Politični og-led. Avstrijske dež«'l<\ Dunaj. Hvitli eesar so izročili v torek novemu kardinalu, dr. Lavrenciju Schlaurh, škofu v Velikem Varadinu, slovesno »barel«, znamenje kardinal.skec-.asti. Novi kardinal je »kardinal krone« t. j. na željo ogerskega kralja se tak imenuje za kardinala. — V delegacjjab so v ponedeljek dovršili isvoje posvetovanje in so v obeb brez težave potrdili proračune ministrov: Kalnoky, Kallav in fzm. Bauer. — Grof Taaffe se je vrnil s svoje graščine v Nalžovem in se pričakuje, da bode sedaj »boljše volje« ter pritisne Mladočehe k steni — na ljubo češkim in drugiin Nemcein. Mogoče je, pa ni prav verjetno pri »zvilem« ministru. Štajarsko. Sekovski škof, dr. Zwerger so nevarno bolni in ker trpi njih bolezen že celih osem dnij, ne da se obrne na bolje, je malo upanja, da o zdravijo. — V Gradci in sploh po mestih, kjer živi delavcev večje število, je bil v nedeljo shod socijalistov; na tacih sbodih sa govori veliko in kar se govori, je jako nevarno za sedanje razniere, pa tudi za delavce same, kajti brez prekucije se ne izpremeni sedanji red, ali prekucija požre laliko tudi delavce, ne da jim prinese vzboljšanje njih stanja. Zato pa so laki shodi koristni samo brezvestnim ščuvarjem, ki živijo na slroške ubogih delavcev. Koroško. Nova biša, katero stavi družba sv. Mohorja v Celovci, je »v debelem« gotova, popolnem pa se zgotovi do novembra. Cesarska in slov. zastava, ki so ji delalci postavili na poslopje, ste toliko bodli nemškim dečakom, da so ji po noči odnesli z zidovja. — Pri občinskili volitvah Pod Ljtibluin so zmagali slov. možje, nemškutarji pa so bili že naprej veseli — svoje zmage. — Na shodu pol. društva »Straža« v Dobrli vasi je bilo dne 11. junija dobrih 150 kmetov; lepo število zavednib slov. mož! Kranjsko. Odbor »Slov. matice« je izvolil profesorja velike realke, Fr. Levec za predsednika in profesorja bogoslovja, dr. Fr. Lampe za prvega in župana P. Grasselli za drugega podpredsednika. — Dne 4. ali 5. julija pride vivje Slevilo Srbov v Ljubljano in tukaj pripravlja poseben odbor za-nje slovesen vsprejem. Dobro, ali kolikor poznanio dež. predsednika, ne bode nič iz tega vsprrjema, kajti njeinu diši to po »panslavizmu«. Primorsko. Kako divji so iredentovci, vidi se lahko iz volitve za obč. zastop v Ločniku pri Gorici. Ker je vobl tamošnji graščak, grof Attems s slov. stranko, porozali se mu potem v noči vse trsje na brajdah! — Ges. namestnik v Trstu, vit. Rinaldini se je dolgo mudil na Dunaji in se pravi, da dobi mož slovo, ker so bilc volitve v mestni zastop slabe, po volji iredentevcem in zoper voljo vlade. Vsega pač ni kriv sedanji namestnik! Hrvaško. V Zagrebu so une dni slovesno vsprejeli truplo grofa Draškoviča, ki je bilo na pokopališeu pri Sv. Petru v Badgoni ter so ga zagrebli na mirodvoru v Zagrebu. Ranjci grof je veliko delal za povzdigo hrv. dežele. — V Djakovein je umrl tamošnji stolni prošt, .1. Tordinac ; bil je desna roka Skofa dr. Strossmayr,ja. Ogersko. Grof Apponvi, svoje dni vrl inož katoliške st.ranke, je sedaj velik kričač, kakor so Madjari sploh. Mož misli, da spleza tako h koncu v ministerstvo. Mogof-e ,je. da ima v t.em srečo. toda mož katoliške stranke tudi tedaj ne bode več. Taeih Ijudij bolje, da v lej slranki ni. Kolikor se ,jp