341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)ZGODOVINSKI ^ASOPI  • 55 • 2001 • 3–4 (12 ) • 3 1–374
1 ^lanek obravnava dru‘ino ali bolje re~eno rodbino v srednjem veku in predstavlja uvodno poglavje avtorjeve-
ga magistrskega dela z naslovom Gospodje Turja{ki v srednjem veku, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za
zgodovino, 2001, tipkopis.
2 Preglednica je nastala na podlagi mojih lastnih opa‘anj ob pregledovanju listinskega gradiva ter na podlagi
knjige J. F. Niermeyer, Mediae latinitatis lexicon minus, Leiden/New York/Köln 1997 (Niermeyer, Lexicon). Opozo-
ril pa bi rad, da je Niermeyerjev leksikon, kot se bo pokazalo kasneje iz konkretnih primerov, v dolo~enih pogledih
precej povr{en in na trenutke celo neto~en.
3 Genealo{ke tabele ne vklju~ujejo vseh ~lanov neke rodbine, ki so ‘iveli v tistem ~asu, temve~ le tiste, ki
nastopajo v pri~ujo~em tekstu oziroma so pomembne za njegovo razumevanje. Tabele so narejene na podlagi mojih
lastnih dognanj (Gallenbergi, Hmeljni{ki in Turja{ki) ali na podlagi literature (K. Tangl, Die Grafen von Pfannberg,
v: Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen 18/1857, str. 115–298 (za Pfannber{ke); P. Štih, Gori{ki
grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem, Ljubljana 1994 (za Gori{ke); Enciklopedija Slovenije
(za Gori{ke, Ortenbur‘ane, Ande{ke in @ovne{ko-Celjske (glej ustrezna gesla)); Lexikon des Mittelalters, 9. zvezek,
Zahlensymbolik-Zypresse, München 1998 (za Otone, Pøemysle in Konrade); A. Jaksch, MHDC IVb, Klagenfurt
1906 (za Otone); K. Trotter, Die Burggrafen von Lienz und zum Lueg, Innsbruck 1954 (za Sommereckerje); H.
Wiessner, Die Schenken von Osterwitz (1100–1500), Klagenfurt 1977 (za Schenke z Ostrovice). Avtor za~asne
tabele za Svibensko-Planinske je dr. Du{an Kos.
Miha Preinfalk
Rodbina v lu~i srednjeve{kih listin1
Vsak ~lovek postane s svojim rojstvom del neke dru‘ine oziroma v {ir{em smislu del
rodbine. Dru‘ine oziroma rodbine si delijo skupne ~lane in se na ta na~in med seboj preple-
tajo v dru‘bo oziroma, gledano globalno, v ~love{tvo. To pravilo ostaja nespremenjeno od
pradavnine do dana{njih dni in je neodvisno od ~asa in prostora. Spreminja se le zunanja
podoba ~love{tva oziroma dru‘be, ki je pogojena s kulturnimi dejavniki in na~inom ‘ivljenja
na sploh.
Srednjeve{ka dru‘ba v tem pogledu ni nikakr{na izjema. Sestavljala jo je pisana mno‘ica
ljudi najrazli~nej{ih slojev, ras, starosti, veroizpovedi in podobno. V slovenskem pa tudi {ir{em
evropskem prostoru so srednjeve{ko dru‘bo predstavljali pripadniki posvetnega in cerkvene-
ga plemstva, me{~ani, ni‘ja duhov{~ina, Judje pa tudi kmetje, podlo‘niki, ki so se kot tak{ni
pojavili v listinah svojih gospodov. In vsak izmed njih je kot enkratna in neponovljiva oseb-
nost preko svojih dru‘inskih vezi tvoril neko dru‘ino, neko rodbino, neko dru‘bo.
Prav to bo v ospredju pri~ujo~ega prispevka – abstraktna rodbina, njeni ~lani oziroma
natan~neje rodbinski nazivi in povezave. Cilj raziskovanja bo prikazati, kaj vse si je
srednjeve{ki ~lovek predstavljal pod nazivom »stric« (oheim) ali »bratranec« (vetter). Ali sta
svak in zet v srednjem veku res pomenila isto kot danes? Je bil brat vedno le rodni brat in sin
vedno le rodni sin? Kako lahko interpretiramo dejstvo, da poznajo listine ve~ kot deset izra-
zov za ‘eno oziroma soprogo? Na tak{na in podobna vpra{anja bomo sku{ali odgovoriti na
naslednjih straneh. Bolj{e razumevanje in preglednost teksta omogo~ajo {e latinsko-sloven-
ska in nem{ko-slovenska preglednica sorodstvenih nazivov2  ter izseki iz genealo{kih debel
za posamezne dru‘ine, ki so vstavljeni v sam tekst. Ob koncu sledijo {e obse‘nej{e genealo{ke
tabele, ki so namenoma zastavljene nekoliko {ir{e in vklju~ujejo tudi po ve~ rodbin hkrati,
saj le na ta na~in dobimo plasti~no predstavo o medsebojni sorodstveni povezanosti plemstva
in takratne dru‘be na splo{no.3
342 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
 Pri~ujo~i prispevek je nastal na podlagi predvsem objavljenega pa tudi neobjavljenega
listinskega gradiva, ki zajema slovensko ozemlje od 12. do konca 15. stoletja, predvsem
nekdanjo Kranjsko pa tudi Štajersko, Koro{ko in delno Gori{ko. Objavljeni viri so povzeti po
nekaterih ‘e znanih zbirkah virov za vsako de‘elo posebej, nekaj listin je bilo objavljenih
tudi v druga~nih sklopih.4  Pri originalnih, neobjavljenih listinah sem se opiral predvsem na
gradivo, ki ga hranijo v Arhivu Republike Slovenije, ena listina pa je iz Koro{kega de‘elnega
arhiva v Celovcu (Kärntner Landesarchiv (KLA)). V veliko pomo~ mi je bil tudi Centralni
katalog srednjeve{kih listin (CKSL) na Zgodovinskem in{titutu Milka Kosa.
 Kot se je izkazalo, so originalne listine oziroma tiste, ki so objavljene v celoti, veliko
bolj{e in bolj izpovedne za raziskovanje rodbinskih nazivov, saj je veliko avtorjev, ki so vire
izdajali v tiskani obliki, pogosto objavilo le regest ali pa so v originalni obliki pustili le
osebna imena, preostali tekst (in s tem tudi rodbinske nazive) pa so skraj{ali in prevedli v
modernej{i jezik. Vsega skupaj je bilo potrebno pregledati ve~ tiso~ originalov, objavljenih
listin in regestov, da je bilo mogo~e ustvaril kolikor toliko objektivno sliko rodbinskih raz-
merij.
 Preden se lotimo predstavitve konkretnih primerov, je potrebno izpostaviti tri splo{ne
ugotovitve, ki so se porodile med pregledovanjem listin. Prva ugotovitev je ta, da je
srednjeve{ka dru‘ba poznala celo paleto rodbinskih nazivov in da je bila v tem pogledu celo
bogatej{a od dana{njega sorodstvenega nazivanja. @e v tistem ~asu so seveda poznali termi-
nologijo za o~eta, mater, sina, h~i, brata, sestro, mo‘e in ‘eno (prav naziv za ‘eno oziroma
soprogo se pojavlja v najve~ oblikah; sam sem jih na{el dvanajst – {est nem{kih in {est
latinskih), dedka in babico, vnuka pa tudi za ne~aka, zeta in snaho, ta{~o in tasta, svaka in
svakinjo. Srednji vek je bil tudi ~as, ko so materialne koristi in potrebe narekovale, da sta
vdovec ali vdova kmalu spet sklenila zakonsko zvezo. Zato v listinah pogosto naletimo na
o~ime in ma~ehe, pastorke, skrbnike in varovance. Pogosto so bili nazivi zelo precizni – tako
so npr. lo~ili polbrata po o~etovi in polbrata po materini strani, vnukovo soprogo, o~etovo
sestro in brata, materinega brata in sestro, bratovega sina itd. V tem pogledu je bogatej{e
latinsko nazivanje (glej razpredelnico ob koncu), medtem ko so tovrstni nazivi v nem{kih
listinah bolj ali manj opisni.
 Pri na{tevanju sem se izognil trem izrazom, ki so, kot se bo izkazalo, najbolj problemati~ni.
To so bratranec (vetter), stric (oheim) in teta (muhme), ki nas pripeljejo do druge ugotovitve.
Nekateri nazivi, predvsem v nem{kem jeziku, so splo{ni in zajemajo cel spekter sorodstve-
4 Pri svojem delu sem uporabil naslednje zbirke virov: A. Jaksch, Monumenta historica Ducatus Carinthiae I–
IV, Klagenfurt 1896–1906 (Jaksch, MHDC); A. Jaksch, Monumenta historica Ducatus Carinthiae, Ergänzungsheft
zu Band I–IV (811–1269), Klagenfurt 1915 (Jaksch, MHDC E I–IV); H. Wiessner, Monumenta historica Ducatus
Carinthiae V, Klagenfurt 1956 (Wiessner, MHDC); F. Komatar, Das Schlossarchiv in Auersperg, v: MMK 18/1905,
19/1906, 20/1907, Carniola n.v. 1/1910 (Komatar, Schlossarchiv); D. Kos, Celjska knjiga listin I. Listine svobodnih
gospodov @ovne{kih do leta 1341, ZRC SAZU in Muzej novej{e zgodovine Celje; Ljubljana/Celje 1996 (Kos, Celjska);
B. Otorepec, Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku I–X, Ljubljana 1956–1965 (Otorepec, GZL); F. Schu-
mi, Archiv für Heimatkunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Regesten, I. Band, Laibach 1882/3
(Schumi, AFH I); F. Schumi, (ur.), Archiv für Heimatskunde. Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Rege-
sten, II. Band, Laibach 1884/7 (Schumi, AFH II); F. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums Krain,
I. Band 777–1200, Laibach 1882/3 (Schumi, URBKr I); F. Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des Herzogtums
Krain, II. Band 1200–1253, Laibach 1884 (Schumi, URBKr II); H. Pirchegger in O. Dungern, Urkundenbuch des
Herzogtumes Steiermark, Ergänzungsheft zu den Bänden I bis III, Graz 1949 (Pirchegger, Urkundenbuch); W. Brun-
ner in B. Otorepec, Das ältere Gallenberger Urkundenarchiv, v: Mitteilungen des Steiermärkischen Landesarchivs,
Folge 44/45, Graz 1995 (Brunner, Gallenberger). Izbor objavljenih listin zajema obdobje od 9. do 15. stoletja in
odseva dejansko stanje v ve~ini tovrstnih listin. Pritegnitev {e dodatnih zbirk listin po mojem mnenju ne bi bila
smiselna, ker se podoba glede sorodstvenih razmerjih, prikazana v pri~ujo~i nalogi, ne bi bistveno spremenila.
343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
nih razmerij. Med tovrstnimi nazivi prednja~ijo prav omenjeni trije. V nadaljevanju bomo na
ve~ konkretnih pokazali, da je oheim le redko ujec (materin brat) in da je vetter ponavadi vse
kaj drugega kot bratranec. Tudi muhme ni le o~etova sestra, ampak je ta naziv ozna~eval tudi
sestri~no ali daljno sorodnico v tretjem kolenu.
 In {e ena ugotovitev se poka‘e ob pregledovanju gradiva. Mlaj{e listine so veliko bolj
izpovedne glede rodbinskih povezav kot starej{e in v njih najdemo veliko ve~ sorodstva. To
je mo~ razlo‘iti z dejstvom, da je bil krog izstaviteljev in prejemnikov listin oziroma
soupravi~encev do pravnih dejanj v 12. in 13. stoletju veliko bolj omejen kot kasneje. V
listinah 14. in 15. stoletja pa ‘e lahko naletimo na me{~ane in Jude ter celo vrsto ni‘jega in
novo nastalega plemstva, kar posledi~no pomeni, da se v listinah za~ne pojavljati veliko ve~
ljudi, ne le kot izstavitelji in prejemniki, temve~ tudi kot sope~atniki. Za dana{nje genealoge
je v tem pogledu dobrodo{lo dejstvo, da je pri ve~ini omenjenih oseb navedeno sorodstveno
razmerje glede na izstavitelja. Zato je mo~ v nekaterih primerih preprosto drugi~ spet z nekaj
{pekuliranja sestaviti genealo{ko mre‘o dru‘be. Seveda je o tem potrebno ob tem upo{tevati,
da vsi nazivi niso bili tako enozna~ni kot danes, pa~ pa se je med sorodnike {telo tudi ljudi, ki
so bili z dru‘ino (ali bolje – z rodbino) v tako daljni povezavi, da jih danes niti pribli‘no ne bi
{teli med rodbinske ~lane. Tu je pomembno vlogo odigral ugled in dru‘beni status »sorod-
nikov«. Le kdo si v 14. stoletju ni ‘elel Celjskih za svoje »strice« ali Svibenskih za svoje
»bratrance«? Z uglednim sorodstvom se je pove~al tudi ugled izstavitelja.
