Z38. fleullko. O UuMlnnl, i ponedeljek 14. oktobra 1901. XL. leto. idoaja vsak~dan zvečer, Izimsi ncoelje inkpra*ni*c, ter velja po posti prejeman za ■ ugieee dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, zaf cetrtgleta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse lev 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za ta Je deiele toliko več, kolikor znaša'poštnina. — Na naročbr »rez; istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za omnanlla se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vat i e— Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniefro je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravnistvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Jftesetaa priloga: „Slovenski Cehnik". OreAnlitva telefon it 34. Pred otvoritvijo držovnesa zbora. V sredo 16. t. m. se zopet otvorijo vrata državnega zbora. To zasedanje bo stalo v znamenju nagodbe, ki jo je Beekovo ministrstvo sklenilo z veliko težavo z ogrsko državno polovico. Podrobnosti te nagodbe javnosti še niso znane, vendar se da iz vesti, ki jih je zabeležilo časopisje, sklepati, da nagodba za avstrijsko državno polovico ni baš ugodna in da je podaljšanje državne skupnosti med Avstrijo in Ogrsko za nadaljnih deset let moral baron Beck plačati z dragocenimi žrtvami tako na gospodarskem, kakor na državnopraviiem polju. V avstrijskih političnih krogih razpoloženje za sklenjenje nagodbe z Ogrsko zlasti v zadnjih letih ni bilo posebno ugodno. Madžari so prejasno kazali, da jim na poštenem sporazumljenju, ki bi naj enako koristilo obema državnima polovicami, ni čisto nič ležeče, morveč da streme samo za tem, da ali sklenejo tako nagodbo, ki bi bila na stroške Avstrije samo v korist Ogrske, ali pa iz vojuje jo Ogrski popolno gospodarsko in politično samostojnost z ločitvijo od Avstrije. Zato se je na Avstrijskem posebno v zadnjem času množilo število tistih, ki so odkrito izpovedovali načelo, da je za Avstrijo v vsakem oziru koristnejša popolna ločitev od Ogrske, kakor slaba, z ogromnimi avstrijskimi žrtvami kupljena nagodba. Nagodba z Ogrsko za vsako ceno pri nas torej ni popularna in s tem dejstvom morajo računati tudi politične stranke. Dejansko so tudi med strankami v parlamentu prevladovale struje, ki so junaško izjavljale — seveda v času, ko stvar še ni bila aktuvalna —, da bodo glasovale proti vsaki nagodbi, ki ne bo notorično v korist tostranski državni polovici. V tem oziru se je zlasti postavljala krščansko-socialna stranka, ki je celo izdala geslo »Proč od Ogrske.« Vzpričo takšnega razpoloženja v javnosti in v parlamentu samem proti nagodbi je pač baron Beck moral takoj s prva računati na to, da nagodbena predloga ne bo našla posebno gladke poti skozi vrtince parlamenta. Zato ji je že sedaj začel gladiti in pripravljati čim najudobnejšo pot. ' aue ateviike po 10. h. Upravnifttva telefon št 85. Kakor je pri nas že v navadi, kadar se vlada nahaja v kakšni zagati ali stiski, so se tudi to pot široko otvorila vrata — korupciji. Beck se drži kakor kak poljski Žid tudi v politiki načela »kupčija je kupčija«. Njegovi mešetar j i razvijajo že najživahnejše delovanje, da pridobe stranke za kupčijo in, kakor se zdi, imajo ti mešetarji zaznamovati že odlične uspehe. To se kaže zlasti na krščansko socialni stranki, ki je bila še nedavno tega kot en mož nasprotna nagodbi z Ogrsko. Sedaj je kar mahoma nastala v okrilju te stranke struja, ki se očito zavzema za nagodbo. Ali se je ta prevrat pojavil spontano iz sebe, brez tujih vplivov? Kdo bi to vorjel* Dandanes se čudeži a la Savel-Pavel ne gode več, ako ne igrajo zraven odločilno vlogo razni materialni interesi ! Baron Beck je torej — ut figura docet — izboren trgovec, izvežban krošnjar. Iz rjovečega leva, ki ga je preje markirala krščansko socialna stranka, napraviti krotko, pohlevno jagnje, to pač ni malenkost! »Kupčija je kupčija«, s tem geslom se je v parlamentu obnovila stara firma, ki kupuje seveda po najvišjih cenah politično prepričanje, načelno stališče, politično doslednost in kristalno čiste značaje. Kupčija se je pričela s krščanskimi socialci in sedaj se lepo nadaljuje pri tistih, ki se kažejo bolj pohlevne. Nemške napredne stranke in češki agrarci so že stopili v trgovsko zvezo s tvrdko Beck, a tudi socialne demokrate je bilo že videti v bazarju. No, nazadnje pač pridejo na vrsto še tudi Jugoslovani. No, te tvrefka Beck, kakor se zdi, precej ba-gatelizuje, pač pozna svoje Pap]>en-heimce, da so trgovci da se bogu smili. Tu je kupčija lahka, ker se da takšne trgovce, ako je treba, tudi pošteno oslepariti! V znamenju kupčije se bo tor^j otvorilo to parlamentarno zasedanje in v prostorih ljudskega zastopstva bo vihtel svojo palico —— Merkur. In ko bo Merkur opravil svoj posel, bo ladjica avstro-ogrske nagodbe gladko in varno zdrčala med Scilo in Karibdo v varen pristan. Takrat pa bo dobila javnost ofi-cialno obvestilo, da so reprezentanti ljudstva, zvesto se boreči za njegove pravice in koristi, po končnem treznem in modrem preudarku ratifi- cirali nagodbo. In tako se bo končala kupčija, katere stroške bodo nosili potem avstrijski narodi. Deženi zbori. Celovec, 13. oktobra. V včerajšnji seji je interpeliral posl. Dobe r n i g deželnega predsednika zaradi — slovenske obravnave pri gra-škem nadsodišču. Deželni predsednik je odgovoril, da je slučaj izven njegove kompetenee, vendar bo sporočil interpelacijo justičnemu ministru. — Potem je sprejel deželni zbor zakonski načrt o varstvu koristnih ptic. Za zgradbo železnice Sinčavas - Veliko-vec se dovoli 200.000 K. Za deželnega odbornika je bil izvoljen poslanec W i n k 1 e r. Končno se je deželnemu odboru naročilo, naj predlaga dobrodelne naprave v proslavo cesarjeve 601etnice. Nato se je zasedanje odgodilo na nedoločen čas. L v o v , 13. oktobra. Posl. vitez A b r a h a m o v i c z je vložil nujni predlog, naj se dovoli v proslavo cesarjeve 601etnice poldrugi milijon kron za ustanovitev deželne poboljše-valnice za mladoletne dečke in deklice. Predlog je bil z burnim pritrjevanjem soglasno sprejet. Nato se je deželni zbor odgodil. Nagodba. D u n a j , 13. oktobra. O nagodbi se ne bo razpravljalo takoj v prvi seji, v kateri se predloži parlamentu, temuč se prepusti poslancem dovolj časa, da proučijo zakonske načrte. Pri prvem branju nagodbe bodo govorili ministri Derschatta, Fort, Korytowski in A u e r -s ]) e r g , da raztolmačijo svoje stališče napram nagodbi. Glasilo krščansko - socijalne stranke piše, da ne bo nobena strau-ka ne v avstrijskem, ne v ogrskem parlamentu resno nasprostovala nagodbi, ki je taka, da ustreza glavnim željam avstrijskih strank, a tudi za-btevam neodvisne stranke se v nagodbi ugodi. Potemtakem pride nagodba brezdvonmo že do božiča pod streho. Jutri se prično v ministrstvu zunanjih del posvetovanja o državnopravnih vprašanjih nagodbe. K tem pogajanjem prideta tudi ogrski ministrski predsednik dr. \V e k e r 1 e iti državni tajnik S z t e r e n y i. Budimpešta, 13. oktobra. Y političnih krogih računajo, da niti avstrijska niti ogrska vlada še ne bo- dete mogli predložiti nagodbe parlamentoma že 16. oktobra, ker se to ne more zgoditi poprej, dokler oba ministrska predsednika ne poročata obširno cesarju. Cesarju pa bolezen ne dopušča, da bi poslušal daljša poročanja. Du naj, 13. oktobra. V nemško-naeionalni krogi so sklenili, da bodo nastopili z vso odločnostjo proti poskusu, da bi se z razpravo o nagodbi spravile v zvezo narodne koncesije, kakor nameravajo baje to Cehi. Politični položaj na Hrvaškem. Zagreb, 13. oktobra. Ban dr. R a k o <1 c z a y gre prihodnje dni v Budapešto, da predloži vladi svoj iz-gotovljeni program. Njegov položaj je naravnost obupen. Do zadnjega časa se je še vedno zanašal, da prične hrvaška delegacija v Budapešti z ob-strukcijo, na kar bi jo bilo lahko izolirali kot nasprotnike avstro-ogrske nagodbe. V tem