sklenilo v ogerski delegac-iji, naj dobi ogerska država lastno vojaško akademijo, toda za-njo ni polrebe! Vnnanje države. Rim. Doslenji nuncij sv. očeta Leona XIII. na Dunaji, kardinal (ialimberti dobi imenitno službo v Rimu, najbrž dobi politiške posle sv. očeta s svoje roke, ker pozna razmere katoliške cerkve tudi v nemSkem cesarstvu. Italija. Po vseb mestih le države so se v pr6teklem tednu izvršile občinske volitve in kar je fiOfVrJ, katoliška slranka se jih je vdeležila in skoroj povsodje zmagala. V Rimu je bilo voliti 18 zastopnikov inje.izvoljenih 11 katoliških in samo 7 liberalnih mož. Blizo lako je bilo tudi v Turinu in po drugih večjih mestih Ljudje ho siti liberalizma. Francija. Predsednik republike Sadi-Gariiot Se neki ozdravi ter še po tem takem ne bode treba nove volitve. Tokrat pa bi bila ta volitev tudi težavna, kajti manjka jim moža, ki je udan republiki pa še ima v tem — čiste roke. — Iz hranilnic, ki so v rokah države, jemljejo Ijudje še zmerom denar, toda malo jih ga vlaga va-nje. Zakaj ne? Ker Ijudje nimajo več zaupanja va-nje, saj je bilo že toliko goljulij pri drž. napravah! Anglija. Velika nevarnost je za homerule, za irsko ustavo. V državnem zboru v Londonu se že razpravlja o njej in pri tem se nasvetuje več tacih rečij, naj se vzamejo v ustavo, ki so zoper ustavo. Eden nasvet so že vsprejeli v postavo in irski poslanci pravijo, da rajši nič, kakor ustavo, ki daje irskim katoličanom pravice, toda le na papirji. To je resnica! Nemčija. Blizo tristo volitev v državni zbor je znanih in je v tem voljenih 81 mož, ki stojijo v katoliškem osredji ali centru. Toliko jih še nima nobena druga stranka. Preroki liberalci, tudi slovenski, gredo torej lahko — rakom žvižgat, kajti po njih misli po teh volitvah razpade centrum. Hvala Bogu, nemško katoliško Ijudstvo še ne porajta na take preroke! Rusija. Odkar je minister Giers zopet na krmilu vlade, je vse tiho in tudi nemški listi nimajo povedati veliko slabega o ruski vladi. Doslej pa so upili radi, da ste Busija in goljufija eno in isto. Sicer je resnica, da pri ruski vladi ni vse dobro, ali če vzame člevek to na tanko, lahko vpraša: pri kateri vladi pa je vse dobro, vse in za vse prav? Bolgarija. Ker je sobranje, drž. zbor, dovrSito svoje delovanje in je tudi knez z mlado soprogo v glavnem mestu, dozdeva se Ijudem. da je vse v redu, vsfl v miru. Ne manjka pa še črnogledih mož, ki vidijo črne pike na obnebju. Srbija. Skupščina je potrdila vse volitvp, potem pa je izvolila Pašiča za predsednika, Katiča »n Vukoviča za podpredsednika. Kralj je prisegel na ustavo, ministerstvo ostane dosedanje, samo minister za vojaštvo postane general Gruič. Tureija. Khedive ali podkralj v Egiptu, Abbas paša pride v Carigrad k sultanu in se pravi, da angleška vlada nima nič zoper njegovo potovanje, ima ga torej že trdno v kleščah! Grecija. V Skazmagni pri Daphni s^ je dne 16. julija unela zaloga smodnika ter je 16 \judi,j vzneslo v zrak ter jih je na kose raztrgalo. Amerika. Zvezni svet je glede na svetovno razHtavo sklenil, da mora razstava ob neveljah se zapreti, ali vodstvo ugovarja zoper ta sklep, ker se boji — primanjkljaja. — Bazpor med kitajskim cesarjem in republiko »združenih držav« že ni h koncu. Najbrž pa se uda republika cesarja želji.