< > h W) Q D u «) u O Kdor se veliko uči, se malo nauči, kdor se malo uči, se ničesar ne nauči. Italijanski pregovor naš tednik Številka 23 Letnik 53 Cena 15,- šil. 1,09 evra e 150-SIT petek, 8. junija 2001 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 01Z022230K Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Študija priča o dobrih odnosih v naši občini. Za enico pa je treba še mnogo izboljšati Franc Jožef Smrtnik, podžupan KAB pripravlja tožbo pri ustavnem sodišču Stran 2 Ruski zbor Voskresenije navdušil Pretekli teden je na Koroškem gostoval vokalni ansambel Voskresenije iz Sankt Peterburga. Krščanska kulturna zveza je organizirala tri koncerte: v Nemškem Plajberku, Šmarjeti jn Šmihelu. Na sliki je devet solistov navdušilo občinstvo v farni cerkvi v Šmihelu nad Pliberkom. S svojimi obranimi in močnimi glasovi so posredovali rusko duhovno glasbo ih ruske narodne Pesmi. Foto: Tomažič KOROŠKA VAS NA MADAGASKARJU V nedeljo veliki finale v Velikovškem gradu v Velikovškem gradu bo v nedeljo, 10. junija, ob 15. uri zaključna in izredno bogata tombola, katere izkupiček je namenjen gradnji Koroške vasi na Madagaskarju. Tombola se bo pričela po koncertu dveh vrhunskih koroških ansamblov - narodno-zabavne skupine Nockalmquintett in Okteta Suha - ko bodo izžrebali glavne nagrade (sklad več ko 2000 dobitkov). Med njimi so poleti na Madagaskar, Mavricij, New York, avanture z balonom in celo s helikopterjem. Srečke bodo na voljo še pred žrebanjem. ŠPORT Izpad iz regionalne lige Nazadovanje SAK v koroško ligo je povzročilo vzdušje za obnovo in optimizem. Stran 15 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar Našega tednika Puščice proti Hrenu “T^orek, 29. maja, Kulturni dom Marija na Zilji. I Kärntner Heimatdienst (KHD) in Kärntner Abwehrkämpferbund (KAB) sta vabila na zborovanje. Vodil ga je predsednik okrajne organizacije KAB-Beljak dežela in član sosveta za slovensko narodno skupnost mag. Kug-litsch, glavna predavatelja pa sta bila predsednika KHD/ KAB dr. Feldner in Schretter. Kakor smo poročali že v prejšnji izdaji NAŠEGA TEDNIKA, so bili v ospredju razprave napadi na Cerkev in njena določila glede liturgičnega jezika. To pa še ni bilo vse. Zelo agresivnih napadov je bil deležen tudi vodja biroja za slovensko narodno skupnost pri uradu deželne vlade mag. Hren, ki je lani jeseni prevzel to nalogo. Povod za te napade so bile Hrenove izjave za NAŠ TEDNIK pred -letošnjim Kulturnim tednom koroških Slovencev v Beljaku (NT 18, 4. 5. 2001). Konkretno je Feldnerju in Schretterju trn v peti Hrenova želja, da naj bi se Beljačani zavedali svojih slovenskih korenin in tudi po Kulturnem tednu v večji meri upoštevali slovensko kulturo. Nič manj ogorčeno sta se obregnila ob dejstvu, da je Beljak zaradi svoje lege eden izmed centrov pripadnikov narodne skupnosti z Zilje in zgornjega Roža. Na take trditve je mogoče, tako Feldner, odgovoriti samo takole: Nobenih koncesij Slovencem glede razširitve teritorija. V tem smislu je predsednik KHD odločno zavrnil nastavitev dodatnih dvojezično kvalificiranih uradnikov, ki bodo potrebni v primeru, da se spoznanje ustavnega sodišča glede Voukove pritožbe dosledno uresniči. Zanj pridejo v poštev samo mobilni tolmači. Glede dvojezičnih napisov pa je podkrepil, da ne bodo dopustili niti enega, ki bi presegel veljavno uredbo iz leta 1977. Pa tudi glede te veljavne zakonske ureditve, ki je deželnozborske stranke pred skoraj 25-imi leti niso sprejeli v dogovoru z narodno skupnostjo, temveč s KHD/KAB, je bil dokaj neobvezen. Poudaril je, da je ob okrogli mizi pristal na postavitev manjkajočih napisov v prvi vrsti zato, ker ga zanima, zakaj jih župani doslej niso postavili. Gre za izjave, ki sicer niso nove, vendar zato toliko bolj aktualne. Imajo pa še dodatno razsežnost: načrtno merijo proti sedanjemu vodji manjšinskega biroja. Hren je namreč kot vodja biroja v svojem dosedanjem delovanju dokazal, da jemlje svojo poklicno