slučaju bi ban Ra-kodczay lahko sestavil novo unionist ično stranko iz nekdanjih madžaro-nov. V to past pa hrvaško- srbski delegat je niso hoteli iti, ki pač vztrajajo na stališču, da mora dobiti Hrvaška zadoščenje za kršene pravice v jezikovnem vprašanju pri državnih železnicah, toda glede vseh drugih stvari, ki se bavi ž njimi državni zbor si bode hrvaška delegacija uredila svojo taktiko po vsakokratnih razmerah. Wekerlejevenm ministrstvu ne preostaja drugega, kakor priti pred Hrvate s kompromisom, toda predpogoj za vsako pogajanje je odslovitev bana Rakodczavja. Budimpešta, 13. oktobra. »Budapešti Hirlap« je priobčil razgovor z bivšim naučnim sekcijskim načelnikom Milanom Rojcem, ki je rekel, da se je s službeno pragmati-ko za železničarje kršil nagodbeni zakon iz leta 1868., vendar upa, da bodo regnikolarne deputacije ugodno razrešile hrvaško-ogrski konflikt. Ogrsko-hrvaški državni zbor Budi m p e š t a , 13. oktobra. Dosedanja podpredsednika Rakov-s z k y in N a v a v sta bila zopet izvoljena. Posl. M e z o f f y je očital vladi, da nalašč zavlačuje splošno volilno pravico, dasi je v prestolnem govoru prevzela obveznost, da predloži parlamentu tak načrt. Umevno je tedaj, ako masa naroda nima zaupanja do takega parlamenta, ki ni ničesar storil, da bi zajezil izseljevanje in da bi se nastopilo proti izkoriščevanju delavskih slojev. Papirnate ustavne garancije nič ne koristijo, dokler ne zapoveduje parlament nad bajoneti. Minister grof Andrassy je takoj odgovarjal, da se gre za slovesno obljubo, katero izpolniti smatra vlada za svojo čast. Danes se je ne more izjaviti o podrobnostih volilne reforme. Kmalu predloži celi načrt parlamentu. Od volilne reforme je odvisna bodočnost Ogrske. Zato se ni čuditi, ako se pripravlja zelo vestno. Reforma bo taka, da ostane madžarska državna ideja za vedno nedotaknjena. Delokrog velikim županom na Ogrskem se omeji. Budimpešta, 13. oktobra. V parlamentarnih krogih se napoveduje, da minister grof A n d r a s s y v svojem zakonskem načrtu, v katerem se razširi kompetenca upravnemu sodišču, obenem odpravi izredni delokrog za velike župane. Veliki župani ne bodo smeli več kratkim potom odstavi jati komitatnih uradnikov. Španski kralj ne priae na Dunaj Dunaj, 13. oktobra. Za tekoči mesec napovedani obisk španskega kralja in kraljice izostane v tem letu sploh, in sicer vsled cesarjeve bolezni. Evropejska zveza. London, 13. oktobra. Sir W a c h ter, vodja angleškega tr-govstva, je predložil vsem evropej-skim vladarjem spomenico, v kateri priporoča ustanovitev evropejske zveze, da se razbremene narodi vojnih bremen in da se odpravijo ovire, ki jih delajo trgovstvu carine in strah pred carinskimi vojnami. \Vachter upa doseči tak namen z ustanovitvijo skupnega ministrstva za zunanje posle za vse evropske države in skupnega carinskega tarifa. \Vachter poziva vse evropejsko časopisje, naj sestavi mednarodno ligo v prilog imenovani zvezi. Boj z [vstaši v Macedoniji. Carigrad, 13. oktobra. Močna četa bolgarskih vstašev je napadla grško vas Nekopare ter pomorila dva moža in 13 žensk. Potem so vstaši zažgali vas, da je zgorelo 13 hiš. Ko je zapazil požar oddelek turških veja- LISTEK. ..Hlapec Jernej". (Ivan Cankar: „Hlapec Jernej in njegova pravica". — Založil L. Schvventner.) Novo delo Ivana Cankarja je vedno mala senzacija za naše literarne kroge. Včasih je bila ta senzacija za pisatelja jako neprijetna. To je bilo takrat, ko je Cankar v mladostni klju-bovalnosti z vsakim svojim delom izzval viharje, ki sicer niso dobili vedno javnega izraza, a so vzlic temu šumeli od Maribora do Jadranskega morja. Sumarično je tedaj dr. Pavel Turner povedal, kar je mislila ogromna večina občinstva, ki jo je Cankar seveda suverensko zaničeval kot fili-strsko, ki pa je vzlic temu imela v bistvu prav. Dr. Turner je šel tedaj v svoji sodbi brez dvoma predaleč. Cankarja so ljudje obsojali ne zaradi njegove umetnosti, marveč zaradi njegove etike, ki je občinstvo ni umelo in ni hotelo umeti, ker je nasprotovala vsemu njegovemu naziranju in čuvstvovanju. Takrat je dr. Turner izrekel trdo, in to se mora priznati, krivično, ker pavšalno in pretirano sodbo o Cankarjevih spisih, češ, da taka literatura samo škoduje in da ni nobena pridobitev za narod. 8 Cankarjevo etiko se razen nekaterih nihilistov ni nihče strinjal, ali zato so imeli njegovi takratni spisi vendar svojo veliko vrednost, namreč umetniško, jezikovno in stilistiško in so v tem ozi ru gotovo več koristili, nego je škodovala nevrotična etika Cankarjeva. Turner je šel tudi zaradi tega predaleč, ker se pri svoji sodbi ni oziral na to, da bi bil moral prej rešiti vprašanje o razmerju med umetnostjo in življenjem, med stvarjajo-CO fantazijo in življenjsko resnico. Šele ko bi bil na to vprašanje dal natančen odgovor, bi bil opravičen reči, če je bolje nič kakor taka umetnost, kakor jo je tedaj gojil Cankar. Vse kritike, kar jih je bilo takrat spisanih in izrečenih, niso seveda nič vplivale na Cankarja. Ko je Gabriele d' Annunzio izdal svojo dramo »Piu che V amore« in je vse italijansko občinstvo z ogorčenjem obsojalo to njegovo delo, je sedel za mizo in spisal epistolo, v kateri je izjavil, da se ne ukloni nobeni sodbi in nobeni kritiki, ker se sam smatra za mojstra vseh mojstrov, ki v svojih naukih daje izraza tradicijam in naziranju italskega duha. In ošabno je proglasil, da so vsi, ki mu ne pritrjujejo, v Beocijo pristojni strahopetni sužnji, za ljudstvo pa je citiral staro zaničljivko stereoraria plebs. Prav v takem položaju, kakor Gabriele d' Annunzio, je bil svoje dni tudi Cankar, bržčas je tudi približno tako mislil in sodil o neprijaznih kritikih in o občinstvu, kakor njegov italijanski kolega, samo da tega ni tako brez ovinkov povedal in bržčas je imel tudi trdni namen, vztrajati na svojem stališču in hoditi po tisti poti, na katero je bil krenil. Toda življenje ga je prijelo za roko in ga je peljalo drugam. Ne da bi Cankar vedel, kdaj in kako, se je bistveno spremenil. Še je na prvi pogled tisti, kakor je bil, a njegova literarna fizijognomija je vendar drugačna. Postal je večji kot umetnik, zrelejši kot mož. Najnovejše njegovo delo je »Hla-l>ec Jernej in njegova pravica«. Junak te povesti je pravzaprav norec. Takih ljudi hodi okrog sodnij in advokatov vse polno. Tip takega nesrečnega človeka nam je z nepre-sežno umetnostjo predočil Cankar v tem svojem delu. Štirideset let je služil Jernej pri isti hiši, zvesto in udano. Po njegovi skrbi in njegovi delavnosti je kmetija cvetela. Zrasel je takorekoč z njo, kakor so v patrijarhalnih časih zrasli J j udje z rodovinami, pri katerih so služili. Jernej si sploh ni mogel misliti, da bi se kdaj ločil od kmetije, na kateri je delal takorekoč vse svoje življenje. Čisto za svojo .jo smatra, to kmetijo; obdelava in oskrbuje jo ta- ko, kakor da bi bila njegova, zamisli se sploh tako, kakor da je kmetija njegovo zasebno imetje. Po štiridesetletnem službovanju — ko dobe dandanes posli od visoke vlade spominsko svetinjo za zvesto službovanje — pa pride na kmetijo nov gospodar. Sitar se seveda čuti za gospodarja in kar nič ne respektira pravic, ki si jih je Jernej po njegovem domnevanju pridobil. Jernej je navajen, izvrševati v hiši očetovske pravice. Nekako komandirati hoče tudi novega gospodarja. Sitar pa se čuti gospodarja in vidi v Jerneju samo hlapca in nič drugega in nič mu ni mar, da je Jernej že toliko let pri hiši in da je procvit te kmetije njegova zasluga. Iz tega nastane raspor iii Sitar požene Jerneja iz hiše. Jernej pa se neče udati. V svojem srcu nosi sveto prepričanje, da ima pravico do te kmetije, s katere ga je prepodil novi gospodar. S trmoglavostjo, ki jo premore samo omejen kmetski človek, se vojskuje Jernej za svojo namišljeno pravico. Na vseh vratih trka, a povsod ga odpravijo. Od Poncija do Pilata hodi, a vse brez uspeha. Prepričati in pregovoriti