 Ker bo v nadaljevanju teksta ves ~as govor o rodbini in rodbinskih razmerjih, je prav, da
povemo nekaj besed o pojmu rodbina – dru‘ina oziroma da posku{amo definirati njun po-
men. Kljub temu da za dana{nje uho termin dru‘ina zveni bolj doma~e in vsakdanje, pa je v
na{em primeru bolj na mestu izraz »rodbina«, ki po Vilfanu zajema {ir{i krog ljudi kot dru‘ina.
Slovenska pravna terminologija namre~ razlikuje med »rodbino« (skupnost oseb po rodu) in
»dru‘ino« (skupnost oseb po skupnem gospodinjstvu). Rodbina se torej od dru‘ine lo~i po
tem, da ozna~uje vse tiste ljudi, ki so med seboj povezani s krvnimi vezmi, ne glede na to, ali
‘ivijo skupaj ali ne, medtem ko so ~lani dru‘ine poleg krvnih sorodnikov, ki ‘ivijo v istem
gospodinjstvu, tudi osebe, »ki niso sorodniki, a so pritegnjeni kot delovna sila« (sprva su‘nji,
kasneje hlapci in dekle in podobno).5  Preden pa se spustimo v zapletena srednjeve{ka rod-
binska razmerja, si najprej oglejmo dru‘inske oziroma rodbinske nazive v o‘jem smislu.
 Vsak ~lovek ima seveda samo enega o~eta in mater. Zato v tem primeru ni dileme – nem{ki
vater ali latinski pater je lahko samo rodni o~e (Wir Rudolf, Hartneit, Georg pruder von
Scherphenberch…von unserem seeligen vatter hern Rudolf von Scherphenberch…),6  in mutter
oziroma mater je rodna mati (…hern Herwarten…seiner muter fraun Elspeten; frau Elspet
Awerspergerin und her Herwart ir sun…).7  V~asih se je zgodilo, kot {e danes, da je tudi pri‘enjeni
ali primo‘eni zakonec svojega tasta oziroma ta{~o poimenoval o~e oziroma mati. Obi~ajno je
to storila snaha, saj je s poroko postala ~lanica mo‘eve dru‘ine. V listinah se to ka‘e tako, da
oba, mo‘ in ‘ena, za star{e uporabite svojilni zaimek »najin« – unser. Ni pa nujno, da so v listini
vedno omenjeni mo‘evi star{i. ^e je bil za izdajo neke listine ‘enin o~e pomembnej{i ali ~e je
u‘ival velik ugled, so v listino vstavili njegovo ime (Friderik Hebenstreit in njegova ‘ena Kata-
rina (Gallenber{ka) zastavita dve hubi v Preserju unserm liebem herrn und vatter hern Wilhal-
lem von Gallenberch und seiner wirtin frawn Trawten, unser muter).8
5 S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961, str. 248–250
(Vilfan, Pravna).
6 Arhiv Republike Slovenije (ARS), Zbirka listin (ZL), listina 1320, junij 22, Kr{ko (sign. 61).
7 Komatar, Schlossarchiv, {t. 330 (1421, maj 26).
8 Brunner, Gallenberger, str. 117–118, {t. 40 (1354, januar 9).
344 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
 Precej pogost je v listinah {e en izraz za mater oziroma roditeljico (genetrix), ki pa je
»rezerviran« izklju~no za »bo‘jo« roditeljico, Marijo, ki po kr{~anskem nauku ni bila mati v
biolo{kem smislu, temve~ res zgolj Jezusova roditeljica (…super reliquias beate virginis dei
genetricis;9  …ob reverenciam gloriose dei genetricis Marie10 ).
 Ne le pri star{ih, temve~ tudi pri otrocih so nazivi bolj ali manj enozna~ni. Nem{ki sohn ali
latinski filius sta skoraj vedno pomenila isto – rodnega sina (kapitelj zagreb{ke cerkve potrjuje,
da je Thomas filius Benvenuti de Cetyn v svojem imenu in imenu svojega brata Ladislava
obljubil dati svojo sestro Katarino v zakon Janezu Glaynarju;11  Hanns von Ernhausen, He-
rwort …, Gebhart, Aenderli und Maerchel, all vir sein sun, Wolfinch von Maerenberch sein
aidem und Chunigund sein hausfrau dez vorgenanten Hansen tochter prodajo Hermanu iz Lin-
daua vas Ro{njo;12  Rudger und Rupel Ruprechts sunne von Ig prodasta Konradu imenovane-
mu Chrumbach iz Ljubljane {tiri hube v Vrbljenu13 ). Z relacije o~e-sin so zanimive latinske
listine, v katerih je o~e ‘e pokojen. V tem primeru se pokojnika ozna~i s prislovom quondam
(neko~, nekdaj), naziv sin (filius) pa se pogosto izpusti (…ego Volkerus filius quondam Her-
bordi de Aych proda Johanni de Rain filio quondam Karlossy de Los {tiri hube, od katerih je
ena v Šmarati in quo habitabat Martinus filius quondam Kaculi;14  oglejski patriarh Markvard
potrjuje, da sta Herthilus [filius] condam Leupoldi de Reuthimberch pro se et nobili Martino
fratre suo de Reuthemberch postala njegova vazala;15  ferentinski {kof Andrej podeli diakonu
Jakobu [filio] quondam Hebardi Auspergher duhovni{ko ~ast16 ). Vendar pa sun ni nujno vedno
pomenil pravega sina. Analogno s situacijo, ko so sta zet oziroma snaha svojega tasta ali ta{~o
poimenovala o~e oziroma mati, se je ve~krat zgodilo, da je bil tudi zet ozna~en kot sin (Ich
Elspet Hansen Machors am Fronhoff säligen wytib proda meinem lieben sun und aiden Swe-
ticz dem schuster, Dorothen seiner wirtin meiner lieben tochter hi{o in domec z vrtom).17  Iz
listin je poznan {e en izraz, ki po vsej verjetnosti ozna~uje sina – leiberb, ~eprav je prevod
izraza leiberb (oziroma v moderni nem{~ini Leibeserbe) potomec in zato v tak{nem primeru ne
gre nujno za sina (Ich Michel Melcz, Kathrey sein eleiche wirtin und Erasm ir payder leyberben
izpri~ujejo, da jim je gornjegrajski opat Konrad podelil njihov dvor Podgrad pri Vranskem).18
Na razmerje o~e-sin opozarjata tudi {e danes aktualna pridevka senior – iunior (Huius autem
rei testes sunt: …Wlricus senior, Ulricus iunior…).19
 Do podobnih ugotovitev kot pri sinu pridemo ob pregledovanju gradiva tudi pri h~erki, ki
je ozna~ena z znanima izrazoma tochter oziroma filia (…et ego Gerdrudis filia domini Otto-
nis quondam de Traberch skupaj z mo‘em in sinovi daje vetrinjskemu samostanu dolo~ene
ugodnosti;20  Gedraut der …Elspeten der Reutenbergerin tochter dobi kot nuna na Koro{kem
od matere in bratov sedem hub v Lipoglavu;21  Elspett Hansen des Katzenstayner tachter
daje Engelhardu in Volkerju Turja{kima vso svojo dedi{~ino in posest22 ).
9 Jaksch, MHDC I, {t. 378 (1200, april 14, Krka).
10 Schumi, URBKr II, {t. 103 (1238, december 11, Velesovo).
11 Komatar, Schlossarchiv, {t. 349 (1425, december 31).
12 Komatar, Schlossarchiv, {t. 183 (1370, maj 6).
13 Komatar, Schlossarchiv, {t. 36 (1323, oktober 6, Ljubljana).
14 ARS, ZL, listina 1327, december 10, Stari trg pri Lo‘u (sign. 6111).
15 Komatar, Schlossarchiv, {t. 205 (1376, avgust 8).
16 Komatar, Schlossarchiv, {t. 494 (1469, april 1, Oglej).
17 ARS, ZL, listina 1431, julij 29 (sign. 506).
18 CKSL, listina 1432, oktober 16.
19 Jaksch, MHDC I, {t. 478 (1218, avgust 23, Krka).
20 Wiessner, MHDC V, {t. 419, (1279, december 28, Reifnitz).
21 Komatar, Schlossarchiv, {t. 211 (1378, april 9).
22 Komatar, Schlossarchiv, {t. 418 (1445, julij 20).
345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Ve~krat se je tudi zgodilo, da so bili potomci izstavitelja ozna~eni kot »otroci« (kinder,
liberi), bodisi takrat, ko {e niso bili polnoletni in tako {e niso imeli pravice do aktivnega
odlo~anja o nekem pravnem aktu (nakupu, prodaji…), bodisi takrat, ko so sicer ‘e bili polno-
letni, a za samo izstavitev listine niso bili odlo~ilni, temve~ se tam pojavijo kot odraz soglasja
(Haidenreich von Halleck podari vetrinjskemu samostanu simul cum uxore sua et liberis
nekaj posesti;23  Konrad Lo{ki podari Konradu iz Besnice mit meiner sun Wilhalms und Jak-
leins und mit andrer meiner chint willen svojega podlo‘nika Mihaela iz Besnice24 ). Splo{ni
izraz »otrok« je lahko tudi nadomestil konkretnega »sina« ali »h~i« (Ana, ‘ena Nikolaja
Dreyssigerja prosi vojvodo Friderika, da podeli njenemu mo‘u kot varuhu h~erke Barbare iz
prvega zakona (mein kynnd genant Barbell) dvor na Vrhniki;25  Otel, Hensel in Filip, weilent
Frideriches des Steigerers chind von Mengespurch…26 ). Za potomce na splo{no je v latin-
skih listinah mo~ najti {e druge izraze kot na primer proles ali suboles (kralj Sigismund
zastavi Hermanu Celjskemu ac suis heredibus et sobolibus navedeno posest, ki je bila prej
zastavljena Nikolaju Frankopanskemu suisque heredibus et sobolibus;27  kr{ki {kof Roman
potrjuje, da sta klerik Bertold in njegov starej{i brat Gotschalk, ki je {e brez otrok (frater qui
est maior natu, prolem quam necdum habet), zapustila kr{kemu {pitalu o~etovo in materino
dedi{~ino28 ). V tem pogledu je {e posebej zanimiv izraz puer, s katerim so nazivali otroke na
splo{no, ne le sinove (Wolfgangus cum suis pueris utriusque sexus)29  ali pa so z njim pouda-
rili, da je neka oseba (v ve~ini primerov gre za de~ke) {e otrok oziroma mladoleten (In testi-
monium se obtulerunt filii sui Albero, Engelbero, Gebhardus… Rahwinus de Schellenberg,
Mainhardus puer nepos eorum;30  kr{ki {kof Roman ob podelitvi gradu Grafenstein koro{kemu
vojvodi Henriku pravi: …nos…notificamus, qualiter illustrem ducem Karintie Hanricum cum
germanis suis nostre fidei, dum adhuc pueruli forent…31 ).
 Tako kot je bil v uporabi skupni naziv za mlaj{o generacijo (otroci), zasledimo tak{en
primer tudi za starej{o generacijo (star{i (elter oz. genitores) in stari star{i (progenitores)
oziroma predniki (vorder oziroma parentes)). To se je ponavadi zgodilo ob sklicevanju na
neke starej{e dogodke in pravice, ki so jih bili dele‘ni izstaviteljevi star{i ali kadar so posa-
mezniki podeljevali cerkvenim ustanovam posest za du{ni blagor svojih prednikov (npr. av-
strijski vojvoda Oton za svojega deda Rudolfa in o~eta Alberta (ac provisione progenitorum
23 Schumi, URBKr II, {t. 230 (1256).
24 ARS, ZL, listina 1321, marec 25, Kranj (sign. 6091).
25 CKSL, listina 1430, september 24.
26 Brunner, Gallenberger, str. 73, {t. 3 (1329, marec 14, Gries am Brenner).
27 ARS, ZL, listina 1430, maj 6 (sign. 4705).
28 Jaksch, MHDC I, {t. 185 (1154, marec 12, Metnitz).
29 Schumi, URBKr II, {t. 335 (1264, julij 29, Velikovec).
30 Schumi, URBKr I, {t. 113 (1154–1156).
31 Jaksch, MHDC I, {t. 201 (1158, junij 20, St. Radegund).
346 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
nostrorum Rudolfi avi nostri, ac Alberti genitoris nostri karissimi);32  Wolf von Werdenburg
durch meiner sele…unt aller meiner vordern;33  brata Pavel in Jurij iz Gorope~ von uns und
unsern eltern saligen gedachtnus;34  Sofija Vi{njegorska, vdova istrskega mejnega grofa
Henrika, pro salute animarum patris et matris meae, omniumque parentum meorum35 ).