dolžnost zelo resno. Že uradni naziv biroja namreč izpoveduje, da gre za ustanovo, ki je (oz. naj bi bila) ZA slovensko narodno skupnost. V tem smislu so definirane tudi njene smernice, ki jasno narekujejo, da mora biro delovati v korist narodne skupnosti in njene krepitve - sicer bi se sam postavil pod vprašaj. Hren se tega dosledno zaveda. Tako je npr. samoiniciativno pripravil slovenske obrazce za letošnje ljudsko štetje, potem ko jih je pristojna dunajska „Statistika” ukinila iz varčevalnih razlogov. In še bi lahko naštevali. Zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo deležen napadov in pritiska, s strani nemškona-cionalnih krogov. Prve puščice na Hrena že letijo, KHD, KAB, še prej pa so v Kärntner Krone (Noricus oz. Haiderjev kulturni svetovalec Mčlzer) proti njemu že odprli fronto. Bomo dopustili, da bo tudi padel? Razprava v parlanntu in tožba Abwehrkämpferbunda ■ Manjšinsko šolstvo I. Včeraj (po redakcijskem zaključku) je bilo na dnevnem redu v plenumu dunajskega parlamenta. ■ Manjšinsko šolstvo II. Kärntner Abwehrkämpferbund je dal odvetniku nalog, da pripravi tožbo pri ustavnem sodišču. icer sta bila razprava in skle-panje o manjšinskem šolstvu ^■Zv plenumu dunajskega parlamenta po redakcijskem zaključku, o tem, da bo zakonski predlog vlade sprejet v smislu konsenza šolske komisije, pa nihče ne dvomi. Kakor znano, je novelizacija manjšinskega šolskega zakona postala potrebna zaradi odločitve ustavnega sodišča, po kateri je treba uvesti sistem dvojezičnega pouka tudi na 4. šolski stopnji. Ta odločitev pa je hkrati sprožila politično razpravo, v katero so se še posebej močno vključili platforma enojezičnih učiteljev in njeni politični zagovorniki. Zahtevali so enakopravnost enojezičnih z dvojezičnimi. Konkretno jim je predvsem šlo za spremembo določila, po katerem lahko vodijo dvojezični razred samo dvojezični učitelji (t.i. razredni učitelji). Nadalje so zahtevali enako število ur oz. enake plače za vse učitelje, ne glede na -to, da imajo dvojezični učitelji večje obveznosti kakor enojezični. Šolska ministrica Gehrer je - v dogovoru s koroško deželno politiko in zastopniki narodne skupnosti - imenovala posebno komisijo, v kateri so bile zastopane vse prizadete interesne skupnosti. Ta je soglasno izdelala kompromisni predlog. Glede vprašanja t.i. razrednih učiteljev v razredih, v katerih so tako prijavljeni kakor neprijavljeni učenci, so člani komisije predlagali, da je naj doslej asistenčni - po novem se imenuje timski učitelj -enakopraven dvojezičnemu praviloma na 4. stopnji, izjemoma pa tudi na ostalih stopnjah. Nadalje so predlagali, da naj traja učna obveznost timskega učitelja v posameznem razredu povprečno 14 ur (za dvojezičnega učitelja 21 ur), pri čemer število ur ne sme biti nižje kakor 10. Vlada sprejela predlog komisije. Kompromisni predlog, ki ga je izdelala šolska komisija, je vlada sprejela v svoj zakonski predlog, o katerem so včeraj razpravljali in sklepali v parlamentu. Nova ureditev bo zahtevala za 4. šolsko stopnjo 65 dvojezičnih učiteljev (doslej 19), število enojezič- Z novim šolskim zakonom se odpirajo določene možnosti. Upam, da tudi optimalno. Kakšen bo rezultat, pa bomo videli, ko se bo zakon realiziral. ŠOLSKI NADZORNIK TOMAŽ OGRIS nih pa naj bi ostalo enako (80). Po izračunih vlade bodo izdatki narasli za 24 milijonov šilingov. Šplska debata se bo nadaljevala. Kakor že omenjeno, bo dobil tudi potrebno večino - kar pa ne pomeni, da je s tem razprava o manjšinskem šolstvu dejansko zaključena. Predsednik KAB Schretter je že na nedavnem zborovanju v Mariji na Zilji napovedal, da je njegova organizacija dala odvetniku nalog, da pripravi pritožbo pri ustavnem sodišču. To je ponovno potrdil v stališču za NAS TEDNIK. Po njegovem prepričanju neprijavljeni učenci v dvojezičnih razredih nimajo istih možnosti kakor v drugih šolah zunaj dvojezičnega območja. Prav tako je izrazil nelagodje glede ureditve za timske