se ne da. Vse globlje se zajeda v njegovo dušo misel, da je on edini pravi lastnik kmetije in da ga je Sitar krivično izpodrinil. Celo na Dunaj gre iskat svojo pravico, a vrne se seveda brez uspeha domov. Vse trp- | ljenje, celo ječa ga ne odvrne od njegovega zahtevan ja. In ker svoje pravice ne od ljudi ne od oblastnij ne more dobiti, udati pa se le neče, se odloči, da si jo sam preskrbi. Cim izgubi zaupanje, da zmaga, se porodi v njegovem srcu strašen sklep, ki ga izvrši, ne da bi premišljal in ugibal. Iz misli, da je prikrajšan in ogoljufan za kmetijo, nastane naklep, da bo kmetijo uničil. Jernej izvrši ta naklep in užge hišo. Plamen udari in uničuje poslopje. Kakor blazen se Jernej tega veseli in se izda, da je on požigalec. Tedaj pa planejo razljučeni ljudje nanj, ga vržejo ob tla, ga bijejo z gorečimi treska m i in ga naposled v svoji besni jezi vržejo živega v ogenj. Jernejevo trpljenje je popisano s čudovito plastiko. Psihološko je ta značaj dosledno izveden, vsak prizor je karakterističen, kakor bi bil verno posnet po življenju, nad vse delo, pisano v krasnem poetiškem jeziku, pa je razlito tako razpoloženje, taka »štimunga« da bralec ne more odložiti knjige, dokler je ne prečita, in kadar jo odloži, mu je pretresla dušo in srce. Za naslovni list je H. Smrekar napravil tehniško dobro risbo, a mož, ki je tu naslikan, je pač bolj podoben kakemu jeznemu »vandrovcu«, kot pa Cankarjevemu Jerneju. R. kov, ki je 1 >i 1 v bližini, obkolil je gorečo vas ter se je vnela pravcata bitka, ki je trajala par ur. Padlo je 14 vstašev, dočim so Imeli Turki le enega mrtveca. Pri ubitih vstaših so đonili važne dokumente bolgarskega od bora. Volitve v i usko dumo. Petrograd, 13. oktobra. Volitve poslancev za dumo so razpisane na dan 17. t. m. razen gubernij Vilna, Arhangelsk, Vladimirsk, Vologda, Voroneš, Kovno, Kursk, Xižni Nov-gorod, Harkov in Petrograd, kjer bodo 1. novembra. Na Poljskem se vrše volitve 31. t. m., v Kavkazu pa 27. t. m. Pri današnji volit vi volilnih mož iz veleposestva v petrograjskem okrožju so zmagali sami pristaši desnice in oktobristov. Kadet ni bil noben voljen. Tudi z dežele prihajajo vesti, da zmaguje povsod desnica. Položaj v Maroku L o n d o n , 13. oktobra. Sultan Abdnl Azis je rekel nekemu angleškemu dopisniku, da jamči za mir, ako bodo francoski vojaki nemudoma zapustili deželo. Ako pa ostane francoska posadka v deželi, se boji, da izbruhnejo znova narodne strasti. Mule j a Hafida ne smatra za resnega nasprotnika ter upa zanesljivo, da bodo diplomatična pogajanja razmere uredila. Ako pa pogajanja ne bi imela uspeha, je čas, nastopiti proti Mule-ju Ha f idu. Dnevne vesti Y L^"ubljaui: 14 oktobra. — Ce je res? Dunajska »Deutsche Zeitnng« poroča, da postane graški namestnik grof C 1 a r v namestnik v Brnu, v Gradec da pride tržaški namestnik princ H o h e n -1 o h e . na njegovo mesto pa da stopi dež. predsednik kranjski S c h w a r z. — Vseslovenski trgovski shod. V trgovskih krogih gotovo še niso pozabljene brezštevilne izjave klerikalnih politikov in klerikalnih listov, da so trgovci sami oderuhi in goljufi, ki jih treba u n i č i -t i. Klerikalci dobro vedo da je to očitanje krivično, dobro vedo, da trgovci niso ne oderuhi ne goljufi, nego ljudje, ki si s poštenim trdim delom služijo kruh in ki opravljajo vele-važno funkcijo v gospodarskem življenju. Vzlic temu so bili in so še danes klerikalci srditi nasprotniki trgovcev in jih obrekujejo in jim škodujejo kolikor je mogoče. Trgovec je pripadnik inteligence, je neodvisen, ima upliv in ugled, to zadostuje klerikalcem, da gra smatrajo za nevarnega in da bi ga radi uničili. Na kmetih mora biti tema, če naj cvete klerikalna pšenica, a čim bolj se razvija trgovski stan. čim večji je upliv učiteljstva, toliko bolj se povzdigne kmet, kar seveda klerikalcem ne more biti všeč. Kaj pa bo iz klerikalizma, če se meščanski sloji, kakor so trgovci, obrtniki in učitelji v deželi utrjujejo in če se med kmeti širi meščanska kultura? To je treba vedeti, če se hoče spoznati veliko jezo, ki jo razodeva »Slovenec« zaradi vseslovenskega trgovskega shoda, ki bo 20. t. m. v Ljubljani. Shod bo srogo stanovska priredba, ki ima le ta namen, pospešiti skupni interes trgovcev brez ozira na stranke, katerim pripadajo posa-mičniki. Shod je občekoristen, zakaj trgovina je vele važen faktor v našem narodnem in gospodarskem življenju, shod bo važen in koristen za t r g o v s t v o samo, ker spravi slovenske trgovce iz vseh dežela v skupno zvezo in jim da navodila za skupno delovanje. Ne dvomimo, da bo shod rodil lepe sadove za trgovski stan, da bo ugodno upliva! na stanovsko zavest in pospešil razvoj slovenske trgovine. Vzlic temu pa se zaganjajo klerikalci kar besno v ta shod. Proglašajo ga za politično priredbo, za strankarsko stvar in celo za pripravo narodno-napredne stranke za bližnje deželnozborske volitve. Seveda so ta očitanja le pretveza, le dolžitve, le izmišljotine. Klerikalcem ni všeč, d a se trgovci stanovsko organizirajo, ker se bo s tem okrepil in utrdil trgovski stan — trgovski stan pa je že po svoji eksistenci sam klerikalcem na potu. Ko bi bil shod strankarska priredba in bi imel politične namene, bi ga snovalelji gotovo ne priredili tako, da bi se ga lahko udeležili tudi klerikalci. Kdo na svetu pa kliče na strankarske organizatori-čne shode tudi svoje nasprotnike. Ko bi bil shod priprava za deželnozbor. volitve kranjske; bi pač ne vabili na shod tudi odločnih nasprotnikov in pa štajerskih in primorskih trgovcev! To je vendar jasno kot beli dan. Na programu shoda ni ne ene politične točke, ne ene točke, kibisedalastrankarsko izkoristiti. To so prireditelji seve- da namenoma tako določili, ker ravno prirejajo strogo stanovski shod, od katerega bodi politika izključena. V ta namen so tudi dobili referate kar mogoče malo prononci-rani, strankarsko malo angažirani strokovnjaki, možje, ki po svojem osebnem prepričanju pripadajo različnim političnim strujam. A vse to ne zadostuje »Slovencu«. Vzlic vsemu temu hoče v vseslovenskem shodu videti politi č n o priredbo s strankarskimi nameni, oziroma se dela tako, zakaj v resnici bije že zdaj po tem shodu, ker je sovražen trgovcem in samostojni trgovini, ker bi rad onemogočil vsako stanovsko organizacijo trgovcev in uničil vse, kar more pospešiti razvoj trgovine. — Na naslov ekscelence pl. Ru-berja, I. predsednika vrhovnemu sodišču, prinaša »Slov. Pravnik« to-le zanimivo vest: . . . »Et meminisse . . .« Ko je 1. 1898. graško nadsodišče povodom prve prizivne razprave po novem civilnopravdnem redu odreklo slovenskima odvetnikoma pravico, da bi razpravljala slovensko, šla se je radi tega kršenja slov. ravnopravnosti in zdravih pravdnih načel pritožit tudi deputacija odvetniške zbornice kranjske k pravosodnemu ministru, ki je bil tedaj dr. Ignacij pl. Ruber. Ta je deputaciji povsem pritrjeval, ko je utemeljevala zakonito stališče, da mora biti prizivnoraz-pravni jezik v slov. pravdah tudi pri graškem nadsodišču slovenski. Priznal je minister pl. Ruber, da je potrebna nujna korektura položaja, ki je bil ustvarjen vsled te odklonitve slov. jezika pri graškem nadsodišču. jNIislil je le, da bi korektura potom jezikovne naredbe — kakršno je v prvi vrsti hotela deputacija — ne bila možna glede na politične razmere, zlasti v parlamentu, da bi za kaj takega bilo težko pridobiti ministrski svet itd. Pač pa je — to je poudarjal minister — pričakovati pomoči od vrhovnega sodišča, pred katero itak pride stvar inštančniin potom, kiijti vrhovno sodišče da je nezavisno od političnih vplivov in varno pred napadi in raznimi konsekvencami. (Vrhovno sodišče je res kmalu potem, rešuje predmetno pravilo, izdalo internim potoni nekako jezikovno navodilo, kojega vsebina je pa znana le graškemu nadsodišču; res se od tedaj pripušča slovenske govore, a več se noče slovenski razpravljati, kakor kaže