^e se ozremo {e po bli‘njih in direktnih sorodnikih, katerih nazivi so bili »neproble-
mati~ni« ‘e v srednjem veku, seveda ne moremo mimo bratov in sester. Tako brat (bruder,
frater) kot sestra (schwester, soror) sta takrat v ve~ini primerov (kot {e dandanes) zajemala le
eno dru‘insko povezavo – s ~lovekom, ki je imel istega o~eta in isto mater. ^e se v listini
pojavita dva ali ve~ bratov oziroma sester, se nazivu v~asih prida predpona ge- (gebruder,
geschwester). To seveda velja le, ~e gre za osebe istega spola. ^e pa so sorojenci obeh spolov,
se uporablja {e danes poznani geschwister. Primerov, ki bi pri{li v po{tev na tem mestu, je
veliko, zato se omejimo le na najzanimivej{e: …Anna weilent Dietreichs wirtinne von Ig
und… Erasem ir sun und ir geswistrid predajajo Volkern, Fridreichen und Petern gebrudern
von Awrsperg dvor na Igu;36  Volker, Fridreych, Peter und Herwort prouder von Awrsperch
kupijo {est hub v Spodnjem Osolniku;37  Henrik Planinski in ‘ena Elizabeta prodasta mit
willen unsers bruder Ulreichs und unserer swester Alheten grad Smlednik Frideriku
@ovne{kemu;38  brat Andrej, odposlanec svetega sede‘a podeljuje Laurentio militi de Au-
spurg et Wolfhardo fratri suo odvezo, ker sta prispevala za boj proti krivoverskim ^ehom;39
vojvoda Viljem podeli Ulriku in Nikolaju na Plekerju v fevd dvor na Plekerju, ki je dedi{~ina
iren hausfrawen Margreten und Chunigunden geswestern;40  oglejski patriarh Anton podeli
Viljemu Lambergerju v fevd posest, ki jo je njegovemu sinu Juriju prodala honesta Sophia
soror condam et heres nobilis Willelmi de Sneperg;41  Ulrik z Jeterbenka se poravna s svojim
32 ARS, ZL, listina 1331, april 3, Dunaj (sign. 93).
33 Otorepec, GZL, I/9 (1299, januar 30, Ljubljana).
34 CKSL, listina 1465, maj 19.
35 Schumi, URBKr II, {t. 99 (1238, februar, Admont).
36 Komatar, Schlossarchiv, {t. 181 (1369, november 18, Ljubljana).
37 Komatar, Schlossarchiv, {t. 142 (1363, julij 5). Isti bratje se nekaj mesecev kasneje imenujejo gebrueder
(Komatar, Schlossarchiv, {t. 148 (1364, april 16, Dunaj)).
38 Kos, Celjska, {t. 122 (1328, april 17, Lemberk).
39 Komatar, Schlossarchiv, {t. 495 (1469, april 29, Ljubljana). Wolfhard je v resnici Volker.
40 ARS, ZL, listina 1398, maj 16, Dunaj (sign. 327).
41 ARS, ZL, listina 1395, maj 28, Sofumbergo (sign. 307).
347ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
ne~akom, s katerim si tudi razdeli posest in podlo‘nike, med katerimi so tudi Dyems zwnam
Trost und ir geswisdred42 .
^e je bil dvema osebama skupen le eden od roditeljev – torej sta si bila polbrat oziroma
polsestra – je to vedno izrecno poudarjeno (Barbara von Scheppach, ‘ena Wolfa von Neuhaus
se odpoveduje dedi{~ini v korist svojih polbratov (steufbruder) Aleksandra in Leonarda
Turja{kih)43 . V tem pogledu so zelo slikoviti latinski izrazi, ki lo~ijo polbrate po materini
(frater uterinus, torej brat »po maternici«) in polbrate po o~etovi strani ((frater) germanus)
(Gerolcus (!) et Albertus germanus suus de Michelsteten;44  grofica Leukarda Bogenska po-
dari admontskemu samostanu hubo presente etiam germano domini Babinbergensis episco-
pi fratre Wolfhero45 ). Da bi se pravi bratje lo~ili od drugih, se v~asih izrecno imenujejo kot
»bratje po mesu« (fratres carnales) (Bernard von Lind zapusti v oporoki fratribus vero car-
nalibus quos habuit 30 mark)46 .
Edina izjema od zgornjega pravila so novi, pri‘enjeni in primo‘eni ~lani dru‘ine, torej
svaki in svakinje, ki se v listinah pogosto skrivajo za nazivi »brat« oziroma »sestra«. Tako je
na primer Hans s Štrasberka ozna~en kot brat Herbarda Turja{kega, ~eprav je bil kot mo‘
njegove sestre Alhajde v resnici njegov svak.47  Tudi za svakinje si lahko ogledamo nekaj
zanimivih primerov: grof Herman Celjski proda unsrer lieben swester graefinn Adelhaiten
graf Ulreich von Cili unsers lieben pruoder saeligen wittib gornino v Pleterjah;48  Pavel iz
Krupe dovoli, da njegov brat Dioniz zastavi sein wirtinn unser liebe swester graefin Ann der
edlen grafen von Ortenburch swester posest v Slovenski Marki.49 Pri bratih in sestrah pa
moramo upo{tevati tudi to, da so tak{en naziv nosili tudi redovni bratje in sestre – torej
menihi in nune (npr. frater Andreas sacrae theologiae humilis lector sedis apostolicae;50
42 Otorepec, GZL, I/43 (1336, december 20, Ljubljana).
43 KLA, Allgemeine Urkundenreihe, listina 1522, marec 3 (sign. C 3589).
44 Schumi, URBKr I, {t. 113 (1154–1156).
45 Schumi, URBKr I, {t. 132 (1168, Litzen).
46 Jaksch, MHDC E I–IV, str. 26–27, 2775a=3091 (ok. 1262, Sachsenburg).
47 Komatar, Schlossarchiv, {t. 53 (1335, marec 24). …mit mein Herworts anhangendem insigel und mit meins
pruder Volker und mit meins prueder Hansen von Strazperch anhangenten insigeln.
48 ARS, ZL, listina 1385, marec 7 (sign. 4344).
49 ARS, ZL, listina 1352, maj 11, Krupa (sign. 6774).
50 Komatar, Schlossarchiv, {t. 495 (1469, april 29, Ljubljana).
348 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
Gundel, vdova Alberta Lindeckerja podari swester Chunigunden der abtessin ze Minchen-
dorf dve hubi v Dobu51 ).
 ^e se je vdovec ali vdova z otroki {e enkrat poro~il(a), je novi zakonec postal o~im
(stiefvater) oziroma ma~eha (stiefmuter), otroci pa pastorki in pastorke (stiefsohn, stiefto-
chter oziroma privignus, privigna) (Ich Ulreich Lobmynger und ich Christina des benanten
Lobmynger swester potrjujeta, da je unser mueter selige Agnes dobila ‘enitno pismo in {e
zapu{~insko pismo von dem benanten Jorgen Schawrer unserem stewfvater;52  Jurij Turja{ki
obljubi popla~ati ve~ dolgov, med drugim tudi dolg do frauen Margarethen hern Heinreichs
des Wildungsmawrer säligen tochter meiner steufmueter;53  Alhajda czu dem Puhel prodaja
hubo Hermann meiner gennanten Alhaiten steufsun;54  Henrik von Greifenfels podari ve-
trinjskemu samostanu hubo – med pri~ami: Anshalmus, Engilschalcus,… Marquardus privi-
gnus Anshalmi prenominati…55 ). Na novo pridobljeni bratje in sestre, ki jih je novi zakonec
pripeljal v dru‘ino, so prav tako dobili predpono stief- (stiefbruder, stiefschwester (glej zgo-
raj)). V primeru, da so otroci ostali brez star{ev, pa so kot sirote postali varovanci (pupillus,
pupilla) svojih sorodnikov (ponavadi stricev). Ti so tako pravno postali njihovi varuhi oziro-
ma skrbniki (gerhab, vormund ali latinsko tutor): Johana, h~i pokojnega Nikolaja Scheuer-
becka naka‘e s privoljenjem svojih bratov in po nasvetu hern Chunrats des Scheuerbekchen,
der zu den zeiten derselben meiner prüder verbeser und gerhab ist svojemu mo‘u, Petru
Turja{kemu, navedeno posest;56  ogrski kralj Ladislav imenuje cesarja Friderika unser vor-
mund;57  oglejski patriarh Nikolaj podeli Otokarju iz Blagovice tutori(s) dilectarum in Chri-
ste Ane, Agnetis et Katerine sororum, filiarum quondam Nicolai de Glogwitz…ac fratri(s)
eiusdem Ottachari v fevd bratovo posest, potem ko je dictus Nicolaus pater dictarum pupila-
rum umrl58).
51 Brunner, Gallenberger, str. 149, {t. 64 (1371, januar 22).
52 ARS, ZL, listina 1454, november 26 (sign. 641).
53 Komatar, Schlossarchiv, {t. 360 (1430, februar 14).
54 Komatar, Schlossarchiv, {t. 158 (1366, marec 1).
55 Schumi, URBKr II, {t. 86 (1235, Vipava).
56 Komatar, Schlossarchiv, {t. 207 (1377, november 30, Dunaj).
57 ARS, ZL, listina 1453, januar 18, Dunaj (sign. 4729).
58 Schumi, AFH I, str. 111, {t. 43 (1357, oktober 1, Belluno).
349ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
 Edina direktna sorodstvena povezava, ki je {e preostala, je relacija stari star{i-vnuki. Ta
povezava ni niti tako zanemarljiva, kot bi se morda na prvi pogled lahko zdelo, saj dedki (en
oziroma avus) in babice (an, endel oziroma avia) ter vnuki (enikel) dokaj pogosto nastopajo
v srednjeve{kih listinah. Najve~krat je prilo‘nost za to nanesla, kadar so izstavitelji potrjevali
privilegije svojih starih star{ev (vojvoda Ernest potrjuje privilegije samostana Velesovo, ki
jih je podelil ‘e der hochgeborn fürst unser lieber herr und ene herczog Albrecht;59  Henrik
Svibenski potrdi vetrinjskemu samostanu daritev treh hub, ki jih je bila samostanu podarila
ava mea Mehthildis nomine pie memorie pro remedio avi mei Hainrici60 ) ali kadar so po-
deljevali privilegije oziroma posest za du{ni blagor svojih sorodnikov (Ulrik, sodnik z Otoka,
je kostanjevi{kemu samostanu podelil neko desetino za du{ni blagor svojih sorodnikov, med
katerimi sta tudi du{i aines Albrechten meines enen, ainer Hilpurgen meiner anen).61
Najpogosteje so izstavitelji svoje stare star{e oziroma vnuke v listini omenili, kadar je {lo
za pravna dejanja v preteklosti, ki so jih opravljali njihovi stari star{i ali kadar so bili stari
star{i skrbniki svojih vnukov in so ‘eleli, da po njihovi smrti dedujejo vnuki ali kadar so bili
vnuki skupaj s starimi star{i nosilci nekega pravnega akta (Jernej, mlinar pred Kranjem,
njegova ‘ena Ne‘a in Chuna mein enichel prodajo njivo pred Kranjem).62  Seveda to velja
tako za ni‘je sloje kot tudi za plemstvo: Elizabeta Mekinjska (Gallenber{ka) deli svojo po-
sest med sorodnike, med drugim zapusti dve {vajgi Wllein meinen enichlein Otleins meins
suns sun;63  Henrik in Ulrik Planinska zamenjata s samostanom v Jurklo{tru nekaj posesti,
med drugim vas Medgorje, ki je bila samostanu darovana a domino Hainrico de Momparis
pie memorie avo nostro;64  Hans Wenveniud iz Skrada potrjuje, da sta mein enn der Erasem
von der Aynadt…und Anna…mein enndel v oporoki zapustila svaku Ga{perju Širskemu grad
Sotesko;65  gori{ko-tirolski grof Albert daje v fevd Majnclinu Turja{kemu dvor na gradu
Hmeljnik, ki ga je neko~ imel Puzlinus avus memorati Menzlini.66
Na razmerje ded-vnuk je vplival tudi osebni odnos med obema. ^e sta si bila ded in vnuk
blizu ali ~e je vnuku koristilo, da so ga poznali kot vnuka slavnega deda, se je to v listino tudi