učitelje. Hkrati meni, da „se bo morala tudi narodna skupnost premisliti, ali so rezultati dvojezičnega pouka zanjo dobri”. Predsednik KHD Feldner je v pogovoru za NAŠ TEDNIK podkrepil, da KHD podpira pobudo KAB. „Naš cilj je, da pride do ločenih razredov pod skupno šolsko streho. Enojezične razrede naj bi vodil enojezični, dvojezične pa dvojezični ravnatelj.” Janko Kulmesch Jaap van der Bij (predsednik Sveta Frizijcev) s šarmantno sodelavko zhodišče za to, da smo priznali frizijščino v šolah in vrtcih, so bile obveznosti, ki jih nalaga Charta za manjšinske in regionalne jezike. Prav tako zelo pomembna je FUENS, česar se nizozemska vlada zaveda. Ohranitev frizijskega jezika pa pomeni tudi priznavati se za frizijski jezik in ga uporabljati. Te odgovornosti večina ne more vzeti manjšini. DIEUWKE IJ. W. DE GRAAFF-NAUTA (pristojna v nizozemski vladi za frizijsko skuppost) „V družinah naš jezik hudo nazaduje” Na obisku pri nizozemskih Frizijcih, ki so bili soprireditelji letošnjega kongresa Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti (FUENS). Njihova zastopstvena zveza se imenuje Svet Frizijcev. Pogovor z njenim predsednikom Jaapom van der Bijom. Ali Svet Frizijcev predstavlja politično zastopstvo vaše narodne skupnosti? JAAP VAN DER BIJ: Ne. Svet Frizijcev je strešna organizacija vseh frizijskih združenj. Gre sicer za zastopstveno organizacijo Fri-z'icev, politično pa nas zastopa Fuzijska nacionalna stranka (FNP). Ta je v parlamentu frizij-ske province oz. dežele zastopa-na s štirimi poslanci od 55-ih. Večina Frizijcev voli večinske stranke, zlasti krščanske demokrate, kot politično zastopstvo Fri-2iicev pa je priznana samo FNP. de frizijska narodna skupnost v vaši provinci v večini? JAAP VAN DER BIJ: Frizijska Provinca šteje okoli 600.000 prebivalcev. Od tega govori okoli 60 % oz. 400.000 ljudi frizijsko. Kakšen je odnos Frizijcev do lastne narodne skupnosti? JAAP VAN DER BIJ: Leta 2000 je vlada v Den Haagu dala izde-ati raziskavo, katere rezultat je za našo skupnost zelo slab. Sa-jTo 62 % vseh Frizijcev je naved-da zna brati v svoji materinščini- Pri šolskih otrocih znaša delež 24 %. Še manj jih zna frizijsko pi-sati: od vseh Frizijcev 17 %, od s°lskih otrok 37 %. Študija iz leta t994 pa je pokazala, da 52 % starejših Frizijcev uporablja frizij-ski jezik kot družinski jezik, med- tem ko znaša delež pri mladih med 12-im in 18-im letom le še 40 %. Z drugimi besedami: v družinah naš jezik hudo nazaduje! Zato menim: za prihodnost narodne skupnosti je najpomembnejše to, da se materin jezik govori v družini.- Kakšni pa so odnosi med večino in manjšino? JAAP VAN DER BIJ: Leta 1816 so na Nizozemskem sprejeli zakon, da se v šolah ne sme govoriti frizijsko. Leta 1918 so ta zakon odstranili, pred 50-imi leti pa so se nizozemske oblasti sploh začele zelo liberalno obnašati do naše narodne skupnosti. V glavnem kaže večina spoštovanje pred manjšino, čeprav konflikti niso izključeni. Še vedno se pripeti, da predstavniki večine zahtevajo, da naj govorimo nizozemsko. Poleg tega še mnogo naših ljudi živi v tradiciji časov, ko je večinski narod zelo slabo ravnal s frizijsko manjšino. To tradicionalno miselnost hočemo spremeniti, s tem da "bomo skušali pozitivno promovirati našo narodno skupnost. Kako je organizirano vaše šolstvo ? JAAP VAN DER BIJ: V osnovni šoli za otroke med 4. in 12. letom je frizijščina za vse otroke obvezna. Poučevati jo morajo kot jezi- kovni predmet najmanj 3/4 ure tedensko, nizozemščino pa najmanj 4 do 5 ur. Ostali predmeti se v glavnem poučujejo v nizozemščini, obstaja pa možnost, da se poučujejo tudi v našem jeziku. Načelno odločajo o tem starši, dejansko pa ravnatelj. Za otroke od 13. do 15. leta je pouk frizijščine 1 uro tedensko, in prav tako obvezen za vse učence. Vendar je obvezen samo za eno leto. Nizozemci imajo namreč možnost, da naslovijo na vlado province predlog, da se ne sme poučevati frizijsko. Taka ureditev je seveda