najnovejši sklep graškega pri-zivnega senata.) Minister pl. Ruber je tudi pri dotični priliki priznaval, da je res neumestno, ko morajo prve instance prevajati odločbe graškega nadsodišča iz nemščine na slovenščino. Ko je deputacija omenjala, da bi moralo biti te, prvo instanco ponižujoče, tudi protipravne razvade tisti hip konec, ko vrhovno sodišče prične po jasnem ukazu §-a 27 ces. patenta z dne 7. avgusta 1850 drž. zak. št. 325 samo izdajati odločbe v slov. jeziku, je minister pl. Ruber tudi temu pritrjeval in obljubil svojo pomoč. — Sedaj, po devetih letih je ekscelencti p*. Ruber prvi predsednik vrhovnega sodišča, v čigar okrilje je bil kakor pravosodni minister pošiljal naše pravične jezikovne pritožbe. Danes n i še nobena teh pritožeb rešena, vzlic mnogim urgeru-am. odnosno obljubam poklicanih faktorjev. Še vedno se zapostavlja slovenščina pri graškem nadsodišču. še vedno ukazuje le-to prvim instancam, da naj njegove nemške odločbe prevajajo za slovenske stranke, še vedno vrhovno sodišče ne'izvršuje zgoraj navedenega zakona glede izdajanja slovenskih odločb! Ako i>a sedaj stopimo pred prvega predsednika vrhovnega sodišča, ekso. pl. Ruberja in mu vse to iznova potožimo, s katero adreso nas neki more sedaj potolažiti I To vprašanje se mora kmalu rešiti.« — Nadalje poroča »Slov. Pravnik«: Dne 3. t. m. je bila v docela slovenski pravni zadevi prizivna razprava pred »slovenskim prizivnim senatom« v Gradei. Tožencev zastopnik je po nemškem oklicu zadeve prosil liesede v formalnem oziru ter na to predlagal, naj se pravna zadeva okliče, razpravlja, poroča in razsodi v slovenskem jeziku; temu predlogu se je tožnik pridružil, predlagatelj je zahteval senatni sklep. — Po posvetovanju se je proglasil sklep, da se stavljenemu predlogu ne ugodi iz razlogov: O stvari razpravnega jezika« odločevati ima justična uprava; do sedaj pa še ni prišlo od justične uprave na graški senat nikako navodilo, kako se naj v slovenskih pravdah na prizivnem sodišču v Gradcu razpravlja; vsled tega ostane stvar pri stari navadi. Pa tudi s sodiškega stališča se mora predlog zavrniti; § 13 o. s. r. še ni de-rogiran in upoštevati je tudi § 14 s. r. za zapad. Galicijo. Iz tega pa izhaja, da je pri tem sodišču oni za sodni jezik rabiti, ki je bil dosedaj pri tem sodišču v rabi in navadi. Pri nadsodišču v Gradcu je odnekdaj navada, da se pravda v nemškem jeziku okliče, poroča in razsodi, docim je strankam na prosto dano v slovenskem je- ziku razpravljati, ker je tudi to tukaj v navadi. Dokler se kaka prena-redba od zgoraj ne vpelje, ostane vse pri dosedanjih navadah. Proti temu sklepu je pritožba na justično upravo oziroma rekurz na najvišje sodišče. Predlagatelj je ta sklep v smislu zakona grajal in se je ta graja zapisala v zapisnik. — O uspehih pritožb, ki se seveda podajo zoper to zapostav-ljenje slovenskega jezika na vse strani, bomo poročali. — »Edina znanstvena revija«. Ko so v izvrševalnein odboru narodno-napredne stranke izbirali ime za svoje oficialno glasilo, se ni nihče spomnil, da že obstoji listič, ki se imenuje »Č a s«. To je šenklavške znanstvenike močno speklo in ponosno so potrkali na svoje junaške prsi in razglasili, da je ta »Čas« edina znanstvena revija slovenska in da je krvavo žaljenje, če se imenuje to znanstveno revijo — listič. Ti uboga znanost! »Cas« je listič, ki prikašlja v majhnem obsegu desetkrat na leto na dan in stoji v znanstvenem oziru na takem stališču, da bi se lahko imenoval tudi »Kikiriki«. Edina slovenska znanstvena revija stoji v znanstvenem oziru na strogo cerkvenem stališču in na pr. verjame, da znajo čarovnice na metlah jezdariti po zraku na Klek, da se gode na Brezju čudeži, da so ljudje od hudiča obsedeni, da se je gospodična Vaughan pečala s hudičem, ki se je znal spremeniti v krokodila in igrati na klavir in kar je še drugih takih znanstvenih resnic, ki jih oznanja sv. katoliška cerkev. Res, Kikiriki-znanost. Naj se torej »Slovenec« ne čudi, da ljudje ne poznajo »edine slovenske znanstvene revije«. Če hočejo brati humoristične liste, jih dobe v kavarni na kupe, kaj drugega kot neprostovoljno humorističen list pa »Cas« ni. — Klerikalci in ples. V »Miru«, ki je v zadnjem času krenil v ultra-klerikalno strujo, čitamo v listnici uredništva toli: »Naj nam naša društva ne zamerijo, če veselic, kjer se pleše, ne naznanjamo. Naš narod se mora navaditi lepše zabave, kot mu jo nudi v deželi običajno in moralieno toliko pogubno navadno plesanje. Uredništvo ne jemlje nase odgovornost, vabiti ljudi na priložnost v greh. List mora narod vzgajati z vso resnobo in ne sme gojiti slabosti našega z raznimi veselicami zastrupljenega ljudstva.«Tako »Mir«! »Slovenec« pa, ki je sicer »Mirovini« urednikom v vsakem oziru vzor, saj piše Podgorc sam, da ni za nje »nikakor sramotno, če so zastopniki tega lista«, je tedne in tedne delal reklamo za plesno veselico klerikalnega pevskega društva »Ljubljane« ter »vabil ljudi na priložnost v greh«, da rabimo »Mirove« besede. Kaj pravi k temu »Mir«, kaj monsignor Podgorc? če se na katoliški podlagi pleše in »dela greh«, takrat škofov list vselej trdo zatisne obe oči, a ne samo to, še celo, junaško »vabi ljudi na priložnost v greh«! Zato se čudimo, da sta si v tem ozeru »Mir« in »Slovenec« navzkriž. Zakaj hoče biti »Mir« bolj katoliški kakor je »Slovenec«, ki je vendar oficialno glasilo škofa Antona Bonaventure ? Kakor se kaže. »Mir« še ni zadosti peni kovan v katoliškem lignorianstvil. treba mu bo v tem oziru še prakticirati, preden bo dosegel svoj vzor. svoj ideal — častivrednega »Slovenca«! — Fiasko misijona v Barkov-Ijah pri Trstu. Kranjski klerikalci so jako podjetni ljudje. V zadnjem času so dobili velik apetit na Trst in njegovo okolico. »Slovenec« je začel pisati fulminantne članke proti tržaški politiki, bombardirati »Narodno delavsko organizacijo«in pošiljati svoje emisar je v Trst. Uspehi so bili kla-verni. Sedaj so poskusili z misijonom. Pravzaprav niso nastopili pod tem diskretiranim imenom, ker neki pametni ljudje iz lastnega tabora so jim to odsvetovali. Ali misijon je bil vseeno. Štirinajst dni je imela menda trajati t. zv. pobožnost. Začeli so korajžno. Pridige so bile - no, kakor so pač »Slovenčevi« članki. N. D. O. je bila prečastiti gospodi posebno na želodcu. A vprašate za uspehi Najprej so šii ljudje poslušat iz radovednosti. Pri nas so namreč ljudje jako radovedni in kdor spekulira v Trstu na radovednost, naredi vedno imeniten »kšeft«. Šli so torej in se smejali. Saj je bila stvar zabavna. Ali vse do neke meje. Potem, ko so se naveličali izbruhov krščanske jeze nad vsem, kar je Triačanu milo in sveto^ so mrmraje izostali in na velikem dnevu »pardona« je bilo v cerkvi približno — deset starih ženic. Jokali in stokali so patres in fratres in blamirani gospod fajmošter, da imajo »tako lepe pridige napisane« in da občinstvo vendar noče prihajati. Reklama ni pomagala in enega lepega dne »misijona« ni bilo več. Nihče se ni brigal za njegov odhod. — S prve državne gimnazije v Ljubljani. V okusno z zelenjem in cesarjevim kipom okrašeni avli I. gimnazije se je vršila včeraj dopoldne slavnost, ki jo je priredil učiteljski zbor in učenci svojemu bivšemu ravnatelju g. c. kr. vladnemu svetniku Andreju Senekoviču povodom njegovega upokojenja in odlikovanja. Dočim so učenci nižjih razredov delali špalir v vestibulu in na stopnicah, ker je avla premala, da bi imelo v njej prostora šeststo učencev obenem, zbral se je učiteljski zbor in višjegimnazijci v avli, kjer je najprej gimnazijski pevski zbor zapel pesem »Strunam«. Nato je povzel besedo začasni gimnazijski vodja prof. Štritof ter je deloma nemški, deloma slovenski v vznesenih besedah slavil g. vladnega svetnika kot ravnatelja, katerega vestnosti in gorečnosti se je zahvaliti, da se I. gimnazija ni samo vzdržala na svojem prejšnjem višku, ampak da se je povzpela tudi nad pretežno