59 ARS, ZL, listina 1414, marec 9, Ljubljana (sign. 5158).
60 Schumi, URBKr II, {t. 89 (ok. 1235, Vetrinje).
61 ARS, ZL, listina 1321, avgust 24 (sign. 68).
62 ARS, ZL, listina 1498, junij 6 (sign. 942).
63 ARS, ZL, listina 1330, julij 4, Mekinje (sign. 90).
64 ARS, ZL, listina 1328, avgust 6, Jurklo{ter (sign. 6752).
65 ARS, ZL, listina 1490, oktober 16 (sign. 876).
66 Komatar, Schlossarchiv, {t. 16 (1290, februar 22, Mehovo).
350 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
zapisalo. Zelo znan je primer Juda Izzerleina iz Maribora iz druge polovice 14. stoletja, pri
katerem si je denar sposojala ve~ina {tajerskega plemstva. Njegov ugled je bil tako visok, da
se je njegov vnuk Mu{, ki je za dedom prevzel posle, v listinah prakti~no vedno imenoval kot
»Mu{, Izzerleinov vnuk«. In to ne le v primerih, ko je {lo za poravnave dolgov, ki so nastali
{e za ~asa njegovega deda,67  temve~ tudi pri poslih, pri katerih je Mu{ deloval popolnoma
sam.68  Tak{no nazivanje izhaja iz judovske tradicije, po kateri se je moralo v vsakem judo-
vskem dokumentu navesti tudi ime nekega prednika. Najve~krat je bilo to o~etovo ime, po-
gosto pa tudi ime deda ali celo matere.69  Pri Mu{u in Izzerleinu je bilo verjetno po eni strani
odlo~ilno to, da je imel Izzerlein velik ugled ne le v svoji, judovski srenji, temve~ tudi med
kr{~anskim plemstvom, po drugi strani pa sta njegova sinova Gerstlein in Trestel (eden iz-
med njiju je bil tudi Mu{ev o~e) kmalu umrla in je Mu{ prevzel naziv po svojem dedu.70
 Naslednji sklop dru‘inskih razmerij ozna~uje izraz »kognatizem«, kar pomeni, da tak{na
razmerja ne temeljijo na krvnem sorodstvu, temve~ na tistem, ki v dru‘ino pride s poroko
(Angle‘i za tovrstno sorodstvo uporabljalo izraz in-laws). Gre seveda za tasta in ta{~o, zeta
in snaho ter svake in svakinje. Preden pa se lotimo omenjenega sorodstva, je potrebno re~i
besedo ali dve o mo‘u in ‘eni, ki sta pravzaprav »kriva« za nenadno raz{iritev dru‘ine. Tisto,
kar lo~uje mo‘a od ‘ene v srednjeve{kih listinah, je pestrost izrazov. Medtem ko je imela
»bolj{a polovica« zakonskega para lahko ve~ kot deset razli~nih nazivov, je bilo nazivanje
mo‘a omejeno le na {tiri ali pet nazivov. Njihova pogostnost je nekoliko varirala. V 14.
stoletju je bil mo‘ ve~inoma ozna~en kot wirt, torej gospodar (npr. grofica Elizabeta Vovbr{ka
izpri~uje, da je porok unsers liebn herren und wiert grafen Hermans von Heunenburch na-
sproti gornjegrajskemu opatu Leopoldu),71  medtem ko je v naslednjem stoletju za~el prevla-
dovati gemahl – soprog (npr. Ur{ula, h~i Erazma Kamni{kega potrjuje, da ji je njen gemahel
67 ARS, ZL, listina 1370, oktober 9, Maribor (sign. 6426); CKSL, listina 1484, avgust 15; Komatar, Schlossar-
chiv, {t. 215 (1378, september 27).
68 ARS, ZL, listina 1379, marec 24, Gradec (sign. 4313); ARS, ZL, listina 1362, julij 17 (sign. 6373).
69 M. Kiel, »Petachja, genannt Zecherl«: Namen und Beinamen von Juden im deutschen Sprachraum des Spät-
mittelalters, v: R. Härtel, (ur.), Personennamen und Identität. Namengebung und Namengebrauch als Anzeiger indi-
vidueller Bestimmung und gruppenbezogener Zuordnung, Schriftenreihe der Akademie Friesach, Band 3, Graz 1995,
str. 125.
70 V. Travner, Mariborski ghetto, v: Kronika slovenskih mest 2/1935, str. 157.
71 ARS, ZL, listina 1320, julij 27, Slovenska Bistrica (sign. 6741). Podobni primeri: Rikarda, vdova Siegfrieda
Marenber{kega daje marenber{kemu samostanu dve hubi zu meines wirtes pivelde (Wiessner, MHDC V, {t. 94 (1272,
februar 26)); Marjeta Lavant potrjuje, da so {tiri hube, ki sta jih z mo‘em prodala Viljemu Gallenbergu, mein mor-
gengab sint von meinen wirt Seyfreden (Brunner, Gallenberger, str. 86–87, {t. 12 (1339, februar 2)); Margareta
Gallenber{ka se odpoveduje o~etovi dedi{~ini, ker so ji o~e in brata dali doto czu meinem vorgenantem wirt Nikelein
dem Summerkaer (Brunner, Gallenberger, str. 115–116, {t. 39 (1353, oktober 28).
351ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
seliger, Jurij iz Gradaca, zastavil grad Gradac).72  Nekako vzporedno s soprogom se je poja-
vil tudi preprosti in {e danes najbolj uporabljani man – mo‘ (Katarina, ‘ena Nikolaja s Kam-
na se mit meins gnanten lieben mannes Niklens…rat odpove o~etovi in materini dedi{~ini).73
Latinsko izrazoslovje je glede mo‘a precej skopo, saj so v latinskem jeziku zapisane predv-
sem starej{e listine, ki so jih izdajali prakti~no izklju~no le mo{ki ali pa predstavniki Cerkve, ki
so bili tudi skoraj izklju~no vsi mo{ki.74  Zato izraz maritus zasledimo najve~krat v tistih listi-
nah, katerih izstaviteljice so (ovdovele) visoke plemkinje (Margareta @ovne{ka, rojena grofica
Vovbr{ka, se je odpovedala dolo~enim ugodnostim v korist gornjegrajskega samostana in re-
medium dilecti mariti mei felicis memorie;75  Hema Kr{ka, cum marito meo beate memorie
viduata poklanja kr{kemu samostanu vse svoje podlo‘nike pro remedio anime mee, et mariti
mei et filiorum meorum76 ). Vendar maritus ni edini latinski izraz, s katerim je bil ozna~en
zakonski mo‘, soprog. V~asih je bil v uporabi tudi preprosti vir, ki je sicer v splo{nem pomenil
mo‘a, mo{kega – kot v nem{~ini man (cesar Friderik II. potrjuje sti{kemu samostanu gozdne in
lovske pravice, ki jih je samostanu zapustila Sophia, filia quondam comitis Alberti de
Weichselberg…et uxor olim Henrici marchionis Istrie, post obitum eiusdem viri sui;77  Rizza
daje cerkvi sv. Marjete v Velesovem devet hub pro remedio anime viri sui78 ).
V nekaterih primerih lahko v latinskih listinah najdemo tudi skupni izraz za zakonca –
coniugales ali samo iugales (…nos Sifridus et Elizabeth conjugales de Gallenberg ustanav-
ljata samostan klaris v Mekinjah;79  Egino in Ilmengard prodasta svojo posest v Furlaniji
Condrado avocato et Mactilda iugales80 ).
 Razen tega, da so razli~ni nazivi prevladovali v razli~nih ~asovnih obdobjih, se vsaj pri
izrazih za mo‘a ne da povle~i nobenih drugih zaklju~kov. Edino, kar kljub vsemu nekoliko
zbode v o~i, je to, da se izraz gemahl – soprog pojavlja nekoliko pogosteje v listinah vi{jih
slojev, medtem ko sta man in wirt pribli‘no enako zastopana v vseh slojih. Poglejmo, ali
bomo imeli v tem oziru kaj ve~ sre~e pri ‘enski polovici zakonskega para.
 Preden se je dekle ali ‘enska poro~ila, je imela naziv jungfrau – torej mladenka (ali tudi
devica, za kar je ‘enska pred svojo prvo poroko nedvomno veljala), ali puella – deklica
(gori{ka grofica Beatrix daje Herbardu Turja{kemu za seiner wirtin unser junchfrauen 300
mark;81  Toma‘ de Cetyn daje Janezu Glaynarju za ‘eno svojo sestro nobilem puellam Kathe-
rinam82 ). Po poroki pa je najpogosteje postala hausfrau (hi{na gospa) ali wirtin (gospodari-
72 Komatar, Schlossarchiv, {t. 508 (1476, januar 6). Podobni primeri: …graf Ulrich mein lieber gemahel…(ARS,
ZL, listina 1405, julij 25, Pfannberg (sign. 4669)); …ich Hanns Raumschüssel der genanten Gedrawten eelich
gemahel… (ARS, ZL, listina 1453, januar 5 (sign. 626)); …als dan mein lieber gemahl Hanns Prager seliger…
(ARS, ZL, listina 1467, april 24 (sign. 755)); …dem obemelten Primosen Bildenstainer meine lieben eelichen ge-
mahel… (ARS, ZL, listina 1477, februar 11 (sign. 804)).
73 ARS, ZL, listina 1386, marec 30 (sign. 261). Podobni primeri: …han ich meiner lieber tochter Annen ze
haimstewer gegeben zu irm manne… (ARS, ZL, listina 1406, april 25 (sign. 381)); Elizabeta, h~i Jurija Ravberja
zapusti dem vorbenanten meinen lieben man Primus Wildensteiner 200 dukatov (ARS, ZL, listina 1478, marec 7
(sign. 811)).
74 Eden izmed malo{tevilnih tovrstnih primerov je listina, s katero kr{ki {kof Roman potrjuje, da je matrona
Diemot nomine pro peccatis suis…marito suo Goteboldo de Osterwize consentiente sive cooperante podarila kr{kemu
konventu svojo cerkev v Tigringu (Jaksch, MHDC I, {t. 90 (1136, december 6)).
75 Kos, Celjska, {t. 52 in 53 (1286, @ovnek).
76 Schumi, URBKr I, {t. 34 (1043, februar 2, Krka).
77 Schumi, URBKr II, {t. 74 (1332, april).
78 Schumi, URBKr II, {t. 102, (1238, december).
79 Schumi, AFH II, str. 246, {t. 12 (1300, oktober 9, Gamberk).
80 Schumi, URBKr I, {t. 66 (1102, oktober 3, ^edad).
81 Komatar, Schlossarchiv, {t. 37 (1324, maj 12, Gorica). Glej tudi {t. 38 (1324), 39 (1324), 182 (1370), 250
(1389), 496 (1469).
82 Komatar, Schlossarchiv, {t. 349 (1425, december 31).
352 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
ca) oziroma gemahlin (soproga). Primerov za vse tri nazive je nepregledno, saj jih najdemo
prakti~no v vsaki listini, zato jih na tem mestu niti ne bomo posebej izpostavljali. Naziva
hausfrau in wirtin sta bila bolj doma~a v 14. stoletju in sta zajemala prakti~no vse sloje od
vi{jega in ni‘jega plemstva do me{~anov in Judov.83  Izraz gemahlin pa se je uveljavil bolj v
15. stoletju, predvsem med plemstvom, kar ka‘e na novo stopnjo odnosov med zakoncema –
uveljavljati se za~ne ve~ja vljudnost in spo{tovanje do ‘ivljenjskega sopotnika oziroma so-
potnice.84  Mo‘ne, a dokaj redke so tudi razne kombinacije, kot npr. hauswirtin85  ali samo
frau. Precej redkeje naletimo na izraz weib – ‘ena, ki je bil v 14. stoletju rezerviran predvsem
za ‘enske iz ni‘jega sloja in podlo‘nice (med podlo‘niki, ki sta si jih razdelila Ulrik Jetrben{ki
in ne~ak Nikolaj, so npr. tudi der Hummel und sein weip…, Jank mit weip und mit chinden,
Allt Chonets weip…),86  v 15. stoletju pa ga nekajkrat zasledimo tudi ‘e pri ni‘jem plemstvu
(Herman Turner izpri~uje, da je meinem lieben weyb Chunigunden der Turnerin dol‘en 1500
funtov dunajskih denari~ev).87  Prav tako kot nem{kih je tudi latinskih poimenovanj za zakon-
sko dru‘ico precej. Tako poznamo znane latinske izraze, kot so (najpogostej{i) uxor (Ulrik
Spanheimski naznanja prijateljsko poravnavo, v kateri je udele‘ena tudi domina Sophia uxor
domini Friderici de Petov),88  coniux (kralj Henrik IV. podari svojemu zvestemu Adalbertu
ob interventum et petitionem coniugis nostre Berte regine neko posest v Istri),89  sponsa
(Willelmus marchio…et sponsam suam cum magna…ostentatione abducere pararet)90  ali
mulier (mulier lahko sicer pomeni zakonsko ‘eno, najve~krat pa le ‘ensko na splo{no – ‘en-
ski ekvivalent latinskega vir (pape‘ Inocenc IV. dovoli poroko inter dilectum filium nobilem
virum Ulricum natum ipsius ducis et nobilem mulierem Agnetem relictam quondam ducis Au-
strie, ker sta sorodnika (tertio affinitatis gradu)).91  Zelo zanimiv je naziv conthoralis, ki so ga
uporabljali izklju~no le v vrstah najvi{jega plemstva, saj je pomenil ‘ensko, ki je s svojim
mo‘em delila zakonsko posteljo in vladarski stol – torej sovladarico (npr. gori{ko-tirolski grof
Henrik pokloni kostanjevi{kemu samostanu nekaj posesti cum consensu et voluntate conthora-
lis nostre domine Beatrici).92  Podoben je tudi naziv consors (v~asih tudi socia – tovari{ica,
dru‘ica), ki je prav tako ozna~eval sovladarico in soprogo (kralj Henrik IV. podari {kofiji Frei-
sing nekaj posesti v Istri ob petitionem ac interventum Berthe reginae regni thorique nostri
consortis dilectissimae;93  Berchta et regni et thori socia94 ).