slaba, zato si prizadevamo, da jo odpravijo. Od 16. leta do mature pa je frizijščina 1 uro tedensko sploh samo prostovoljni predmet. To možnost izkoristi ena desetina učencev. in kako je urejeno vprašanje otroških vrtcev? JAAP VAN DER BIJ: V vaseh, kjer živijo v glavnem Frizijci, je pogovorni jezik frizijščina, v ostalih pa nizozemščina. Lahko uporabljate Vaš materin jezik tudi na uradih in sodiščih? JAAP VAN DER BIJ: Da. Frizijščina je priznana kot drugi deželni jezik. Na uradih in sodiščih znajo vsi oba jezika. Poleg tega občinske uprave finančno podpirajo jezikovno izobraževanje. Uradni postopki so v tistem jezi- ku, ki ga uporablja posamezni občan, uradni protokoli pa so dvojezični. Kako imate urejeno vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov? JAAP VAN DER BIJ: Večina občin - Frizijci živijo v 31-ih občinah - ima dvojezične napise, tri občine samo frizijske, dve pa samo nizozemske. O njih odločajo občine avtonomno. Kako ljudje sprejemajo dvojezične napise? JAAP VAN DER BIJ: Na začetku oz. leta 1981/82 so bile težave, medtem pa so se jih ljudje navadili. Kakšna je vaša medijska oskrba? JAAP VAN DER BIJ: Imamo lastni radio in televizijo, časopis pa izhaja samo od časa do časa, kar pa nam ne bo vzelo dobrega razpoloženja. Ste mar tako dobro razpoloženi, da ne vidite več problemov? JAAP VAN DER BIJ: Marsikaj je treba še izboljšati - še posebej, kar zadeva uveljavljanje predpisov v vsakdanjem življenju. Na žalost se ne poslužuje vsak pravic, ki mu jih zagotavlja manjšinska zakonodaja. Hvala za pogovor. 4 Iz drugih časopisov „Vorgeführt wie ein Tanzbär” ■ Neue Züricher Zeitung zelo pozorno sprem- I ■ Reportaža z naslovom „Vorgeführt wie ein Ija tudi koroško manjšinsko vprašanje, zlasti še, Tanzbär" je v koroških političnih krogih hudo odkar je na krmilu deželne politike Jörg Haider. razburila duhove. Objavljamo jo v izvlečkih. r* in frischer Wind gehe durch I— Kärnten, sagen die Leute l—dort. Eine Farbe habe er auch: Blau - wie der Schal, den Herr Haider bisweilen trägt. FPÖ-Blau. Ein „Strahlen” sei um diesen Mann, schwärmt eine Hotelchefin aus dem Mölltal, „er ist ein Glücksfall", und ihre Stimme zittert. Die Schlappe bei den März-Wahlen in Wien? Wien ist weit. In Kärnten bekäme „unser Herr Landeshauptmann” heuer fünfzig Prozent. Die rechtslastigen „Säger” des Herrn Haider? Alle erfunden, glaubt die Geschäftsfrau, alles Teil einer „linken Intrige”. Hat der „Jörgl” nicht die rote Diktatur besiegt, den Aufschwung gebracht und inneren Frieden? Selbst mit den Ausländern gebe es keine Probleme, sagt die Frau. „Und wir haben hier viele Ausländer!” Ausländer? Die Kärntner Slowenen, seit tausend Jahren am Nordrand der Karawanken ansässig, sind Österreichs größte Minderheit. 15 000 soll es noch geben, niemand weiß es genau, denn wer bekennt sich schon gern zu einer „Volksgruppe”, die über Generationen hinweg ungestraft gedemütigt und drangsaliert werden durfte. Drangsal und Demütigung? Vorbei und vergessen. Niemals sei es der Volksgruppe so gut gegangen, sagt die Mölltaler Wirtin. Und ihr Regierungschef sagt das auch. Frühjahr 1999: „Europa kann Kärnten heute mit gutem Gewissen als vorbildlich in Fragen der Minderheitenpolitik bezeichnen”, behauptet Jörg Haider bei seinem zweiten Amtsantritt. Später lässt er Broschüren verteilen, die das „europäische Beispie” im Detail loben: „Ein Landeshauptmann, der die Sprache der Volksgruppe spricht!” Dazu ein „vorbildlicher Katalog von Schutzbestimmungen und Förderungsmaßnahmen”, also „Chancen ohne Grenzen”. Das wagte keiner seiner Vorgänger: Unverhofft erscheint der Landesfürst auf slowenischen Festen; er spricht ein slawisches Grußwort, er lacht, duzt, schüttelt Hände. Er lädt die Chefs der zwei Slowenenverbände zu Gesprächen ein. Was wollt ihr? fragt er. Weitere zweisprachige Ortstafeln? Noch mehr Geld für die Kindergärten? Vielleicht ein Landtagsmandat für die Volksgruppe? Na, wollen wir schauen. Nach dem