:	7.893.727.39S	,2
Glavnica....................... 15,106.800- —
Rezervni fond....................... 1,980.285-12
Novčanice v tečaju............. 4.815,489.415- —
Razne obveznosti.................. 901,612.257-16
Terjatve države za založene domene 2.138,377.163- — Saldo raznih računov............... 21,161.408-84
7.893,727.399-12
575 Vabilo na I. redni občni zbor „Puškarne v Kranju4*,
!*• Z« Z O« Z«|
ki bo dno 2 3. maju 1 922. ob 18. uri v Kranju v mestni posvetovalnici z nastopnim dnevnim redom:
1.	) Poročilo načelništva.
2.	) Poročilo nadzorništva.
3.	) Potrdilo letnega računskega zaključka za loto 1921.
4.	) Volitev načelništva, nudzornišjtva in raz-
P 52/22- 1.
Razglasitev preklica.
493 j P 28/22- 8.
Razglasitev preklica.
695
sodišča.
5.) Slučajnosti.
V Kranju, dne 8. maja 1922.
S sklepom podpisanega sodišča z dne 3. marca 1922., opr. št. L 4/22 9. je bil Frane K le men
S sklepom podpisanega sodišča dne 20. februarja 1922., opr. št. L 15/21—6, je bila Magdalena Pne,
Načelništvo.
čič, užitka r v Malenški vasi št. 3, zaradi slabomu-! posestnica na Zgoši št. 26, zaradi slaboumnosti orne-j 557
nesti omejeno preklican.	' jeno preklicana.
Za oskrbuikarpomočnika mu je postavljen Janezi Za pomočnika ji je postavljen l-rane Zupan, po-j Klemenčič, posestnik v Goriški vasi.	sestnik v Smokuču.
Okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek L,	Okrajno sodišče v Radovljici, oddelek L,
dne 4. aprila 1922.	j	dne 3. maja 1922.	1
Razid društva.
«Katoliško slovensko izobraževalno društvo .Krek’» v Olšovku nad Kranjem se, je po sklepu občnega zbora z dne 23. aprila 1922. prostovoljno
Jožef Dolinšek s. r„ bivši predsednik.
Natisnila in založila Delniška tiskarn«, d. d. v Ljubljani.