večino vseh enakih zavodov avstrijskih. Starejšimi učiteljskega zbora prof. Perušek je zlasti poudarjal uspešno izvenšolsko delovanje gospoda svetnika. Ravno v zadnjem ča su mu je izkazala slovenska javnost svoje posebno zaupanje tudi s tem, da ga je postavila na čelo naši šolski družbi, ter je končno pozval navzoče, da so zaklicali slavljencu trikratni živio in hoeh. Ko je v imenu učencev govoril v slovenskem jeziku osmošolec Štritof in v nemškem osmo-šolee Moro, katera oba sta se zahvaljevala v imenu svojih tovarišev g. slavljencu za ljubezen, katero je v pravem trenutku vedel g. vladni svetnik tudi dejanski pokazati šolski mladini, odgovarjal je le-ta vidno gi-njen najprej v nemškem jeziku, poudarjajoč težavnosti učiteljskega stanu, katerega delovanje se nahaja vedno pod najneobzirnejšo kritiko javnosti in kateremu naj se ne posveti, kdor išče zunanjega bleska. Poudarjal je nadalje vzajemnost in slogo, ki je vladala ves čas njegovega sedemnajstletnega ravnateljevanja v Ljubljani med učiteljskim zborom; nato pa se je obrnil na učence spodbujajoč jih k marljivosti in značajnosti; slovenski nadaljevaje pa je polagal posebej še učencem slovensk' narodnosti na srce, da naj se z neumornim učenjem pripravljajo za poznejše življenje, ko bo narod klical po njihovi pomoči, da bi ga vzdignili na oni nivo kulture, na katerem se nahajajo drugi srečnejši narodi, ka-žoč jim na vzvišene zglede njih slavnih prednikov, ki so se šolali na tem zavodu, od Vodnika do Ketteje«, ter jih opominjal, naj imajo vedno pred očmi znane Gregorčičeve besede, katere je tudi on skušal uresničevati, da mož ni dolžan storiti samo tega. kar mu veleva stan, ampak kar je ~1' njegovi moči. Ko je g. vladni svetnik končal svoj prekrasni govor, med katerim smo videli v marsikoga očeh lesketati solzeT in ko so pevci zapeli za to priliko zelo primerno pese!u »Lastovki v slovo«, je bila lepa slavnost končana, katero je počastil tudi c. kr. deželni šolski nadzornik Franc H u ha d s svojo navzočnostjo. — V soboto, 19. t. m. ob osmih zvečer pa priredi učiteljski zbor v posebni sobi hotela Štrukelj gospodu vladnemu svetniku na čast še posebej poslovni večer, na katerega se vabijo tudi gosp. tovariši drugih zavodov. — Posledice se te kate]o: Ker je „Miru v zadnjem času krenil V ultraklerikalno strujo, so mu jeli naročniki obračati hrbet. Kakor čujemo, mu je v zadnjem času odpadlo okoli 400 naročnikov. Lansko leto, ko je „Mir" za časa borbe za volilno reformo zastopal odločno narodno stališče in se vsled tega prišel v ostro navzkrižje s kranjskimi klerikalci in z njihovim glasilom „Slovencem", si je naroČilo list mnogo narodnih in naprednih Slovencev izven Koroške. Da ti za nadalje ne bodo več naročali lista, ki hoče biti samo zastopnik „Slovenca" na Koroškem, je jasno. — Profesorske vesti Na drugo državno gimazijo pridejo profesorski kandidatje dr. Pavel Pestotnik in dr. Viktor Tiller kot suplenta za zemljepis in zgodovino, dr. Fran Č a d e ž kot suplent in Leopold An-dree kot pomožni učitelj za matematiko in fiziko, dr. Ivan Lokar, Pavel Lokovšek in Prano Kralj kot suplentje za klasično filologijo. — Iz politične službe. Deželno -vladna tajnika Karel Ekei in Ivan K res se sta imenovana za okrajna glavarja na Kranjskem. Iz gledališke pisarne. Jutri, v terek (par), se ponovi mična opereta „P u n Č k au z damami: Škrdliko vo, Groszovo, D r a gu tin o v i 6 e v o in Ronovsko ter z gospodi: J a-strzebskim, Vaverko, K r a t ooh-wilom, Bukšekom inPovhetom. — Za petek se pripravlja senzacijo« nalna franooska noviteta „Tatu z gospo Kreisovo in gosp. Ha ase-n o m v glavnih vlogah. Slovensko gledališče. V soboto se je uprizorila prvič na slovenskem odru Audranova opereta „Punčkau, ki je izborno zabavala obilo zbrano občinstvo. „La Poupee" je opereta pristno francoskega žanra, polna esprita, veselega temperamenta, razposajene in prekipevajoče metodi-joznonti. Njen komponist Edmond Audran je na najboljšem glasu pri gledališki 1'abliki, ki ljubi lahno in pikantno godbo, in njegovo delo „Mascotte" se je že uprizorilo če se ne motim na slovenskem odru. Glasbeni motivi v „Punčki" so skoz-inskoz operetni, in tako prisrčni, da misliš, da si jih moral Že slišati nekje drugod, in spomniš se Oflenbaoha, Straussa, Smetane. Libreto, dejanje operete vsekakor zaostaja v umetniškem, smislu za glasbo in je Jbrez dvoma nasta'o pod vplivom „Hofima-novih povesti", zakaj osnovna ideja je ista, in tu kot tam igra umetno izdelana „punčka", ženski avtomat glavno vlogo. Kratka vsebina: V ne kem samostanskem zavodu vidimo menihe v resnih pogovorih in skrbi za vsakdanji krub, ker trka poman-kanje na vrata. Najmlajši član zavoda „Lanzelot" je iz bogate rodbine, in njegov strio Cbanterelle, mu je obljubil 80.000 frankov, ako se oženi. Ali stričnik ima največji strah pred ženskami, in da jim ubeži, seje skril v samostan. Slučajno iz nekega Časopisa pa zvedo menihi, da izdeluje v [mestu neki mojster HUarij popolne ženske avtomate, ki govore, se smejejo, plešejo in sploh vse, samo naviti jih moraš. In predstojnik zavoda pregovori Lancelota, da se žrtvuje, gre iz samostana in si kupi punčko, da se ž njo poroči. Mojster Hilarij pa ima lepo hčer, in njegov učenec je bil izdelal punčko, ki ji je na las slična. Mojstrova lepa hči, pa se je zal ubila v cerkvi v Lanzelota. Mladi samostanski novic pride k mojstru, da si izbere ženski avtomat in baŠ oni, ki je podoben hčeri, mu najbolj ugaja. Zmenita se z mojstrom, in Lanzelot se ima takoj poročiti z avtomatom, da dobi od strica bogastvo in reši menihe iz bede. Prebrisana mojstrova hči pa prevari očeta in naivnega ljubimca ter se, ne da bi on vedel za to, z njim poroči mestu mrtvega avtomata. Šele po poroki se vse razjasni, a vse je veselo, ker so menihi dobili svoj denar, Lanzelot pa lepo ženo. — In v okviru tega dejanja se vrše veseli, komični prizori, nastopita smešna zaljubljena starca, vidimo fantastično pantomino, zbor menihov itd. Smeha dovolj z d en večer je v tej opereti, in to je bilo tudi v soboto, ker je bila njena uprizoritev na našem odru zelo skrbno in mestoma celo presenetljivo lepa. Glavna vloga ^Punčke", Alezije je bila poverjena gospioi Škrdlikovi, ki smo jo slišali ta večer prvič v večjem nastopu. Njen glas je simpatičen, nekoliko Šibek in mu mogoče manjka do popolne uglajenosti še malo šole. Težko mesto je imela takoj pri nastopu v drugem dejanju, kjer je orkester — ali kdo — precej zavozil, ali pozneje se je njen glas povspel do Čistejših leg in pravilnosti. Njena igra ni zaostajala za petjem, ampak je bila prav primerna, gibka in elastična. V splošnem je bil vtis, ki ga je napravila gdč. Škrdli-kova, ugoden, in ker je še njena postava gracijozna, je lepa pridobitev za slovensko opereto. Gosp. Jastr-zebski v vlogi Lanzelota je bil v igri in petju popolnoma zadovoljiv. Lepo, lahko vlogo je imel gospod Bukšek, ki je zapel v prvem dejanju s sonornim glasom svojo arijo in žel za izborno petje na odprti pozornici buren aplavz. Imenitna v igri sta bila gosp. Kratochwii in gosp. Vaverka, ki sta se izkazala s svojo drastiko kot zelo kratkočasna komika. Ugajal je g. Povhe, ostali igralci in igralke so bili tudi na mestu in je sploh ves esemble Častno rešil svojo nalogo. Insoenerija je bila — kot že rečeno — krasna, kostumi razen plesnih toalet v m. dej. zelo okusni in sploh bi bila velika moja zado-voljnost, da ni komad, ki se v francoščini gotovo odlikuje po neki duhovitosti, v prevodu izgubil, največ po krivdi naše cenzure. Nekatere ne-uglajenosti, ki so se pokazale pri prvi uprizoritvi, zlasti v orkestru, bodo pri drugi predstavi pač izginile. Dramatično društvo. Gospoda dr. Ivan D er m o t a, odvetniški kandidat, in Milan Paternoster, c. kr. finančne dež. blagajne oficijal, sta radi preselitve iz Ljubljane izstopila iz odbora „Dramatičnega društva v Ljubljani". Izredni Ciril Metodov davek