H Ii i
m
Gaja Kos
Majda Koren: Maj za vedno.
Spremna beseda Rok Orel. Karantanija, Ljubljana, 2009. Knjižna zbirka Generacije.
Če se je v eni od prejšnjih knjig Majde Koren Julija je zaljubljena lol dogajalo na Netspacebooku, se tokrat na Čvekaču. Logično: avtorica je urednica in soavtorica spletnega časopisa za mlade www.zupca.net., kar pomeni, da ima splet naštudiran. Mularijo pa tudi. Sodobni mladostniki, sodobna sredstva komuniciranja. Premislek gre verjetno v tej smeri - če bo "sled" računalniškega, internetnega, hi-techa, moderne komunikacije oziroma njenih kanalov vključena med platnice, bo tudi knjiga bolj aktualna in vsi bodo zadovoljni: mulci zato, ker bodo ugotovili, da je to, kar berejo, "kul", starši zato, ker mulci berejo. Logično?
Med prebiranjem sodobne mladinske literature je postalo jasno, da nam avtorji ob sodobnih mladostnikih radi postrežejo z njihovimi (ne samo sodobnimi) problemi. Majda Koren, ki je torej na tekočem tudi z literanimi trendi, je med množico že obdelanih problemskih tem, nekaterih tudi po večkrat, vsekakor našla originalno. Gimnazijca Maja namreč napadajo vse hujše bolečine v trebuhu, ki se nesramno požvižgajo na predpisana zdravila in diete. Fant tik pred začetkom novega šolskega leta zato konča v bolnišnici, kjer ga čakajo mučne preiskave, igra na izločanje. Avtorica se odloči za "mehko varianto", problemske teme se loti lahkotneje, z veliko akcije; dogajanje je torej pozunanjeno, strahovi in dileme, ki obhajajo Maja, pa so ne le nakazani, ampak dokaj hitro, ponekod sicer tudi povsem učinkovito, odpravljeni. Avtorica, kot je zanjo značilno, lovi tudi duhovito linijo, ki se ji včasih posreči, včasih pa izzveni bolj kot duhovičenje in stokrat prežvečeni štosi tipa: "Oh, vrtec! Meni so bolj všeč zrele ženske. Take, ki me lahko kaj naučijo, hehehe." "Bom vprašal sestro Jano, če te hoče kaj naučit, hehehe." "Vprašaj jo, če bi me hotla inštruirat za izpit iz prve pomoči. Umetno dihanje mi še ne gre predeč dobr! A ma dobra usta?" Nasploh se precej dialogov (bolj kot ne dolgočasno, v prazno
7flfl
Onm
in stereotipno) vrti okoli osebkov ženskega spola, za kar gredo zasluge Majevemu prijatelju Nalu, ki so mu pri srcu bik bubis in medicinske sestre in zdi se, da ni~ drugega. Dobro, dojeli smo, da mulca razganja od horomonov, ampak on {e naprej goni svojo, bik bubis, medicinske sestre, bik bubis, medicinske sestre, bik bubis, medicinske sestre, in ne moremo druga~e, kot da ponovimo za na{im bolnikom: "No, daj le mir s temi sestrami!" Lik, ki sicer ne zna komunicirati druga~e kot v {tosu, je ~isto dobro zami{ljen, bi pa lahko svoj repertoar ({e) bolj osvežil in raz{iril oziroma razgibal. Ob Majevem problemu, ki se izkaže za croh-novo bolezen, torej kroni~no bolezen prebavil, avtorica spotoma na hitro obdela {e anoreksijo Majeve so{olke Kiki; problemske "momente" poleg že omenjenega meh~a s pogovori o vsem in ni~emer, torej s ~veki v spletni klepetalnici Čveka~, ki med drugim izpadejo kot reklama za knjigo Komadi, za Josifa Brodskega, Uro{a Zupana in {e koga. Mularija, ki bere poezijo in ima okus zanjo, ni slabo. V dialogih in internetnem dopisovanju Majda Koren uporablja pogovorni jezik s prvinami najstni{kega slenga, vklju~no z lol-i, wtf-ji in podobnimi izmisleki generacije virtualnega sveta s hitrimi prsti, ki služijo pospe{evanju zapisovanja in hitrost dopisovanja približujejo hitrosti pogovora. Da le malo potegne na doma~no {krebljanje tipkovnice in zen klikanje. Vse lepo in prav in brez dvoma plus to~ke pri mladih bralcih, ~e bi le bilo tak{no zapisovanje dosledno; tako pa se zgodi, da v "~veka{kem" pogovoru med Majem in so{olko Anjo, nekje proti koncu knjige, avtorica na pogovornost nenadoma skoraj pozabi.
Kot smo pri mladinskih knjigah, ki se lotevajo problemskih tem, že skoraj vajeni, tudi to spremlja spremna beseda specialista s podro~ja, ki se ga avtorica loteva. Knjigi Maj za vedno jo je pripisal doktor medicine, ki se namenoma ni spu{~al v zagonetne medicinske detajle, ampak jo je umeril izjemno optimisti~no in nemara v tem celo nekoliko (sme{no) pretiraval. Bržkone se strinjamo, da ne gre ena~iti potrebe po storitvah zdravnikov, odvetnikov in frizerjev, prav tako je treba priznati, da vendarle obstaja razlika med bolanim in "bolanim" in podobno. A se ~isto prijetno bere. Če sem se pomudila pri spremni besedi, se moram seveda nujno {e pri oblikovni oziroma vizualni plati knjige, torej pri naslovnici in ilustracijah oziroma kolažih k posameznim poglavjem - dnevom (oziroma delom dnevov), ki so izjemno sodobne, izvirne in domiselne in kot tak{ne zelo v skladu z na~inom podajanja vsebine. Sklenem lahko torej takole: pisanje Majde Koren bo mladim zavoljo aktualne oblike, zra~nosti, dinami~nosti in posledi~ne berljivosti, ravno prav{nje informativnosti in avtori~inega poznavanja komunikacijskih in sicer{njih navad mladostnikov bržkone v{e~no in blizu, z literarnega stali{~a pa ni v ni~emer presežno.