83 Prim. npr. Komatar, Schlossarchiv, {t. 21 (1311), 57 (1337), 139 (1364), 167 (1368), 182 in 183 (1370), 207
(1377), 250 (1389)…
84 Npr. Dorothe…Casparn des Lamberger elichem gemahel (Komatar, Schlossarchiv, {t. 480 (1464, januar 23));
Graf Doym von Frangepan…und frau Barbara sein eliche gemahel (Komatar, Schlossarchiv, {t. 454 (1458, decem-
ber 22, Slunj)); …herr graf Albrecht von Görcz …und sein gemähel Kathrei… (ARS, ZL, listina 1386, maj 25 (sign.
4348)).
85 Ich Hanns Formacher unnd ich Gretta Liennhartten des Prew eliche hawswiertinn prodasta svoj travnik
(ARS, ZL, listina 1497, april 29 (sign. 935)).
86 Otorepec, GZL, I/43 (1336, december 20, Ljubljana).
87 ARS, ZL, listina 1411, junij 3 (sign. 410).
88 Kos, Celjska, {t. 37 (1264, december 10).
89 Schumi, URBKr I, {t. 44 (1066, november 16).
90 Schumi, AFH II, str. 29 (1061).
91 Schumi, URBKr II, {t. 159 (1248, november 16, Lyon).
92 K. Kova~, Beiträge zur Geschichte Krains, I. Teil, v: Carniola 2/1911, str. 55–56. Podobni primeri: avstrijski
vojvoda Oton pokloni kostanjevi{kemu samostanu posest za obhajanje aniverzarija za svojimi predniki pa tudi za
du{o dilecte quondam domine Elyzabeth conthoralis nostre (ARS, ZL, listina 1331, april 4, Dunaj (sign. 93)).
93 Schumi, URBKr I, {t. 45 (1067, marec 5, Regensburg).
94 Schumi, URBKr I, {t. 49 (1073, maj 23, Augsburg).
353ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Po mo‘evi smrti je ‘enska postala vdova (witwe, wittib ali vidua), kar je bil v srednjem
veku pogost pojav. Tudi ~e se je vdova {e enkrat poro~ila, je v listinah pogosto omenjena
najprej kot vdova po prvem mo‘u in {ele nato kot zakonska ‘ena svojega drugega mo‘a (npr.
Ga{per Melz, upravitelj na Kranjskem, potrjuje, da je predenj pri{la frau Barbara weylent
Jörgen des Rosenberger wittib Lienharten des Paradeyser hausfrau in ga prosila za za{~ito
za navedeno posest;95  freisin{ki {kof Konrad se poravnava cum domina Alhede vidua et
heredibus Wernheri quondam officialis nostri in Lok96 ). V latinskih listinah pogosto naleti-
mo tudi na izraz »zapu{~ena gospa« (relicta domina ali samo relicta), ki pa je ozna~eval
vdovo in ne morda lo~enke oziroma zapu{~ene ‘ene v dana{njem pomenu besede. Ta besed-
na zveza, ki se sli{i nekako bolj prefinjeno kot preprosto vdova, je bila, podobno kot nekateri
‘e omenjeni izrazi, bolj doma~a v vi{jih krogih (Meginhalmus de Chraine ingenuus homo (iz
rodu svobodnih Puchsov) je zapustil admontskemu samostanu neko posest, kar potrjuje tudi
relicta eius domna (!) Sophya;97  nos Elysabeth relicta Haertnidi de Ortte se poravnava s
Hartnidom Ptujskim98 ).
 Z vsako poroko so star{i mladoporo~encev (tako kot {e danes) dobili nove nazive – tast
(schwäher ali socer) oziroma ta{~a (schwiger). Tasti so kot mo{ki ~lani dru‘ine veliko pogo-
steje nastopali v listinah kot ta{~e, saj so morali med drugim tudi varovati interese poro~ene
h~erke. Na pojavljanje tastov v listinah je vplivalo tudi to, ~e so bili le-ti v svojem ~asu znane
in aktivne osebnosti (cesar Friderik II. dovoljuje, da v primeru, da Wulfing von Stubenberg
umre brez dedi~ev, preidejo njegovi fevdi v last grofa Hermana Ortenbur{kega seinem
schweher;99  Vulfing iz Krnosa potrjuje, da je postal porok meines lieben sweher hern Ni-
claus von Altenburch und meiner liebem swiger fraun Gerdrauten;100  kralj Rudolf I. razgla{a
svojo odlo~itev glede Kranjske in Slovenske marke, ki se ti~e Albertum ducem Austrie et
Stirie…filium nostrum dilectum ex una, et spectabilem virum Meinhardum comitem Tyrolen-
sem socerum suum ex parte altera101 ).
 Tudi zakonca nista s poroko postala le mo‘ in ‘ena, temve~ v odnosu do zakon~evih
star{ev tudi zet (eidem ali gener) in snaha (snur). Na splo{no lahko podamo ugotovitev, da se
ne le izraz za snaho, temve~ tudi snahe same po sebi zelo redko pojavijo v listinah. V ve~ini
95 Komatar, Schlossarchiv, {t. 458 (1460, oktober 6, Ljubljana).
96 Schumi, URBKr II, {t. 400 (1269, oktober 13).
97 Schumi, URBKr I, {t. 171a (ok. 1165).
98 Pirchegger, Urkundenbuch, str. 37–38, {t. 58 (1248).
99 Jaksch, MHDC E I–IV, str. 15, {t. 2163a=3066 (1238, julij, Pontevico). Wulfing Stubenberg je bil poro~en s
Hermanovo h~erko Elizabeto.
100 CKSL, listina 1334, september 11, Gornji Grad.
101 Schumi, AFH I, str. 271, {t. 72 (1286, januar 23, Augsburg).
354 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
primerov je njihov dru‘inski status podan opisno – sinova ‘ena (v ‘e omenjeni listini, s
katero Elizabeta Mekinjska deli svojo posest, v sklopu katere je tudi huba, ki naj pripade
Wilhallem meinen sun und sein housfrawen Trowten).102  Le z veliko sre~e je mo~ najti tudi
kak{no snur (…auch vergich ich vorgenante Margret und ich Gedrawt ir snur, da je huba, ki
sta jo prodali nunama v samostanu v Mekinjah, njuna jutrna).103
 Veliko pogosteje se v listinah pojavljajo zeti, saj so bili mo{ki aktivnej{i pri izstavljanju,
prejemanju in pe~atenju listin. Zeti v listinah nastopajo v najrazli~nej{ih vlogah, ponavadi
seveda v tistih, katerih izstavitelji so ‘enini star{i oziroma v tistih, ki se kakorkoli nana{ajo na
‘enino dru‘ino in njeno posest (Viljem Gallenber{ki in ‘ena Trauta prodasta mit unsers aydem
hern Fridreichs des Hebenstreit hant hubo samostanu v Mekinjah).104
Tako so bili velikokrat prejemniki dolo~enih posesti ali ugodnosti zase ali kot zastopniki
svojih ‘ena, ki so jih prejeli od ‘enine dru‘ine (Elizabeta ^rete{ka ter njena sinova Hertel in
Mertel naka‘ejo svojemu aydem und swager hern Wilhalem von Aursperch za doto svoje
h~erke in sestre Elizabete navedeno posest105 ). Pogosto jih najdemo tudi v dru‘bi svoji ta-
stov, obi~ajno med pri~ami. V tak{nih primerih je po na~elu »seniorata« prakti~no vedno
najprej omenjena starej{a oseba, za njim pa kot mlaj{i stoji njegov zet (po vzorcu: oseba x in
oseba y, njegov zet in ne oseba y in oseba x, njegov tast (Ulreich der Koschacher; Ulreich
sein aydem;106  Ernest de Bilistein, et Sigemarus gener eius107 )). Seveda obstajajo tudi izjeme
od tega pravila, a so izredno redke. Pojavljajo se najverjetneje zato, ker je bil zet morda
uglednej{i od tasta in mu je zato pripadlo prvo mesto ali pa zato, ker je bil za izdajo listine
(ponavadi kot izstavitelj) preprosto pomembnej{i (Bernard von Ort podari skupaj s svojim
tastom samostanu Reichersberg hubo za du{ni blagor svoje ‘ene – huius rei testes sunt hi:
ipse Wernhardus et socer eius Luepoldus…).108
 Kot je bilo ‘e povedano, pa sta tast in ta{~a pogosto poimenovana kar o~e in mati, zet in
snaha pa kot sin in h~i (glej zgoraj). Na enak na~in, {e posebej, ~e so bile tovrstne zelo tesne
in prijateljske, sta si tudi svak in svakinja zaslu‘ila naziv brat oziroma sestra. Danes je svak le
‘enin brat oziroma sestrin mo‘. Presenetljivo pa je, da je tudi v srednjem veku izraz swager
ali geswei pribli‘no v treh ~etrtinah primerov prav isto (Ich Ulrich, Fridreych und Jans prue-
der von Walsee…unser lieber swager her Fridreich der frey von Seunekk…seiner wirtinn
102 ARS, ZL, listina 1330, julij 4, Mekinje (sign. 90).
103 ARS, ZL, listina 1350, junij 14 (sign. 5087).
104 ARS, ZL, listina 1340, april 9 (sign. 5059).
105 Komatar, Schlossarchiv, {t. 239 (1385, avgust 3).
106 Komatar, Schlossarchiv, {t. 21 (1311, februar 26, Maribor).
107 Schumi, URBKr I, {t. 156 (1190, januar 7, Strassbourg).
108 Pirchegger, Urkundenbuch, str. 22, {t. 25 (1180–1190).
355ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
unserr swester frowen Dyemuten…).109  Velikokrat pa se je tudi zgodilo, da je nekdo z nazi-
vom svak ozna~il ~loveka, s katerim ni bil ne v eni ne v drugi zgoraj omenjeni sorodstveni
povezavi. Tako sta bila svaka dva popolnoma tuja si ~loveka, ki pa sta bila poro~ena z dvema
sestrama. Ali pa je bil nekomu svak mo‘ njegove sestri~ne (listino, s katero Pankrac Turja{ki
obljubi, da bo v roku treh let vzel za ‘eno Ano Frankopansko, je pe~atil tudi Pankracov
swager, Andrej Hohenwarter, ki je bil mo‘ njegove sestri~ne Suzane).110  Zelo pogosto pa je
bil svak preprosto mo‘ neke bli‘nje ali daljne sorodnice, ki so jo poimenovali z zelo pav{alnim
izrazom mume – teta (Hans Zeseri potrjuje, da je prejel von meinem lieben swager Wilhalm
dem Lamberger doto za meiner lieben wirtin Chunigunden seiner muem).111
 Izraz swager je torej pomenil le svaka, medtem ko je izraz geswei lahko ozna~eval tako
svaka kot svakinjo, ~eprav je bil pogosteje namenjen ‘enskam (Ulrik Pfannber{ki daje Ulriku
@ovne{kemu neko desetino mit rate meines swehers des edlen graf Ulreichs von Heunburch
und seins sunes graf Friderichs, unsers geswien;112  Ich Fritzel und ich Assweyn pruder von
Hagbach…Katreyn unser geswein…113 ). Ni pa nujno, da je svaka vedno ozna~evala le ena
beseda. Pogosto je njihovo sorodstveno razmerje podano opisno – ne le v nem{kih, temve~
tudi v latinskih listinah (Ich Chunrat von Altenburch…meiner wirtin prueder Fridereich…;114
Ich Agnes…zue meins seligen voerdern wiertes brueder Heinreichen von Wilthaus…;115
Gerlochus de Stein…cum…Rizza uxore fratris mei116 ), verjetno z namenom, da so za izdajo
listine aktualna sorodstvena razmerja povsem jasna in da ne bi kasneje pri{lo do kakr{nega
koli nesporazuma.