Treffen: Fotos lachender Partner, Slowenen-Funktionäre beim Smalltalk mit Haider, die große Verständigung. Ein Dreivierteljahr ist das jetzt her. Und seitdem? Klagenfurt im Frühjahr. „Die harn eh alles, was sie wolln”, schimpft eine Gemüsefrau aus Grafenstein. „Was wolln sie noch mehr? Wir wem unterdrückt!” Ist Grafenstein, zehn Kilometer östlich der Hauptstadt, deutsch-oder zweisprachig? „Na bitt-scheen nur deitsch.” Warum sie das so betone? „Naja, bittscheen, weil mir halt deitschkärntnerisch sind! Naa, ich möcht nit sein slowenisch!” Und die Vorfahren? „Meine Großmutter hat nur Slowenisch geredt.” Warum dann der Frust? „Naa, hab i nit. I will niemanden was. A jeder soll sein wie er is und a Ruhe gebn. Die solin nit ummawirbeln und Zwist eini bringen!” Eine junge Frau geht am Stand vorüber, scheu, mag sich erst nicht ansprechen lassen. „In Kärnten muss man so vorsichtig sein, wenn man den Mund aufmacht”, sagt sie dann leise. „Ich rede mit den Kindern nur Slowenisch. Damit sie's wenigstens zuhause lernen. Aber da wird man gleich abgestempelt.” (...) Absurder geht es nimmer. Mit nationalistischen Sprüchen ist Jörg Haider in Kärnten einst stark geworden. Unter dem Beifall von „Abwehrkämpferbund” und „Heimatdienst” hat er die großen Parteien vor sich hergetrieben -gegen Jugoslawiens „fünfte Kolonne”: Wollten sie nicht Wähler vom rechten Rand verlieren, mussten Sozialisten und Volkspartei den Slowenen gegenüber besonders restriktiv auftreten. Umsonst. Haider ist wieder obenauf. Und plötzlich zeigt er sich als großer Freund der Volksgruppe. Wenn er mit allen auskommt, so hofft er noch immer, empfiehlt ihn das für größere Aufgaben. Die Rechten? Hat er im Griff. SPÖ und ÖVP? Können ihn nicht für die eigenen Versäumnisse kritisieren. Sehr schlau und sehr medienwirksam - solange niemand an der verbalen Fassade kratzt: Die großen „Zugeständnisse” sind unerfüllte Forderungen aus dem Staatsvertrag von 1955 . . . Und die Slowenen? Sind voller Furcht und Hoffnung, sie schimpfen auf Haider und wägen seine Worte, sie ignorieren oder wählen ihn. Haider ist ihnen immer einen Schritt voraus. Nur er bestimmt die Regeln des seltsamen Spiels. Auch Herr Sturm wirkt verunsichert, aber das soll man ihm nicht anmerken. Ein Funktionär muss die Lage überblicken. Aber zugegeben: Haiders Verwandlung führte in der Volksgruppe zu „wahnsinnigen Irritationen”. Die klassischen Parteien waren berechenbar. „Bei Haider weiß man nicht, was morgen passiert. Das macht den Leuten zu schaffen: Wie weit wird er gehen, um an der Macht zu bleiben?” Marjan Sturm ist Obmann des „Zentralverbandes slowenischer Organisationen”. Die Minderheit leistet sich noch einen Dachverband, den „Rat der Kärntner Slowenen”. Der Rat, heißt es", sei gut katholisch, der Zentralverband hingegen „links”, doch die Differenzen verwischen. Beide sind abhängig von Finanzspritzen: Wien zahlt 16 Millionen Schilling im Jahr an die Minderheit, Ljubljana 29 Millionen. (...) Haider habe den Deutschnationalismus in Kärnten modernisiert, meint Sturm. Ein „Europa der ethnischen Schrebergärten” wolle er schaffen: Jede Volksgruppe solle für sich leben, fein getrennt, durchaus kooperierend. „Aber wenn man's braucht, kann man sie wieder aufeinander loshetzen.” Seit zwanzig Jahren macht Marjan Sturm Politik. Er erlebte viele kleine Erfolge und Tiefschläge ohne Zahl. Stimmt, sagt er, immer weniger Kärntner bekennen sich zu ihren slowenischen Wurzeln. Doch man muss diese Tatsache nur auf den Kopf stellen, und aus Verlust wird Gewinn, ein „modernes Identitätsbild“ nämlich. Sturm redet sich den Untergang der eigenen Volksgruppe schön. Das Wunschbild von der „gegenseitigen Beeinflussung” ist für ihn 1 Realität. „Wir vertreten jetzt das 1 Konzept einer offenen, toleranten Gesellschaft”, betont er noch - | als gäbe es eine Gegenseite, die diese Toleranz schon immer ge- f lebt habe. Früher ist es einfacher gewe- 1 sen mit dem Haider. Da war