Ljubljančanov. Odkar se je izza bohinjsko-bistriške skupščine začelo v „Družbi sv. Cirila in Metoda" ener-gičnejŠe delovanje, so se povrnile .Družbi" simpatije vseh narodnih krogov. To pa je v tem Času tembolj potrebno, ker s pomnoženim delovanjem rastejo tudi izdatki. Z reformo podružnio se je že pričelo. Glede ljubljanskih podružnic je treba odkrito priznati, da niso na višku. Donesek Ljubljančanov za „Družbo* je razmeroma minimalen. Vsled tega bo treba, da se tudi v ljubljanskih podružnicah začne novo življenje in gibanje. Poleg tega pa se je začelo organizovati izredni narodni davek Ljubljančanov v mesečnem znesku po 1 krono za „Družbo sv. Urila in Metoda". Eno krono na mesec lahko marsikdo utrpi. „Družbi" pa je dobro poma- gano. Pobiral jo bo sluga prve dni vsakega meseca. Dozdaj se je priglasilo že 20 dam in gospodov. Imena se objavijo v listih. Priglasi oziroma vprašanja naj se naslove na vodstvo „Družbe sv. Cirila in Metoda". Izjava. Na notico „Ljubljanski peki" v „Slov. Naroda" št. 234. z dne 9. oktobra t. 1. si usoja podpisani odbor slavnemu občinstvu vljudno naznaniti, da mu ni glede odprave pečenja domaČega kruha v pekovskih pečeh kakor tudi da bi zasebne stranke ne smele doma peči kruha — nič znano. Odbor pekovske zadruge V L j u b 1 j a ni. Katere so najlepše? Prinesli smo poročiloe o tekmovanju lepotic v „Unionu" in med drugim omenili, kako se je pri tem tekmovanju zgodilo neki gdč. Minki Pogačnikovi. V Mojstrani službuje učiteljica istega imena in nastale so zmote in zmešnjave. Bodi torej konstatirano, da .gdč. Minke Pogačnikove iz Mojstrane ni bilo v „Unionu", nego da je temovala gdč. Minka Pogačnikova iz L j u b lj an e. Razstava modernih grafičnih del v deželnem muzeju Rudolfinu. Deželni muzej otvori v sredo od zveze avstrijskih umetnoobrnih muzejev zasnovano razstavo modernih grafičnih del. Razstava, ki jo aranžira umetna založba I. Lowyja na Dunaju, se je nahajajala v zadnjih mesecih v avstrijskem muzeju za obrt in umetnost na Dunaju, v muzejih v Idbercah, Budjejevicah in Lincu ter je bila povsod izborno obiskana. Ona obsega več sto večjih in manjših podob m podaja poučen pregled modernih reprodukcijskih načinov, he-iiogravure, faksmilegravure, tribarvne avtolopije, barvnega svetlotiska in pred vsem intagliotiska, pridobitve zadnjih let. Reprodukcije predočujejo znamenita dela raznih mojstrov in dežel, zlasti slike cesarske galerije na Dunaju dela Legantinijeva in krasne risbe Diirerja, ki jih čuva Alberti na na Dunaju kot dragocen zaklad. Tudi ljubke miniature iz začetka 19. stoletja so v barvnem svetlotisku bogato zastopane. — Razstava je od-prta_ od 16. oktobra do 1. novembra 1907 vsak dan od 9.-5. ure. Vstopnina 20 vinarjev, ob nedeljah popoldne 10 vinarjev. Za dijake o vinarjev. Poroči se jutru v Solkanu gospod dr. Fran Gosti, ordinarij in vodja kranjske deželne blaz-nice na Studencu, z gdč. Mici Ho-nigschmidovo. Iskreno čestitamo! V mestni mlekarni se prodaja mleko po 18. vin. liter.i Sadni semen], združen s pre movanjem sadja in pravilnega vkla-danja sadja, priredi c. kr. kmetijska družba kranjska konci meseca novembra v Ljubljani. fcOpozarjamo na dotični razglas v „Kmetovalcu" med uradnimi vestmi. Gre se za prvi poskus take prireditve, ki naj ostane ob dobrih sadnih letinah stalna naprava in ki naj se v bodočnosti na podlagi dobljenih izkušenj razširi in popolni. Sadje je letos v nekaterih krajih naše dežele prav dobro obrodilo, in z ozirom na dejstvo, da se odjemalci v Ljubljani, ki jih je zelo veliko, upravičeno pritožujejo, da za sv. Miklavža in božične praznike ni dobiti lepega sadja, hoče dati naša družba priliko, sadjarje, ki imajo lepo namizno sadje, spraviti v neposredno zvezo z odjemalci in tako sadjarjem pripomoči do dobrih cen in odjemalcem do lepega blaga. Vse sadjarje, ki imajo lepo namizno zimsko sadje, p r osim o, n a j v s a j del svojega najlepšega sadja prihranijo za sadni semenj, da se bodo mogli tega semnja in premovanja udeležiti ter s tem dokazati, da imamo v deželi najmanj tako lepo namizno sadje, kakor v sosednih kronovinah. Nujno pozivamo na mnogobrojno udeležitev ter opozarjamo na obširno navodilo o hranjenju, zavijanju in pošiljanju sadja, ki je objavljeno v „Kmetvoalcu". V drugi polovici tega meseca se dobiva poseben ponatis tega navodila pri Kmetijski družbi za 10 h. Ta znesek naj se pri naročilu pošlje v pisemskih znamkah. Poročil se je včeraj v Mirni g. Vekoslav M a z g o n , c. kr. davčni asistent, z gdč. Milo Mazgon roj. B o j e e. Državno subvencijo v znesku 2450 K je dovolilo poljedelsko ministrstvo za napravo vodnjakov v kraju Zagolič pri Colu nad Vipavo. Požar v Tacnu. V nedeljo zjutraj ob o. uri je nastal na doslej neznan način ogenj pri hiši posestnika Jerneja Osla ter upepelil njegovo hišo in sosedni poslopji posestnika Antona Stanovnika. Poslopja so bila sicer zavarovana, vendar sta oba pogorelca prav občutno prizadeta, ker jima je zgorela vsa krma. — Domače gasilno društvo Taoen je bilo hipoma na pogorišču ter z občudovanja vredno eneržijo in vztrajnostjo ogenj lokaliziralo na goreče objekte ter s tem obvarovalo polovico vasi. Čast in priznanje tako požrtvovalnim gasil- cem! Žal, da je eden izmed gasilcev ponesrečil in leži zdaj bolan v zdravniški oskrbi. Na pogorišče sta prihiteli tudi gasilni društvi Gameljne in Vižmarje ter Čvrsto sodelovali. Hvala! DomaČe gasilno društvo ima na svojem orodju precejšno škodo, kar naj bi pač upoštevale zlasti dotične zavarovalnice, koje so obvarovane občutnih denarnih izdatkov. Divji krojač. V Št. Jurju v Slovenskih Goricah je gostilničar Kr an jo vrgel iz gostilne več fantov, med katerimi je bil tudi kočarjev siu S e-bastijan Bračič. Ta je bil silno jezen zaradi tega in je svojega prijatelja krojača Ivana Fuohsa naprosil, da bi se maščevala nad Kranjcem. Fuohs, maščevanja željen Človek, je šel takoj razgrajat pred Kranjčevo hišo, kjer je grozil, da mu razpara trebuh. Nekaj večerov nato sta prišla BraČič in Fuohs v Kranjčevo gostilno, kjer je kmalu nastal prepir in pretep. Krojač je na vsak način hotel Kranjca oklati in zaklati, kar se mu pa vsled bezanja Kranjčevega ni posrečilo. Z Bračičem sta razbila mnogo steklenic in kozarcev, zdrobila Šipe v oknih in vratih. Obsojen je bil Fuohs na 10 mesecev ječe, Bračič pa le zaradi prestopka po § 411. na 3 tedne zapora. In solventne u le postal proto-kotirani trgovec Franc Repič v Ljutomeru. Krida. Hotelir Gustav Jan k, ki je leta 1905 prevzel v Mariboru hotel pri Zamorcu za 220.000 K brez kapitala — celo aro 10.000 K si je izposodil — je bil obsojen zaradi kride v štiritedenski zapor. Konj ga jo ubil v postelji. V Radgoni je spal hlapec Kumin v konjskem hlevu. Posteljo je imel pri tleh blizu konja. V noči na 10. t. m. je konj udaril spečega hlapca na sence s kopitom ter so ga našli zjutraj mrtvega. Propadla banka v Gradcu. Nad banko Friedmana, kise je ustre-bl v Trstu, je proglašen ko n kur z. Pasiva znašajo okoli 400.000 K. Ljubezniv parček. Pekovski pomočnik Anton Pohajač in njegova ljubica Pavlina Maj ti č sta se v Celovcu prav dobro imela. Uživala sta sladko ljubezen ter kradla neki branj evki jest vine, da jima pravzaprav ni bilo treba nič delati. Ker so pa stvari prišli na sled, je bil Pohajač obsojen na 4 mesece, Majtič pa na 10 mesecev ječe, nakar ju postavijo pod policijsko nadzorstvo. Sod ga je ubil, ko se je razleteli V Kr kavčih na Primorskem sta hotela brata Grison preiskati špiritov sod, Če bi bil poraben za vino. Starejši brat je držal svečo, mlajši je pa gledal pri vehi, kakšen je sod v notranjosti. V sodu pa so bili Še ostanki Špirita, ki so se vneli, razgnali sod in mlajšemu bratu tako razbili glavo, da je na mestu umrl. Poročil se je v Trstu gospod dr. Josip Mandič, nečak drž. poslanca Matka Mandića, z gospico J o s i p i n o KastelČevo, hčerko g. G. Kastelca, župana v Materiji, čestitamo! I c nesrečne ljubezni se je zastrupila s solno kislino v Trstu 24ietna hišna Terezija Brvar. Našli so jo v postelji mrtvo. Poskusen samomor. 