Zbor katoliškega-patrijotičnega društva z& Spod. Avstrijsko na Dmiaji. Veduo se uresničuje, kar je pred 1800 leti že stari Siineou k Matoii božji djal o njeneni Sinu: ,,glej, ta je položen v padec iu v vstajenje mnogim ... in v znaraenje, kateremu se bode nasprotovalo". To velja tudi sedanje dni. Mnogim je sedaj Kristus s svojo vero in Cerkvijo vred položen v spodtiko in padec. Diugim pa v ustajenje. Bolj kakor ga prvi sovražijo, bolj ga ljubijo drugi ter sv. Cerkvo branijo in zagovarjajo. V nov dokaz tega natn lebko služi sijajni zbor, katerega je 18. t. m. na Dunaji obliajalo katol.patrijotičuo dru.tvo za Spod. Avstrijsko. Sošlo se je 2000 gospodov v prostorni dvoiaui glaabenake družbe. Po mostovžih bilo je videti više 1000 gospa. Med nazočimi bilo je mnogo najslavnišib uašib knezev iu grofov. Govorniki bili so 4, ki so po izvistnih besedab ua občinstvo učinili ncpopisljiv ntisek. Vse je bilo navduaeno. Prvi je govoril baion Reyer iz Koroškega. V krepki besedi je poslušalce pozorne storil na izvir vse sedanje cerkvene borbe in protikrščanskega ropota. Ta vir je skrivuo društvo: frajmaurerjev. Sedaj mislijo, da bodo kmalu zmagali in Kristusa in sv. Cerkvo zatrli. Ali varajo se. Katoliško ljudstvo se povsod začenja zavedati, liberalnih frajmaurerjev jarem otresati, posebno na Francoskem in Nemakem. Tndi ini ga ne bodcmo trpeli. Marveč krepko povsod se bodemo obnašali, glasovali in volili kot veini Katoličani. Proč tedaj s polovičarstvom! Tukaj velja, kdor ni za Kristusa, ta je zoper njega in njegovo Cerkvo. Potem je govoril 0. Krones, ravnatelj niestjanake šole v Novem Jičinu na Moravskern. Vjako resni besedi in po samib djanskib dokazib je razložil, da je nova šola ailuo slaba, ter da bodo liberalci pri njej nekaj euakega učakali, kakor pred lanakim na Duuaji pri denaratvenem polomu. Bližamo se aolskemu polonm. Največji utis na poslusalce pa je učinil mladi, 23. let stari major, knez Alojz L icbtenstein. Liberalci so kar osupnili, kedar so njegov govor izvedeli. Piavijo, da bo ae kedaj minister. No, Bog daj! Vsaj nam je pokazal, kako dobro da vse liberaluo sleparatvo in gospodarstvo pozna. Očital mu je, da so liberalni nauki in djanja zakrivila našo aedanjo goapodarsko in družbinsko zmešnjavo, nered in nesrečo. Liberalizem je, ki bogastvo v rokab nekaterih mogotcev silovito muoži, knietski, rokodelski in obrtniški stan — vsaj menj premožne pri njem — pa na nič apravlja. Stevilo ubožcev in nezadovoljuikov strabovito raste. Vrb tega je ves libeializem nezmožen, Ijudem iz nesreee pomajgati. Treba je tedaj, da mu Ijudje brbet pokažejo in se na pravo, t. j. krščansko pot zopet nazaj povrnejo. Vse to je uzvišeni govornik z nepobitnimi in nevtajljivimi dokazi potrdil. Tudi je par na^vetov nasvetoval, kako bi se dalo poaebno in pred vsem rokodelskemu inkmetskemn stanu pomagati. Ker pa je to tudi za nas sila imenitno, zato bodemo o tej stvari prihodnjič obširniše govorili. Le to ae omenimo, da so nepiičakovani uasveti kneza Licbtensteina liberalce najbolj splašili.