das Feindbild klar und der Zentralver- | band geschlossen auf Contra- ^ Kurs. Jetzt bröckelt die Front. Die 1 einen sagen: Man muss sehen, ob was dran ist. Die anderen meinen: Da kommt sowieso _ nichts dabei raus. „Beide Thesen sind nicht belegt; die eine lebt von der historischen Erfahrung, die andere von gewissen lllusio- ' nen, dass er - vielleicht! - doch j etwas tut.” Vor wenigen Jahren bemerkte ) Marjan Sturm hellsichtig: „Die J Minderheit wird vorgeführt wie ein Tanzbär.” Jetzt sagt er: „Ich als Obmann versuche, einen pragmatischen Kurs zu fahren." > Nur deshalb ist er auf Haiders ( Angebote eingegangen. Nur deshalb ließ er sich mit ihm ablich- , ten. Wohin führt dieser Kurs? Wirkt diese Art Pragmatismus nicht wie ein Pakt mit dem Teu- , fei? „Das mag sein. Nur sehe ich , keine Alternative.” (...) Jörg Haider im Interview, An- < fang 2001: Er wolle den Slowe- : nen signalisieren, dass der Lan- : deshauptmann auch für sie da < sei. Deshalb die slowenisch for- | mulierten Grußworte, ein paar < Sätze zu jedem Anlass. Welche ' Sätze denn? I „Ah, das weiß i net, weil das ' muss ich mir immer aufschrei- I ben.” 1 i Uwe Stolzmann 1 (NZZ, 14. maj 2001) : Petek, §junija200l Odgovorni za promet skozi „Karavanke“: direktor ÖSAG Franz Lückler, Josef Schüttelkopf ter šefi carine • Gregor Dobernig, Fridi Furjan in Albert Krierer. Foto: Moritsch desetletnica karavanškega predora v Ze 7 milijonov avtomobilov se je peljalo skozi Karavanke ! 1. junija 1991 so predor med Avstrijo in Slovenijo slavnostno odprli. ' 7 milijonov avtomobilov se je doslej peljalo skozi predor. Podrožca. Že leta 1977 sta Jugoslavija in Avstrija v državni pogodbi sklenili gradnjo predora skozi Kravanke, ki naj bi bistveno ^boljšal prometne povezave med vzhodno in srednjo Evropo ter srednjim Orientom. Nekaj dni po odprtju leta 1991 je 7,9 km dolgi Predor bil za 10 dni zaprt. V boju proti osamosvojitvi Slovenije, ga je tedaj zaprla jugoslovanska vojska. V teku zadnjih 10 let je potem dobil predor vedno pomembnejšo vlogo, pa čeprav je imel na mejnem prehodu Ljubelj vedno konkurenta, ki je brezplačno prevozen. Predvsem turisti, ki se vozijo iz Srednje in severne Evrope na Jadransko morje, so v poletnih mesecih glavni uporabniki predora. Promet skozi 7,9 km dolgi Karavanški predor je iz leta v leto večji, doslej so našteli že 7 milijonov voznikov. Z izgradnjo avtoceste Jesenice-Kranj pa bo imel gotovo še dodatno atraktivnost. TO SOBOTO 24 ur okoli Klopijnskega jezera Na 2,2 km dolgi progi okoli Klopinjskega jezera bodo tekači iz vse Avstrije v soboto, 9., in v nedeljo, 10. junija, skušali doseči osebni rekord v teku na 24 ur, nekateri tudi prekositi avstrijskega, ki je trenutno pri 258 km. Štart bo v soboto ob 12. uri pred gostiščem Pfandl na vzhodnem delu jezera. Tekmujejo posamezniki in štafete, zakasnele prijave pa so mogoče do petka, 8. junija do 18. ure (tel. 0676/4039025). Michael Misteibauer je soorganizator 24-urnega teka. Žele Motorsport kljub defektu naprej na 1. mestu! ; »Team Žele Motorsport“ iz Nonče vasi je bil tudi na šesti dirki v Nemčiji zelo uspešen. Lausitz/Lužice. Na peti in šesti birki Interserije je „Team Motorsport Žele" obdržal vodstvo v skupnem seštevku. Sicer tokrat Christophu Haingartnerju ni us-Pelo zmagati, postal pa je dvakrat drugi in naprej vodi v skupnem seštevku. Popoln uspeh je tokrat Preprečil Stefan Mücke, ki šteje v absolutni vrh v dirkalnem špor-tu- Vrhu tega je Mücke prehitel kiaingartnerja v fazi, ko so vihteli rumeno zastavo, Michael Žele & 1 c°- pa niso protestirali, ker imajo 1 2 njim prijateljske odnose. Drugi i dirkač „Žele Motorsport“ Peter Milavec pa je imel tokrat smolo. Na treningu mu je odpovedal motor in je moral v dirko-z rezervnim motorjem, ki ni tako močan. Milavec je postal peti ter šesti. Šef „Motorsport Zele“ Michael Žele je bil z uspehom v Nemčiji zelo zadovoljen, predvsem, ker je uspelo obdržati vodstvo. Haingartner ima po šestih