 Kot je bilo re~eno ‘e v uvodu, se je z vdorom nem{kega jezika v listinsko poslovanje
skr~ilo tudi izrazje za sorodstvena razmerja. Sorodniki, ki so imeli v latin{~ini vsak svoj naziv,
so se v nem{~ini zdru‘ili pod enim in istim. Tako na primer izraza vetter in oheim pokrivata celo
paleto sorodnikov, od pravih bratrancev in stricev do ne~akov in raznovrstnih sorodnikov v
razli~nih kolenih. Prav iz tega razloga tovrstnih sorodstvenih razmerij ne moremo obravnavati
lo~eno, ampak jih moramo zaradi njihove prepletenosti jemati kot celoto.
 V moderni nem{~ini oheim ustreza slovenskemu ujcu ali z drugimi besedami materine-
mu bratu. V srednjeve{ki nem{~ini je bila tak{na povezava prej izjema kot pravilo (npr. Pavel
s Sne‘nika se poravnava mit meinen lieben oheim Nickl dem Sumerecker, med drugim tudi
glede pisma, dem im mein mueter sein swester seligew geantwort hat)117 .
109 Kos, Celjska, {t. 127 (1329, december 30, Gradec). Podobni primeri: Ich Nikel…von Newnhaus…mein lie-
ben swagern Seyfriden und Osterberger geprudern von Gallenberch…zu meiner eleichen wirtin Claren ir swester …
(Brunner, Gallenberger, str. 166–167, {t. 77 (1387, september 10)); Wier graf Ulreich von Phannberg…unserm
lieben swager Heinreichen von Möntparis und unser lieben swester Elzpeten seiner wirtinne… (ARS, ZL, listina
1351, junij 24, Dunaj (sign. 6773)); Ich Vulfing pfharrer ze sand Merten…und ich Diemot sein swester prodasta dvor,
da Haindel unser swager und Gedraut sein wiertin unser swester auf gesezzen waren… (ARS, ZL, listina 1371, junij
24 (sign. 6431)); Ich Hawg von Dibein…mein lieber swager Rudel von Wilthawsen mit mir und mit meiner lieben
wirtinne Annen seiner swester… (ARS, ZL, listina 1376, september 1 (sign. 6799))…
110 Komatar, Schlossarchiv, {t. 497 in 498 (1469, september 10).
111 CKSL, listina 1384, marec 24. Podobni primeri: Ich Katrey des Ortholfs Ausperger salig witib…mein lieber
swager Lucas und auch sein wirtin mein liebe mum… (ARS, ZL, listina 1409, april 15 (sign. 6826)); Ich Ulreich von
Rohatsch…meinen lieben swager Hansen Mewsenrewter von Pakkenstein und Wendlen seiner eleychen hawsfrawen
meiner lieben mümen… (ARS, ZL, listina 1423, oktober 16 (sign. 6662)).
112 Kos, Celjska, {t. 69 (1303, marec 17, Gradec).
113 ARS, ZL, listina 1350, maj 25 (sign. 6246).
114 CKSL, listina 1332, april 5, Gornji Grad.
115 ARS, ZL, listina 1337, februar 2, Gradec (sign. 6145).
116 Schumi, URBKr II, {t. 102 (1238). Latinski izrazi za svake in svakinje so sicer precej neoprijemljivi, saj se jih
uporablja tudi za druga~na sorodstvena razmerja (npr. sororius ali affinis (glej spodaj)).
117 ARS, ZL, listina 1375, februar 9 (sign. 6438).
356 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
Oheim je lahko ozna~eval marsikoga, npr. maminega bratranca ali strica (ogrski kralj
Ladislav znova podeljuje neke ugodnosti unserm lieben oheim Ulreichen grafen zu Cili;118
Bernard, sin Gerloha s Hmeljnika proda Wilhallem von Gallenberch meinen oheim {tiri
hube119 ), bratran~evega sina (Henrik, ~e{ki in poljski kralj ter koro{ki vojvoda naro~a un-
serm lieben öheim dem edeln graff Herman von Ortenburg, naj {~iti samostan v Bistri),120
ali celo tastovega brata (Jera, h~i pokojnega Hertnida Svibenskega in vdova Hansa Schenka
z Ostrovice zastavi meinem lieben ohaim herrn Niclan dem Schenchen von Osterwitzz 52
funtov dunajskih denari~ev).121
Veliko doslednej{i je latinski ujec – avunculus, ki je skoraj vedno materin brat (avstrijski
vojvoda Friderik potrjuje, da je clare memorie quondam dominus Otto dux Karinthie comes
Tyrolis et Goricie…avunculus noster podelil Henriku Lavantu grad Kravjek),122  lahko pa je
tudi bratranec (ogrska kraljica Elizabeta ob podelitvi patronatne pravice nad zagreb{ko {ko-
fijo Frideriku in Ulriku Celjskima oba imenuje avunculus (….illustrissimum principum do-
minorum Friderici et Ulrici Cilie…comitis avunculorum nostrorum…), ~eprav je bil njen
ujec le Friderik, Ulrik pa je bil njen bratranec)123  ali celo materin bratranec (avstrijski vojvo-
da Rudolf daje svojemu ujcu Majnhardu Ortenbur{kemu falkenber{ke fevde (spectabilem
118 ARS, ZL, listina 1453, januar 18, Dunaj (sign. 4729).
119 Brunner, Gallenberger, str. 77–78, {t. 6 (1335, april 25).
120 CKSL, listina 1334, september 5, grad Tirol.
121 CKSL, listina 1391, marec 30.
122 ARS, ZL, listina 1314, avgust 30, Gradec (sign. 5787). Nikolaj Schenk z Ostrovice je bil brat Hermana, ta pa
je imel sina Hansa, ki je bil poro~en z Jero Svibensko.
123 ARS, ZL, listina 1440, december 6, Dunajsko Novo mesto (sign. 4717). Niermeyer pravilno navaja, da je
avunculus lahko tudi bratranec, napa~na pa je njegova razlaga, da je avunculus primarno o~etov brat (Niermeyer,
Lexicon, str. 75).
357ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
virum comitem Meinhardum de Ortenburch, avunculum nostrum dilectum… infoedavi-
mus)).124  Medtem ko je avunculus v prvi vrsti ozna~eval materinega brata, pa so strica po
o~etovi strani obi~ajno imenovali patruus (vojvodinja Ne‘a, vdova Friderika Babenber{kega
potrdi neko listino Gerloha iz Kamnika v prisotnosti venerabilis patris Bertholdi patriarche
Aquilegiensis patrui sui).125
Za bratrance se je obi~ajno uporabljal {e danes poznani vetter (Ich Albrecht von
Wilthaus…und mein veter her Heinreich von Wilthaus se poravnata glede vseh sporov;126
listino, s katero sta brata Rudolf in Viljem Svibenska prodala celjskim grofom neko posest, je
kot izstavitelj pe~atil tudi Wilhalm under meins lieben vetter hern Ulreichs von Scherffenberg
auch aigen anhangunden insigel127 ). Sicer je izraz vetter izvorno pomenil o~etovega brata,
kar je tudi v listinah pogost pojav (Jurij Glaner, sin Jerneja Glanerja zapu{~a Frideriku Celjske-
mu svojo posest, ~e bi umrl brez potomcev, ker je bil Friderik naklonjen meinem vater und
auch meinem lieben vettern Jörgen Glaner desselben meines vater pruder seligen;128  av-
strijski vojvoda Friderik Mlaj{i potrdi dve listini von weylent den hochgeboren fürsten herc-
zog Ernsten unsern lieben herren und vater und herczog Lewpolten seine brüder unserm
lieben vetteren;129 avstrijski vojvoda Friderik potrjuje für uns und die hochgebornen fürsten
unsern lieben herren und vettern herzog Fridreichen…, da so neke hube fevd Celjskih130),
vendar pa je {e pogosteje ozna~eval bratranca v katerem koli kolenu ali njegove potomce.
Tako so imeli naziv vetter bratran~evi otroci in njegovi vnuki (koro{ki vojvoda Henrik po-
trjuje kot varuh svojega vetterleins Johansen dez edeln grafen von Goertz nakazilo za Ano,
‘eno Herbarda Turja{kega),131  mrzli bratranci in njegovi sinovi (Henrik Planinski in ‘ena
Elizabeta prodasta sedem hub meinen lieben vettern Joergen von Scherffenberch und seiner
wirttin Chuenguenten),132  o~etovi mrzli bratranci (ogrski kralj Ladislav potrjuje, da je ‘e
allerdurchleuchtigist fürst unser lieber herr und veter her Fridreich römischer kaiser diec-
124 Schumi, AFH I, str. 48, {t. 22 (1304, november 15, Dunaj).
125 Schumi, URBKr II, {t. 145 (1247, november 3, Sofumbergo). Bertold (IV. Ande{ki) je bil brat Ne‘inega
o~eta Otona I. Ande{kega.
126 ARS, ZL, listina 1352, december 13 (sign. 6775).
127 ARS, ZL, listina 1378, maj 19, Celje (sign. 4307).
128 ARS, ZL, listina 1454, maj 30 (sign. 4553).
129 ARS, ZL, listina 1433, junij 21, Gradec (sign. 5588).
130 ARS, ZL, listina 1433, april 23, Gradec (sign. 4469).
131 Komatar, Schlossarchiv, {t. 38 in 39 (1324, maj 13, Gorica).
132 ARS, ZL, listina 1337, maj 5 (sign. 5771).
358 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
zeit kunig und als unser vormund dal Ulriku Celjskemu neke ugodnosti)133  in podobno.
Seveda to {e zdale~ niso vsa sorodstvena razmerja, ki jih je ozna~evala beseda vetter. Med
»bratranci« bi na{li tudi npr. dedovega brata (Hans s Kacen{tajna spra{uje pred gra{kim
upraviteljem, ali mora komu poravnati dolgove svojega umrlega o~eta in svojega umrlega
vetter hern Rudolfen dem Chaczenstainer seins enn pruder),134  zelo pogosto pa so se pod
tem nazivom skrivali ne~aki, najve~krat kot bratovi sinovi (kralj Maksimiljan potrjuje, da ga
je Volker Turja{ki prosil, naj njemu als lehenstrager und vormund Darius, Octavianus und
Troianus seiner vettern, weilend Pangratzen Auersperger seines bruedern sunen podeli v
fevd navedeno posest).135
Sicer pa se je lahko pravega bratranca ozna~ilo tudi z nem{kim oheim (Majnhard
Ortenbur{ki v poravnavi s Turja{kimi omenja tudi …und wir mit unserm seligem oeheim
graff Hainreich von Goercz).136  Tak{ni primeri so zelo redki in po vsej verjetnosti odsevajo
starostno razliko med obema bratrancema, od katerih si je eden zaradi svoje starosti ali ugle-
da zaslu‘il naziv oheim.
Med latinskimi izrazi za bratrance lahko omenimo izraz patruelis, ki se je uporabljal
predvsem za sinove o~etovega brata (Counradus adolescens filius Counradi quondam ducis
Carentani auxiliante patruele suo Cuonrado postea imperatore Adalberonem tunc ducem
Carentani apud Ulmam pugna victim fugavit).137  Ta izraz je v listinah dokaj redek, zato o
drugih njegovih pomenih ne moremo re~i ni~esar natan~nej{ega. Niermeyer pozna samo eno
razlago za patruelis – o~etov brat,138  kar pa ni to~no, saj je bil za tega sorodnika v uporabi
naziv patruus.
133 ARS, ZL, listina 1453, januar 18, Dunaj (sign. 4729).
134 Komatar, Schlossarchiv, {t. 313 (1418, julij 18, Gradec).
135 Komatar, Schlossarchiv, {t. 541 (1496, december 4). Podobni primeri: Ana, vdova Jurija Turja{kega potrjuje,
da se je poravnala mit herren Wilhalm von Awersperg und Dyepolten seinem vetern von Awersperg (Komatar, Schlos-
sarchiv, {t. 267 (1398, julij 18)); cesar Friderik se poravnava z Engelhardom Turja{kim in dessen vetter Hansen
Awrsperger glede vseh zahtev, ki jih je imel o~e Volker Turja{ki do Celjskih grofov (Komatar, Schlossarchiv, {t. 449
(1457, junij 13)); kralj Maksimiljan potrjuje, da ga je Viljem Turja{ki prosil, für sich und anstatt des lehenstragers
Hannsen von Aursperg seines vetters, naj jima podeli v fevd navedeno posest in naziv dednega mar{ala (Komatar,
Schlossarchiv, {t. 539 (1493, december 20)); listina, s katero je Jurij Svibenski Celjskim prodal grad Lan{pre‘, je
pe~atena tudi mit meins vettern hern Chollen von Scherffenberch…insigeln (ARS, ZL, listina 1367, januar 4 (sign.
4230)).