2iietni delavec Jožef Schwab v Trstu se je vrgel skozi okno svojega stanovanja na cesto. Hudo znotraj poškodovanega so ga prenesli v bolnico. SlaparJi. V ter go vin o jer m en ar j a Josipa Sile v Trstu sta prišla dva moža, ki sta se izdala kot ravnatelj in uradnik ondotne agenture zavarovalne družbe „Atlas" in izbrala dva kovčeka v vrednosti 75 K. Ćez dobro uro je prišel postrešček s pismom omenjene agenture, naj se mu izročita kovčka, katera se plačata takoj, ko ju prinese postrešček v pisarno „Atla-80VOu. Postrešček j'e dobil kovčka, ju odnesel in sleparija je bila gotova. Sila ne bo videl najbrž nikoli več svojih kovčkov, kakor tudi denarja ne bo nikdar dobil za nje. Slovensko akademično društvo „Adrlja" v Pragi priredi 19. t. m. ob 8. uri zvečer v restavrantu „U'černeho pivovaru (Karlove namesti) na čast novodošlim članom prvolet-niški večer. Gosti somišljeniki so dobrodošli. Velikanski požar v Ljubljani, Požar, kakršnega že ni bilo dolgo vrsto let v Ljubljani, je zadivjal v soboto ponoči v našem mestu. Gorela in pogorela so v mesarski ulici Pre-doviČeva gospodarska poslopja, in sicer konjski hlev, tehtnica za pre-Šiče, ameriška ledenica, lopa za slamo in podstrešje, mostne tehtnice z vso vsebino vred. Goreti je pričelo ob en četrt na 12, in sicer, kakor se čuje, na 2 krajih, nad lopo in na konjskem hlevu. Vsled silne megle čuvaj na Gradn ni zapazil ognja preje kot malo pred polnočjo in šele, ko je dobil telefonično poročilo, kje da gori, oddal je po daljšem presledku Še drugi strel, dočim je sprva mislil, da gori kje daleč v okolici. Na lice mesta je prvo prihitelo vojaštvo, mo- štvo in častniki vseh tukajšnjih polkov, pred vsem od pomobranskega polka in 17. peSpolka. Takoj so vojaki moštvo kakor tudi častniki z izredno marljivostjo stopili v akcijo, da so delali na lokaliziranje ognja. Med tem je Še pred drugim strelom prihitela tudi požarna bramba pod poveljstvom g. Ludvika Strici j a, ki je odprla hidrante na Poljanski cesti iu v Mesarski ulici. Na rešitev kakega predmeta sploh ni bilo misliti, kajti ogenj je bil tako razširjen in tako ljut, da je na ljudi, ki jih je bilo kmalu vse polno v bližini, pripekalo, kot bi bili v peči. Ogenj se je tako hitro razširil, ker so bila vsa podstrešja napolnjena s slamo, katere je bilo za približno 10.000 K. Zgorelo je tudi jako veliko mesa, kadi, 5 prašičev, 2 voza itd. G. PredoviČ ima škode 80.000 do 100 000 K, najemnik g. Preskar, ki kupuje kože za tovarno Rink v Gradcu, katera tovarna je pogorela tudi te dni, pa okoli 3000 K. G Predovič je zavarovan samo za polovico napravljene škode pri zavarovalnici „Assiourationi Generali". Kakor rečeno, je bil ogenj najbrž poddejan in so aretirane tri osebe, ki so sumljive tega požiga. Ako bi se bil ogenj razširil še dalje, narasel bi bil grozovito, zato pa gre vsa zahvala vojaštvu, posebno Častnikom pred vsem domobranskega polka, 17. pešpolka potem 27. polka in topničarjem, da so storili vse, kar so jim dopuščale Človeške moči, da bi omejili ogenj. Istotako gre vse priznanje požarni brambi, ki je tudi storila, kolikor je mogla v danih okoliščinah Na pogorišče je prihajalo včeraj toliko ljudi, da jih je bilo vedno na tisoče tam. Kakor se nam poroča, bo g. PredoviČ v najkrajšem času — v par tednih — dal zgraditi vsa poslopja, ki jih nujno potrebuje prav zdaj, ko je sezona tu in bi bilo vsako odlašanje z delom velikanska škoda zanj. K požaru se nam še poroča: V noči od sobote na nedeljo ob polu 12. uri naznanjen je bil telefonično gasilnemu in reš društvu na Poljanski cesti pri PredoviČu izbruh ognja. Takoj se odpelje oddelek straže na lice mesta, ki dobi že vsa obsežna gospodarska poslopja g. Predoviča v ognju. Takoj se napeljeta dve cevi ter se z eno po dolgotrajnem naporu reši sprednjo gostilniško poslopje, a druga varuje na nasprotni strani sosednje hiše. Ker pa vsled velike megle Čuvaj na gradu sploh od ognja nič vedel ni, se mu je moglo še le telefonično sporočiti, da naznani s strelom požar. Ker je pa smodnik vsled vlažnega zraka in megle bil z vlago na-pojen, moral je Čuvaj od stanovanja do topov peš, da je natresel novega smodnika, zato je tako pozno oddal drugi strel. Kmalu po strelu se pripelje drugi oddelek gasilcev, kateri tudi napeljejo 2 cevi in nato pridejo še tretji tudi z 2 cevmi. Zdaj se je začelo šele misliti na pravo gašenje. Dve do tri ure so cevi neprenehoma metale svoje močne curke v ognjeno morje, — vročina je bila neznosna, — in se je tako še le čez ure posrečilo odstraniti vsako nevarnost. Mesarji, kateri so v sušilnioi sušili svoje Šunke, so prišli ob nje, ker so neporabne vsled vročine iu ognja. Zgoreli so tudi 4 prešiči, vzlic temu, da sta jih hotela neki gasilec in stražnik rešiti, a sta morala opustiti to radi svoje varnosti. Gasilci so odšli po 4. zjutraj, kajti šele takrat je bila nevarnost odstranjena, a pustili so stražo, katera je včeraj še ves dan delovala in danes do opoldan. Ogenj se lahko primerja onemu Deghenghija, in ako bi ne bilo megleno, videl bi se bil svit čez vse mesto, ki bi bilo razsvetljeno. Vso akcijo gašenja je vodil službujoči stotnik 3 oddelka g. M edio. Gasilci so pokazali tudi tu, da se lahko občinstvo za slučaj vsake nesreče na nje zanese. Nekaj jih je bilo lahko ranjenih vsled padajočih tramov in opeke. Drugih nezgod se ni primerilo. Cevi je bilo nad 900 m razpoloženih. Na lice mesta so prišli tudi gosp. župan Hrib ar, svetnik g. Lauter in pol. pristav g. Gut-n i k. Popravek« V „Postanem" gosp. Novaka v „Slov. Narodu" z dne 9. t. m. se glasi odstavek glede kozarcev pravilno: „Skrbno pazite, da tisti, ob volitvah toliko pomilovani ubogi kmetic, ki je slučajno tudi krčmar, ne bo kak kozarec nezadacanega vina za dom porabil ali — ojoj ! — ga še celo prodal." Huda Žena. Anton Brajer v Hrenovih ulicah je velik revež, ker ima hudo ženo, njeno mater in njeno sestro. Vse tri so silne klepetulje, kar so pokazale danes dopoldne, ko so se spravile nad ubogega čevljarja, ki se je zaprl pred njimi. Ker pa vpitja le ni bilo konoa, šel je Brajer z ras pij o nad nje, a žena njegova mu je orožje iztrgala iz rok in ga tako udarila po glavi, da se je ves krvav zgrudil na tla. Ženske so nato zmagonosno odšle, ranjenca so pa usmiljeni ljudje sprali in poslali po zdravnika. Tatvine. Trgovcu Kanferju je bil v petek ponoči v neki tukajšnji ' kavarni ukraden svetlorjav površnik, s tako podlago, poševnimi žepi in mo-nogramom S. K., vreden 40 K. — Hlapcu Francetu Jankoviču je bilo na Ambroževem trgu št. 7 iz odklenjene sobe ukradene za 8 K obleke. — Na Starem trgu št. 1 je bila s I. nadstropja ukradena pisana predpo-steljna preproga s črkama F. D. — Pred par dnevi je bilo vlomljeno v gramozni jami ob Vodovodni cesti v barako in iz nje ukraden dvema delavcema dežnik in črevlji na zadrgo, v skupni vrednosti 16 K. — Delavcu Valentinu Srovcu je snoči neki dober prijatelj iz žepa izpeljal 48 K. Podnevi sta po raznih gostilnah popivala, ko se je pa zmračilo, ga je »prijatelj« pregovoril, da sta šla spat v neko šupo na Posavju in ko je ta brezskrbno zaspal, mu je njegov angel varuh izpeljal denar in izginil v temno noč. Vinski bratje. Včeraj po peti uri zjutraj šele je zapustilo pet vinskih bratcev neko gostilno v Gradišču, v kateri je bila »vinska trgatev«. Crnina je vsem šla tako v glavo, dasi preje prijatelji, so se začeli med potjo prepirati in lasati, ter bi bilo prišlo pred uršulinsko cerkvijo neizogibno do hudega prepira, kajti eden je že hotel rabiti nož, ko bi stražnik ne bil posegel med nje in jih areto-val. Bili so sicer nekoliko opraskani, a posebne poškodbe ni zadobil nihče. Ker so bili zelo vinjeni in razburjeni, so si morali iti hladit živce v špe-hovko, kjer so bili naglo sprijaznjeni in začeli prepevati krokarske pesmi tako dolgo, da so mirno v gospodu zaspali in tako čakali sodbe. Nesreča. Ko se je brezposelni pekovski pomočnik Ivan Lunko, rojen 12-_ turške...... E«fl!lika srečk« . . . Kreditne , . . ftomoške , \ » ikovske , • t ljubljanske 9 • . Avstr. rdeč. križa , . . Cffr. . .... Kudolfove » . i aalcburške , . . Dunajske kom. . . . Delal«*. JMlne železnice .... Državne železnice . . . Avstr.