dirkah že 95 točk, lanski zmagovalec je imel ob koncu le 120 točk. Nürburgring. Naslednja dirka je na programu 14./15. julija na Nürburgringu v Nemčiji. Silvo Kumer Christoph Haingartner & Peter Milavec (z I.) z dvema lepoticama OB OBLETNICI Kralj Matjaž se bo spomnil Milke Hartman Libuče. Ob 4. obletnici smrti pesnice „z libuškega polja“ Milke Hartman vabi MoRZ Kralj Matjaž na spominsko svečanost, ki bo to soboto, 9. junija, ob 20. uri v Galeriji Falke. Spored bo oblikovala skupina veli kovčkih gimnazijcev, ki se pri Milkinovi sorodnici mag. Evi Verhnjak učijo slovenščine. Dl LOJZE SAMONIG Jubilej prijatelja Vrba. Po izobrazbi je dipl. inž. elektrotehnike, po poklicu je bil od leta 1970 do upokojitve profesor na celovški HTL, poleg tega je lastnik hotela v Vrbi, prav tako pa imamo v njem enega najzvestejših bralcev in podpornikov. Te dni je dipl. inž. Lojze Samonig obhajal 70-letnico, in to v gradu Brdo pri Kranju, kjer se bosta kmalu srečala Putin in Bush. Pevsko so mu čestitali Smrtnikovi bratje, prav prisrčno pa se njihovim čestitkam pridružuje tudi NT. Bog Vas živi in še na mnoga leta! Zandarmerijske postaje so še naprej ogrožene! Deželni glavar Haiderje menda z ministrstva dobil informacije, da želi minister Strasser na Koroškem zapreti 27 žandarmerijskih postaj. Deželni glavar Jörg Haider je ta teden ponovno protestiral proti mogočemu zaprtju žandarmerijskih postaj na Koroškem. Haider je dejal, da je dobil informacije, da želi notranji minster Strasser v dogovoru z deželnim žandar-merijskim komandantom Wilibal-dom Liberdo zapreti 27 postaj, med njimi tudi postaje v dvojezičnih občinah. To naj bi bile postaje Škofiče, Sele, mejna postaja Borovlje, Bičarja vas, Vrata, Rožek, Železna Kapla, Globasnica, Suha in Grebinj/Ruda. Koroški žandarmerijski komandant Liberda je Haiderjeve trditve zavrnil in dejal, da je trenutno v razpravi za zaprtje največ 11 postaj, pri teh naj bi šlo za racionalizacijo. Tudi predsednik Narodnega sveta Bernard Sadovnik je bil začuden, da teče javna razprava o 27-ih postajah. Sadovnik: „Že lani je minister Strasser na obisku na Koroškem v Našem tedniku zagotovil, da na Koroškem ne bodo zaprli žandarmerijskih postaj na dvojezičnem območju". Sadovnik ima v tej zadevi 19. ju- nija na Dunaju pogovor tudi s šefom kabineta notranjega ministra, mu bo skušal razložiti položaj v dvojezičnih občinah. „V Globasnici npr. je žandarmerija sestavni del občinske infrastrukture in bi z njo šel v izgubo pomemben del javnega občinskega življenja,“ tako Sadovnik“. Od zaprtja bi bila prizadeta med drugim tudi občina Sele, kjer župan Engelbert. Wassner odločitve za zaprtje ne bi razumel. Wasser: „V Selah so investirali milijone šilingov v obnovo žan-darmerijskega poslopja, zato ni fi; nančnih razlogov za zaprtje, saj bi se potem morali žandarji voziti iz Borovelj v Sele. Silvo Kumer Domači žandarji po občinah uživajo zaupanje prebivalstva. Nogometni stadion pod Košuto ima odslej tudi svojo kantino. Odprli jo bodo 22. julija. Sele. Lani avgusta so društ-veniki DSG Sele pričeli gradili novo leseno kantino na svojem igrišču. Pod vodstvom Stanka Keliha, Hanze Robleka in Štefana Gregoriča so številni Selani pomagali „udarniško“. Največji finančni del je prispevala občina Sele (1,2 milijona šilingov), 400.000,- šilingov pa je investiralo društvo DS Sele samo, nekaj v finančni obliki, drugo spet z delom. Predsednik DSG Sele mag. Igor Roblek je z novo kantino (načrtoval jo je inž. Josef Lindi) zelo zadovoljen, saj tudi arhitektonsko zelo paše v naravo pod Košuto. Slavnostno odprtje kantine bo v nedeljo, 22. julija, ko je v Selah spet na programu mednarodni nogometni turnir, med drugim z gosti iz Škofje Loke. Silvo Kumer Iz naših občin Odnosi med narodnima skupnostima so v Železni Kapli boljši kot drugod Raziskava Univerz v Celovcu in Ljubljani kaže, da so odnosi med narodnima skupnostima v občini Železna Kapla sorazmerno dobri in da ima slovenščina tudi v