136 Komatar, Schlossarchiv, {t. 40 (1325, december 17, Ljubljana).
137 Jaksch, MHDC III, {t. 229 (1019, Ulm).
138 Niermeyer, Lexicon, str. 776.
359ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Nem{ke srednjeve{ke listine nekega posebnega izraza za ne~ake in ne~akinje (kot npr.
danes Neffe oziroma Nichte) ne poznajo. Tovrstna dru‘inska razmerja so podana opisno –
Engelhard Turja{ki in seines bruders kinder;139 Elizabeta Turja{ka in Hans ^rete{ki irs bru-
ders sun;140  Gerloh s Kolovca in junchfraw Gretlein herrn Aeschweins tochter unsers pru-
der;141  Herman Vovbr{ki in unser swester tochter junchfrawn Annen;142  Wulfing von Wer-
denburch in Albrecht der Summrekker meiner swester sun.143  Tudi latinske listine so pogo-
sto zatekajo k tak{nim, opisnim re{itvam (Gerloh iz Kamnika in Margareta, filia fratris mei
Heinrici;144  Egenschalk de Friesach in Chuonrat sororis sue filius145 ), ~eprav so za ne~ake
pogosteje v uporabi specialni izrazi. Ob tem se pojavljata dva problema. Kot prvo je potrebno
izpostaviti dejstvo, da je lahko en in isti izraz tudi v sicer precizni latin{~ini pomenil ve~
stvari. Tako se npr. pod izrazom fratruelis lahko skriva tako bratov sin (ne~ak) ali pa sin
materine sestre ali sin o~etovega brata (torej bratranci), medtem ko je sororius lahko ozna~eval
bodisi svaka (sestrinega mo‘a ali ‘eninega brata) bodisi ne~aka (sestrinega sina).146  Drugi
problem, ki ga je potrebno na tem mestu izpostaviti, je ta, da v listinah sicer pogosto naletimo
na tovrstne izraze, vendar jih v ve~ini primerov ne moremo z gotovostjo definirati, ker se
pojavljajo ob pri~ah oziroma ob osebah, ki sicer niso pustile opaznej{ih sledov in jih zato ne
moremo zanesljivo uvrstiti v genealo{ko mre‘o.
Veliko bolj znana in pogostej{a kot fratruelis ali sororius sta izraza nepos oziroma neptis,
ki pa poleg ne~aka oziroma ne~akinje lahko ozna~ujeta tudi vnuka oziroma vnukinjo. Vendar
so tak{ni primeri redki. Ponavadi se za izrazoma nepos in neptis res skrivata ne~ak oziroma
ne~akinja (oglejski patriarh Bertold potrdi ustanovitev samostana Velesovo tudi v imenu di-
lecte neptis nostre Agnetis ducisse Austrie et fratris eiusdem Ottonis illustris ducis Meranie
comitis palatini Burgundie nepotis nostri),147  zelo pogosto pa tudi drug bli‘nji ali daljni
krvni sorodnik (cesar Oton II. leta 973 naznanja, da je podelil freisin{kemu {kofu Abrahamu
nekaj posesti honestis petitionibus dilectissimae coniugis nostrae Theophanu nec non cari
139 Komatar, Schlossarchiv, {t. 446 (1455, september 22, Celje).
140 Komatar, Schlossarchiv, {t. 330 (1421, maj 26).
141 ARS, ZL, listina 1344, julij 21 (sign. 5071).
142 Kos, Celjska, {t. 109 (1318, januar 25, Gradec).
143 Otorepec, GZL, I/8 (1299, januar 30, Ljubljana).
144 Schumi, URBKr II, {t. 102 (1238, december).
145 Jaksch, MHDC I, {t. 89 (1136).
146 Primeri: Oton Ortenbur{ki…filii fratris sui comitis Hainrici…fratrueles predicti comitis… (Schumi, URBKr
II, {t. 4 (ok. 1202)); v tem primeru so fratrueles ne~aki – bratovi sinovi); Engelscal de Friesach et Chunradus
sororius eius (Jaksch, MHDC I, {t. 74 (1134); dve leti kasneje je Konrad ozna~en kot sororis…filius, torej gre za
sestrinega sina (glej zgoraj)). Za ostale razlage glej Niermeyer, Lexicon, str. 453 in 981.
147 Schumi, URBKr II, {t. 103 (1238, december 11, Velesovo). Ne‘a in Oton sta bila otroka Bertoldovega brata
Otona I. Ande{kega.
360 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
nepotis nostri Baioariorum ducis Heinrici;148  {estnajst let kasneje (989) pa podobno listino
izda Oton III., sin Otona II., le da tokrat honestis petitionibus dilectissime matris nostre
Theophanu, necnon cari nepotis nostri Karentinorum ducis Heinrici149 ). Iz tega lahko
zaklju~imo, da tudi latinski nepos ni imel vedno enozna~nega pomena, ampak je imel podob-
no funkcijo kot kasneje nem{ki vetter in oheim.
Podobno problemati~en naziv je tudi muhme, ki danes ozna~uje teto ali strino, v
srednjeve{kih listinah pa je bila vse prej kot to. Izstavitelji listin oziroma tisti, ki jih je listina
neposredno zadevala, so svoje sorodnice kratkomalo ozna~ili le kot muhme, niso pa tega
izraza natan~neje definirali. Tako lahko zgolj na podlagi znanih sorodstvenih razmerij
dolo~imo, da je bila npr. muhme lahko tudi ‘ena bratran~evega sina (koro{ki vojvoda potrdi
nakazilo Ani, ‘eni Herbarda Turja{kega, di im unser liebeu mum Beatrix di edel graefin
von Gortz mit iren brifen getan hat).150  Sicer pa je imela naziv muhme tudi sestra od ujca
(oheim ?) (Ana, vdova Jurija iz Bistrice zapu{~a dem edlen festen herren Herbartten von
Awersperg ihrem oheim und frauen Anna dessen swester ihrer mumen vse svoj neizterjane
dolgove)151  ali h~i od bratranca (vetter?) (…unser mümen junkchfrawn Kathrein weilendt
148 Schumi, URBKr I, {t. 9 (973, november 23, Heiligenstadt). Cesar Oton II. in bavarski vojvoda Henrik II.
Prepirljivec sta bila prava bratranca – Otonov o~e, cesar Oton I., in Henrikov o~e, vojvoda Henrik I. Bavarski, sta
bila namre~ brata.
149 Schumi, URBKr I, {t. 10 (989, oktober 1, Frankfurt). V tem primeru karantanski vojvoda Henrik ni isti kot
leta 973, temve~ gre za Henrika Mlaj{ega, sina bavarskega vojvode Berhtolda. Ta Henrik je bil zelo daljni sorodnik
cesarja Otona III., ~eprav ga ta imenuje »moj dragi ne~ak«. Mo‘ Henrikove sestri~ne Judite je bil Henrik I. Bavarski
(o~e Henrika II. Prepirljivca), katerega brat, cesar Oton I., je bil ded cesarja Otona III. Prim. F. Kos, Gradivo za
zgodovino Slovencev II, Ljubljana 1906.
150 Komatar, Schlossarchiv, {t. 38 (1324, maj 13, Gorica).
151 Komatar, Schlossarchiv, {t. 362 (1430, julij 27).
361ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
152 ARS, ZL, listina 1401, oktober 24, Dunaj (sign. 6589).
153 Komatar, Schlossarchiv, {t. 510 (1477, marec 3, Ljubljana).
154 Po Niermeyerju je bila lahko amita tudi pri‘enjena teta – ‘ena o~etovega brata (Niermeyer, Lexicon, str. 41).
155 Schumi, AFH I, str. 235–236, {t. 64 (1270. november 24, Sti~na). Jutta oziroma Judita, sicer ‘ena Bernarda
Spanheimskega, je bila sestra Otokarjevega o~eta Venclja I.
156 Jaksch, MHDC I, {t. 4 (898, avgust 31, Ranshofen).
157 Schumi, URBKr II, {t. 5 (1202, januar, Maria Saal).
158 Jaksch, MHDC I, {t. 60 (1131, oktober).
159 Pirchegger, Urkundenbuch, str. 17, {t. 12 (po 1110). Consobrinus sicer ozna~uje ne~aka – ponavadi sestrine-
ga sina, lahko pa tudi bratranca po o~etovi strani – sina o~etovega brata (prim. Niermeyer, Lexicon, str. 255). Pozna-
mo pa tudi primere, ko consobrinus ni pomenil krvnega sorodnika, ampak pri‘enjenega. Tako Seifrid Gallenber{ki
imenuje svojega svaka – mo‘a svoje sestre – Henrika Lavanta consobrinus meus (Schumi, AFH II, {t. 257 (1301,
avgust 20, Mekinje).
des egenanten unsers vettern Ulreichs von Walssee seligen tochter)152  in podobno. Pravo
teto, o~etovo ali materino sestro, so v listinah pogosto predstavili opisno (…das des bemelten
Jorgen Scheyrer frau derselben Archer vatter seling rechte swester gewesen153 ). Kot ‘e to-
likokrat doslej se tudi v primeru tete izka‘ejo latinski nazivi za veliko zanesljivej{e in
doslednej{e. Tak{en je primer o~etove sestre – amita, ki je ve~inoma154  pomenila to in ni~
drugega (~e{ki kralj Otokar podeljuje kostanjevi{kemu samostanu dolo~ene ugodnost, da bi
samostan obhajal aniverzarije za njegovimi sorodniki, med drugim tudi za domine Jutte du-
cisse Karinthie dilecte amite nostre).155
Kljub temu, da so se bli‘nji in daljni sorodniki vsi vprek nazivali z »dragi stric« ali »ljubi
bratranec«, pa se spri~o razvejanosti srednjeve{ke raz{irjene dru‘ine in {tevil~nosti njenih
~lanov vsega sorodstva le ni dalo »stla~iti« pod le dva naziva. Še posebej to velja za latinsko
listinsko besedi{~e, ki je v dolo~enem pogledu zelo natan~no, po drugi strani pa prav tako
povr{no in pav{alno kot nem{ko. Tudi latin{~ina se je pogosto zatekala k {ir{im izrazom, ki
so vsi po vrsti pomenili (krvne) sorodnike. Tako poznamo nazive propinquus (cesar Arnulf
podeli dvor Krka v svobodno last Zvetinbolchu Liutbaldi carissimi propinqui ac illustris
nostri marchionis),156  consanguineus (bratje Bogenski potrjujejo, da je njihov o~e zastavil
grad Kr{ko domino et consanguineo nostro Alberto venerabili Salzburgensis ecclesie ar-
chiepiscopo;157  kr{ki ministerial Starchant vzame za ‘eno conministerialem suam nomine
Sichburgam consanguineam Pernhardi et Wolfgangi de Uazenberch158 ) in consobrinus (Diet-
mar Grazzin je za blagor svoje du{e predal svoj vinograd in manum consobrini sui Dietmari
tradendam ad altare sancte Marie159 ). Nadalje sta znana tudi izraza cognatus (‘e samo ime
pove, da gre za kognatskega sorodnika, torej sorodnika po ‘enski – materini ali ‘enini strani)
in affinis, ki ne ozna~ujeta nujno krvnega sorodnika, ampak tudi tak{nega, ki je ~lan neke
dru‘ine na podlagi sva{tva (vojvoda Leopold VI. potrdi kr{kemu kapitlju daritev posesti, ki
362 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
160 Jaksch, MHDC I, {t. 390 (1202, julij 10).
161 Kos, Celjska, {t. 57 (1288, marec 23, @ovnek). To je eden redkih tovrstnih primerov, pri katerem lahko
rekonstruiramo sorodstveno povezavo. Margareta z Ulrikom (II.) @ovne{kim ni bila v krvnem sorod-stvu, ampak je
bila ‘ena Ulrikovega strica Leopolda (III.) @ovne{kega. Ulrikov o~e Ulrik (I.) je bil namre~ Leopoldov brat.
162 Niermeyer, Lexicon, str. 409.
163 Schumi, URBKr I, {t. 145 (1181–1184).
164 Prim. Vilfan, Pravna, str. 250.
165 Komatar, Schlossarchiv, {t. 210 (1378, april 8).
jo je Ofo von Teufenbach in testamento quod prius coram nobis cognato suo Hartwico fece-
rat160 ; grofica Margareta, vdova Leopolda III. @ovne{kega, odstopi navedeno posest affini
nostro carissimo nobili viro Ulrico libero heredi de Seunek161 ).
Zanimiv je tudi izraz familiaris, ki pa po Niermeyerju ni pomenil sorodnika v dana{njem
smislu, ampak je ozna~eval nesvobodnika oziroma ministeriala, torej ~lana dru‘ine, ne pa
tudi rodbine162  (hujus rei testes sunt…Swikerus de Holenburch et Amelricus nec non Bavo et
Otto familiares eiusdem Swikeri).163  @al se tudi ve~ina zgoraj na{tetih nazivov pojavlja med
pri~ami in jih zato ne moremo natan~no raz~leniti in definirati. »Sorodnik« je zato v tak{nih
primerih najustreznej{i prevod.