-ogrske bančne dei«. Avstr. kreditne banke Ogrske /brnostenske • prcmogokop v Most« \f*rfix Alpinske montan Praske žel. ind. dr. . . Rtma-Muranv! .... Trboveljske prem. dreži*« Avstr. orožne tovr. đruse* C**k« sladkorne ir*-*'**. «6 85 98 10, 96 M V1&30 93 lnl 111 — 97-75 M0 4OJ WU30| 9« 90 96 j ?6'60 Bl»8 96 4\ 96 *6 115 6) 93 SS 111 20 18 75 110 60 1)0 85 99 90 96- 20 97- — 99 —1 100-^ kr. cekia franki . . marke . . rtreigos, , -k« ... Laiki W^^«*el Beta«* 10320 97 9« 75 99 zt> 9*5 99 7?> W vO »93 50 99 20 14925 £57 7!S 144 75 ^74 50 270 247 25 9*75 181 90 * 40 450 90-90 50 62-16 60 c6 76 6? -2 6 — 484 — "4-20 97 76 995 148-25 655 - 1796— 636 — 74S -140 -724 — 600-26 2618-539*50 260 -465 -'45 50 11 57 1919 13*48 «3 97 Qh 95 Vf4 99 7h 295 50 100 25 151 2* 86 »'75 147 7b 28u 60 277 ?53'25 10475 182 90 2*-40 460-95'-9650 68 — 4860 28 75 73 — 214- — 494 — 149'j d 656 18 6-50 687 — 746--241 50 129 — 601 25 2627 -54050 263 46i> — 147 — 1140 19-21 2352 S4-r5 17 62 96-10 5* ;tn© ceno * Budim pyiti. Dne 14. oktobra l9GV T #reaal». Pšenica ca oktob april &i t. oktober , , , Koraca , naj 1908 , , Oves ektober . - . fl*«»a&*i« 10 v višje. ?»0 fc* 60 £ 60 . 1191 1263 107O 707 7-95 neteonlosiuio poročilo. x, r.» n»d m o nem 40e. Srednji vraoni U a.* 786-0 m k. -S — — OD « Ca* oparo-Tasja Stanje barometri ▼ mm — >■ s ^ Vetrovi Nsbe 12 9. 742 9 13 3 sL svzh. jasno 13. 7. sj. 741*3 74*9 71 181 slab jjvzh. si. jug. megla jasno b 9. st. ^38 3 13-23 b1. vzh. jaeno 14. 0 7. il. 2. pop. 7c6 8 7347 80 19*8 si. svzh. si. jzah. jasno sk. oblačno Srednja predvčerajšnja in včerajšnji temperatura: U-7°in 13*1°; norm.: 111° in 1 9 Padavina v 24 urah 00 0 mm in 00 0 mm. Zahvala. Globoko ganjen po premnogih dokazih sočutja ob bolezni in smrti svoje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere, svakinje in tete, gospe 3514 Ivane Spreitzer roj, greskvar se čutim dolžnega, da žanje iti pa za izredno številno spremstvo drage pokojnice tta poslednje počivališče, dalje darovalcem prelepih vencev v lastnem in v imenu svojih otrok in vseh drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem ter gg pevcem za ganljive žalostinke izrekam naj-odkritejšo, najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 14. oktobia 1907. Leopold Spreitzer strojevodja c. kr. drž. železnice. Mirna stranka išče stanovanja % 2 aobama In pritlhUnanil ia lebraariev termin. 3996 Pomidbe pod „februar" na npravoiitvo nSlovenskega Naroda". Leno stanovanje a 3 sobami, pritiklino ia porabo vrta se i dda zaradi premestitve %a BO ember ali februar mirni stranki. Več: Krakovski nasip štev. 18, I. oadstropie. ^5 3 Sprejme ■ • on ■ • • • ■ ■ ■ • takoj alt pa se da mlin ¥ najem 5i5 i Naslov: Ivan Demšar, Železniki. mlinar I i 6 Igralec no klavir i«3s:>[>:M jsl^LJsr KMBC mm 3s3a;3a: 3s[ ^K^Kg S Najcenejše in najboljše kurivo so *. I n a ■ B li IICK11 k „ 1000 kosov K 13- š^fe 500 koso« R 7- 5 P "~ o Lepa suha bukova drva in mehek les zn podnetivo s« al o la 1 v b para 3300-6 ^ ;•; St. & C. Tauzher v Ljubljani, X 5 Dunajska cesta štev. 47. Telefonska itev. 152. A velenjski salonski Sprejme se taUoj gostilna na račun v mesta ali na deželi. Sprejme se tndi kaka majhna trgovina. Ponndbe na upravni&tvo „ Slo ven skega Naroda" pod št. „100" 3498—2 V prijazne m trtra Vransko pri Celju, kjer je tndi sodišče In davkarija, se proda lopa ■ V Z vrtom in event. tndi nekaj poljem in travnikom. V sobah I. nadstropja so parketna tla. 3 12 Več »e pnj'/ve pri lastniku Franu Kuharju, učitelju v Domžalah. Kavarna ,Leon' V Ljubljani na Starem trgu št. 30 osok torek, sredo, četrtek 97 soboto In nedeljo n vso noč odprto. Z odličnim spoštovanjem Leo in Fanl Pogačnik. k -T K->♦ K S « 4 e 4 e « H Dva stavca Goriške tiskarne hočeta zamenjati kondicijo. Prvi za merkantilno in tabelarno delo, kakor tudi za čitanje korektur, zmoten nemškega, slovenskega in nekoliko hrvaškega jezika; Drugi za časopis (v račun), v slovenskem ali italijanskem jeziku. Cenjene ponndbe dh naslov: Br. Rotter, Gorica, Via Dogana, št. 10 II. Žaga za parket in deske za pod 0^JW***T* MI1M1H um mT| m c»ti*o|nim obrato Išče v tej stroki dobro izurjenega, spretnega delovodjo. Ponudbe pod „DelOvodja" na upravništvo „Slov. Naroda*. 35 8—2 Trboveljski "1 kosovni premog la. po 3( 140 po SO kg iu cele voze, v hišo pripeljan (na cele vagone po premogokopnih cenah) priporoča J. Pnulln v Unmionl. Nove ulice št 3. (Telefon št. 32} glavna zaloga premoga trboveljskega in dolenjskega kosovoika, orebovnika in grušča, ter Paulus salonskih briket o v na drobno in debel o • Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1« Od&od lz L|abljsBS Jui. teLs r-OO zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 7m07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. d*OB predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 11-40 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel., Gorico drž. že!.. Tra drl žeU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. i'oo popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, StraŽa-Toplice, Kočevje. > 46 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga, r-io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7 38 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. '0-40 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Goricaldrž. žel., Trst drž. žel., Beljak juž. žel., (čez Podrožčico). Odhod iz LJubljane dri. kolodvor: 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-oa popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7*10 zveoer. Osebni vlak v Kamnik lO'OO ponoči. Osebni vlak v Kamnik. (Same ob nedeljah in praznikih v oktobru.) oktobra 1907. leta. Dohod v LJubljano Jut, teL: 0-08 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže- Toplic, Rudolf o vega, Grosuplja. ii-io predpoldne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2-32 popoldne. Osebni vlak iz. Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4-3S popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žel., Trst* drž. žel. Jesenic. o-OO zvečer. Oseb. vlak iz Prage, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8.37 zveoer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic. Rudolfovega, Grosuplja. 8*40 zveoer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. m do ponoOl. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., (Jesenic. Dohod t LJubljano dri. kolodvor s 0-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. IOB9 predpoldne. Osebni vlak iz Kamnika, ev* zveoer. Osebni vlak iz Kamnika. ~o ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Samu ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Pozor! Priporočam preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo ogromno zalogo umetno izdelanih Pozor! nagrobnih spomenikou ■ - in vseh vrst marmorja in pa nagrobne okvire prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena In stavbenska dela. Zaradi preselitve obrti prodajam nagrobne spomenike po jako nizkih cenah. Z velespoštovanjem 3113—5 kamnosek Ignacij Čamernik kamnosek Komcaskega ulice ittv. 26 v Cjubljani. | 33 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani It—118 Stritar] ere alioe iL 2. ■prejema vlogo no knjlžlop In toko5l ra5un ter jih obreatuje = od dno vlogo do dno dviga po 4Vi°/o- ===== Podroinlca v CELOVCU. ff lOO.OOO. ■tatal Oavok ptata ■elitni davek plaoa banka aaama. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o P as t osi emiek. Lastnina in tisk vNarodne tiskarne". 30 81 16 CD