 Za konec si poglejmo {e en zanimiv naziv – freund oz. amicus (prijatelj). Ta naziv danes
sam po sebi s krvnimi vezmi nima nobene povezave, v srednjem veku pa se je pod tem
izrazom pogosto skrival nek daljni sorodnik, pogosto (ne pa vedno) res tisti, ki z izstavi-
teljem listine ni imel neposrednih skupnih prednikov, ampak se je med {ir{e sorodstvo {tel
zaradi poroke ~lana svoje o‘je dru‘ine s ~lanom izstaviteljeve dru‘ine.164  Kot tak{en si zato
ni »zaslu‘il« sorodstvenega naziva vetter ali oheim, temve~ je postal »prijatelj«. Seveda pa so
v tak{nem primeru odlo~ilno vlogo zelo verjetno odigrale tudi tesne osebne in prijateljske
vezi. Tako so npr. v listinah ^rete{kih gospodov pogosto nastopali Turja{ki kot njihovi prija-
telji. ^rete{ki in Turja{ki so bili resda tudi v krvnem sorodstvu, vendar so bili turja{ki prija-
telji ~lani drugih vej, ki s ^rete{kimi niso bili v neposrednem sorodstvu (Fric in Elizabeta
^rete{ka se poravnavata s posredovanjem svojih prijateljev, Petra in Volkerja Turja{kih;165
Hertel ^rete{ki naka‘e ‘eni Erentrauti za‘enilo in za pe~at prosi svojega besundern lieben
363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
freunt Diepolten den Awersperger166 ). Lahko pa ima, kot ‘e re~eno, nekdo za prijatelja tudi
svojega (daljnega) krvnega sorodnika, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo. Neka listina
Volkerja Turja{kega je bila npr. pe~atena s pe~atom nobilis et strenui militis domini Eberhar-
di de Awersperg amici mei.167
 Do kak{nih zaklju~kov nas torej pripeljejo obiski pri srednjeve{kih dru‘inah? Pravzaprav
so bile vse ugotovitve omenjene ‘e v uvodu. Nazivi ~lanov dru‘ine oziroma rodbine v o‘jem
smislu (po pravni terminologiji) se po pomenu ne razlikujejo dosti od dana{njih. Pa~ pa mora-
mo biti pazljivi pri ~lanih {ir{e rodbine, ki imajo ve~inoma pav{alne in zato zavajajo~e nazive
»bratranec« ali »stric«. Kot je bilo dokazano na konkretnih primerih, se pod temi izrazi skrivajo
najrazli~nej{e stopnje sorodstva, od zelo bli‘njega do zelo daljnega. Pri poimenovanju je bilo
odlo~ilnej{ega pomena starostno razmerje med dvema ~lovekoma kot pa dejansko sorodstve-
no. Vrstniki ali pa mlaj{i sorodniki so ve~inoma vsi po vrsti »bratranci«, medtem ko so starej{i
sorodniki ponavadi »strici«. Te ugotovitve veljajo tudi za tiste osebe, ki so bili sorodniki zgolj
po nazivu in jih ne ve‘ejo krvne vezi. Tak{ne osebe so v ve~ini primerov zelo ugledne osebnosti
svojega ~asa, ki morda z izstaviteljem listine niso v nobeni direktni sorodstveni povezavi. Je pa
zato ‘e njihova omemba v listini, skupaj s {e tako daljno in posredno dru‘insko povezavo
izstavitelju oziroma listini pove~ala te‘o in ugled v takratni dru‘bi. Zato je pri prevodih pravi-
lneje, ~e res ne poznamo pravih dru‘inskih razmerij med dvema osebama, da »{iroke« in pav{alne
izraze prevajamo s »sorodnik«.
166 Komatar, Schlossarchiv, {t. 278 (1402, junij 2). Diepold Turja{ki si je naziv freund pridobil kot sin svaka
Hertlove sestre. Naslednji primer je nekoliko manj zapleten: …Florian und Jorg gebrueder die Archer…Jorig Scheyer
ir freund…des bemelten Jorgen Scheyrer frau derselben Archer vatter seling swester gewesen… (Komatar, Schlos-
sarchiv, {t. 510 (1477, marec 3, Ljubljana)). Jurij Širski je bil torej mo‘ tete Florjana in Jurija iz Rake.
167 Komatar, Schlossarchiv, {t. 397 (1438, oktober 18). V kak{ni sorodstveni zvezi sta bila Volker in Eberhard ni
povsem jasno, saj se Eberhard ne pojavlja v nobeni drugi listini. Morda gre pri Eberhardu prav-zaprav za Herbarda,
ki je ‘ivel v tistem ~asu. V tem primeru bi bil Eberhard – Herbard bratranec Volkerjevega o~eta Diepolda.
364 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
366 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
368 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
370 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
372 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Z u s a m m e n f a s s u n g
Die Familie im Lichte mittelalterlicher Urkunden
Miha Preinfalk
Verwandtschaftsbezeichnungen, mit denen man die Mitglieder der (engeren) Familie oder der (wei-
teren) Verwandtschaft benennt, sind, je nachdem, ob Blutsverwandtschaft vorliegt oder nicht, keine
Erfindung des modernen Zeitalters, sondern sie sind so alt wie die Menschheit selbst. Im Laufe der
Jahrhunderte und Jahrtausende änderte sich die Bedeutung dieser Bezeichnungen (vor allem die der
Familienmitglieder) ein wenig, blieb jedoch im wesentlichen bis heutzutage unverändert. Die Zeit der
mittelalterlichen Gesellschaft, die aus Angehörigen des weltlichen und geistlichen Adels, aus Bürgern,
aus niederer Geistlichkeit, Juden und untertänigen Bauern bestand, bildet in dieser Hinsicht keine Aus-
nahme. Benennungen für engere Familienmitglieder wie Vater, Mutter, Brüder, Schwestern, Söhne und
Töchter waren, so wie heute noch, universell, ohne Rücksicht auf ständische und religiöse Unterschie-
de. Dennoch ist bereits bei »einfachen« Verwandtschaftsbezeichnungen eine inhaltliche Mehrschichti-
gkeit zu verzeichnen, die sonst eher bei weiteren Verwandtschaftsbezeichnungen zum Ausdruck kom-
mt. So kam es oft vor, daß auch Kognaten unter Familienbezeichnungen auftraten – der Schwiegervater
wurde Vater, der Schwiegersohn Sohn, der Schwager bzw. die Schwägerin Bruder bzw. Schwester
genannt.
Die Situation wird viel komplizierter bei Bezeichnungen für die weitere Verwandtschaft. Das deu-
tsche, aber auch das lateinische Urkundenvokabular kennt eine Reihe von Bezeichnungen, die nicht
eindeutig sind, sondern verschiedenartigste Verwandtschaftsgrade benennen, von sehr nahen bis zu
sehr entfernten. Dabei denken wir vor allem an »Vetter«, »Oheim« und »Muhme«. Bei der Benennung
war das Altersverhältnis zwischen zwei Menschen stärker als das tatsächliche Verwandtschaftsverhält-
nis. Gleichaltrige oder jüngere Verwandte waren meistens alle »Vettern«, ältere Verwandte dagegen in
der Regel »Oheime« . Dies gilt auch für jene Personen, die Verwandte nur ihrem Titel nach waren und
in keiner Blutsverwandtschaft standen. Solche Personen waren in den meisten Fällen sehr angesehene
Persönlichkeiten ihrer Zeit, die mit dem Urkundenaussteller in keinerlei unmittelbarer Verwandt-
schaftsbeziehung standen. Doch allein durch ihre Erwähnung in der Urkunde im Zusammenhang mit
einer noch so fernen und mittelbaren Verwandtschaftsbeziehung gewann der Urkundenaussteller an
Gewicht und Ansehen in der damaligen Gesellschaft. Im Falle, daß man die tatsächlichen Verwandt-
schaftsbeziehungen zwischen zwei Personen nicht kennt, ist es aus diesem Grund bei Übersetzungen
richtiger, daß man bedeutungsweite und pauschale Ausdrücke mit »Verwandter« übersetzt.
Lateinische Urkunden heben sich von den deutschen auch durch Genauigkeit der Verwandtschafts-
bezeichnungen ab. Obwohl auch in lateinischen Urkunden polyseme Benennungen vorkommen (z.B.
consobrinus, propinquus, consanguineus) unterscheidet das Lateinische andererseits etwa zwischen
dem Halbbruder väterlicherseits und mütterlicherseits, die Gemahlin des Enkels, die Schwester und
den Bruder des Vaters, den Bruder und die Schwester der Mutter, den Sohn des Bruders usw. Derartige
Benennungen sind in den deutschen Quellen mehr oder weniger deskriptiv.
Unterschiede sind ferner zwischen älteren und jüngeren Urkunden festzustellen, ungeachtet der
Sprache. Jüngere Urkunden sind viel aussagekräftiger hinsichtlich der Verwandtschaftsbeziehungen
als ältere, und in ihnen kommen mehr Verwandte vor. Das läßt sich durch die Tatsache erklären, daß der
Kreis der Urkundenaussteller und- empfänger bzw. zu den Rechtsakten zugelassenen Personen im 12.
und 13. Jahrhundert viel begrenzter war als später. In den Urkunden des 14. und 15. Jahrhunderts trifft
man jedoch bereits auf Bürger und Juden sowie auf eine Reihe des niederen und neuentstandenen
Adels, was zur Folge hat, daß ab jetzt viel mehr Personen in Urkunden erscheinen, nicht nur als Aus-
steller und Empfänger, sondern auch als Mitsiegler. Den heutigen Genealogen ist in dieser Hinsicht die
Tatsache vonnutzen, daß bei den meisten erwähnten Personen das verwandtschaftliche Verhältnis zum
Aussteller angegeben ist. Dadurch ist in einigen Fällen einfach, in anderen wiederum mit einigen Konjek-
turen möglich, das genealogische Netz der damaligen Gesellschaft zusammenzustellen.
Zu sehr interessanten Feststellungen führen auch die Bezeichnungen für Mann und Frau. Während
es für Ehefrau nicht weniger als zwölf unterschiedliche Benennungen gibt (sechs deutsche und sechs
374 M. PREINFALK: RODBINA V LU^I SREDNJEVE[KIH LISTIN
lateinische), kommen für Mann lediglich fünf verschiedene Varianten vor. Diese Feststellung ist vor
allem der Tatsache zuzuschreiben, daß Urkunden ausschließlich von Männern oder Vertretern der Kir-
che ausgestellt wurden, die wiederum fast ausschließlich Männer waren. Darum verwundert es nicht,
daß Bezeichnungen für Ehemänner beinahe ausnahmslos in Urkunden vorkommen, deren Aussteller
(zum Großteil) verwitwete Adelsfrauen höchsten Ranges waren.
Gerade anhand von Bezeichnungen für Ehepartner kann man auch Veränderungen bei einigen Be-
nennungen verfolgen, die in verschiedenen Perioden bei verschiedenen Ständen »in Gebrauch waren«.
Die Bezeichnungen hausfrau und wirtin, die mit Vorliebe im 14. Jahrhundert verwendet wurden und
praktisch alle Schichten von höherem und niederem Adel bis zu Bürgern und Juden umfaßten, wurden
im 15. Jahrhundert durch den Ausdruck gemahlin verdrängt, der sich vor allem beim Adel durchgesetzt
hat. Das weist auf eine neue Stufe in den Beziehungen zwischen den Eheleuten hin: auf größere Höfli-
chkeit und Achtung gegenüber dem Lebensgefährten bzw. der Lebensgefährtin. Interessant ist auch der
Ausdruck weib, der im 14. Jahrhundert vor allem für Frauen aus niederen Schichten und Untertaninnen
bestimmt war, im 15. Jahrhundert aber auch bereits beim niederen Adel anzutreffen ist.
Das Verwandtschaftsvokabular der mittelalterlichen Urkunden (der deutschen und lateinischen)
war in gewisser Hinsicht viel reicher als das heutige. Obwohl einige Bezeichnungen heute aufgegeben
wurden oder eine andere Bedeutung als früher haben, blieb ihre Grundfunktion unverändert. Auf jeden
Fall muß sich der heutige Forscher der mittelalterlichen genealogischen Verbindungen bewußt sein,
daß damalige Verwandtschaftbezeichnungen, vom heutigen Standpunkt aus gesehen, oft überflächlich
und irreführend sind, darum ist bei der Erstellung des mittelalterlichen genealogischen Netzes große
Aufmerksamkeit geboten.
HISTORIA
znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani
V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so
do sedaj iz{le monografije:
Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica,
29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997. – 1.000 SIT
Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997. – 1.500 SIT
Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999. –
1.000 SIT
Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999. – 2.000 SIT
Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino,
Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200).