javnosti funkcionalnost. Železna Kapla. Medetnični odnosi in etnična identiteta so bili vsebina raziskave, ki sta jo avgusta in oktobra 1999 v občini Železna Kapla izvedla Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter Inštitut za vzgojne vede univerze v Celovcu. Raziskava je del večjega mednarodnega projekta na stičišču večjezičnih regij Slovenije, Avstrije, Italije in Madžarske. Znanstvenike z dr. Vladimirjem Wakounigom in dr. Albino Nečak-Liick je predvsem zanimalo vprašanje, kako lahko manjšina na mešanem jezikovnem območju razvija svojo identiteto in kakšni pravni okviri so ji na voljo. Anketiranje je potekalo tako, da so znanstveniki iz volilnega Imenika občine po slučajnem vzorcu izbrali 300 oseb, dokončno povprašanih pa je bilo 140, od katerih je oddalo za znanstvenike uporabljive odgovore 108 ljudi. Rezultati. Pretekli teden so znanstveniki v ljudski šoli v Železni Kapli predstavili rezultate, ki kažejo, da so odnosi med obema narodnima skupnostima v občini Železna Kapla po splošni oceni dobri, v primerjavi z drugimi dvojezičnimi občinami celo nekoliko nad povprečjem. Kapelčani so mnenja, da se je mogoče posluževati obeh jezikov povsod v javnosti, razen na pošti ter na okrajnem glavarstvu. S tem je potrjeno, da ima slovenščina v občini Železna Kapla tudi v javnosti svojo funkcionalnost. Študija pa tudi kaže, da se slovenščina kot pogovorni jezik najbolj uporablja v družini, predvsem med starši in otroki, nekoliko manj med otroki, sosedi in prijatelji. Družina. Anketiranci so tudi mnenja, da je za obstoj slovenščine najpomembnejša družina, sledijo kulturna društva in manjšinske organizacije. Šele na 4. mestu je šola, kar je le nekoliko presenetljiv podatek. Slovensko govoreči Kapelčani so zelo prepričani o tem, da znanje slovenščine odpira večje poklicne možnosti. Nekoliko manj so o tem prepričani nemškogovoreči občani, ki vidijo v znanju slovenščine predvsem prispevek k dobremu sožitju. V jezikovno mešanih zakonih je po mnenju anketirancev za ohranitev slovenščine najpomembnejša mati, ki je nosilec jezika v družini. Asimilacija. Kakor povsod na dvojezičnem območju, ima tudi v Železni Kapli asimilacija svojo dinamiko. Zanimiv je v tem sklopu podatek pri povpraševanju tako-imenovanih enojezičnih nemško-vorečih Kapelčanov. 20 % teh je navedlo, da doma z očetom (starši) še govorijo slovensko, sicer pa se nočejo prištevati za slovensko govoreče ali Slovence. V tem sklopu izstopajo tudi zanimivi podatki, kakšno narodnostno identiteto si pripisujejo posamezni občani. Navedbe segajo od Mnenja Otudija je zelo razveseljiva Oin kaže, da se v občini Železna Kapla zelo trudimo za sožitje. župan Peter Haderlapp \ /sekakor so rezultati študi-V je razveseljivi, ker kažejo da so odnosi med narodnima skupnostima v redu. Kar pa se tiče slovenščine v javnosti, pa bo treba s strani občine še marsikaj urediti, predem bom lahko v tej zadevi dal občini enico! podžupan F. J. Smrtnik „slovensko govorečega Avstrijca", „dvojezičnega Avstrijca“ do „slovensko govorečega Nemca“ itd., kar priča o tem, da mnogi s težavami definirajo svojo narodnostno identiteto. Znanstveniki so tudi skušali izvedeti, katere manjšinske ustanove so najpomembnejše za slovensko narodno skupnost. Razlike so sicer minimalne, toda kažejo, da je prav kultura v Železni Kapli najbolj zasidrana. Vrstni red: 1. SPZ, 2. ZSO, 3. K KZ, 4. NSKS, 5. EL, 6. GZ. Čez mejo. Občani iz Železne Kaple po lastnih podatkih tudi redno hodijo v Slovenijo. Medtem ko gredo slovensko govoreči predvsem na obiske in na kulturne prireditve v sosednjo Slovenijo, so pri nemško govorečih v ospredju „tankanje" in gostinski obiski. V študiji je še cela vrsta zanimivih podatkov, ki jih še niso predstavili javnosti, oz. ki jih vseh na tem mestu ni mogoče navesti. V naslednjih mesecih pa bosta univerzi v Celovcu in Ljubljani pripravili dokončno analizo, ki bo izšla v knjižni obliki in bo na voljo tudi javnosti. Silvo Kumer 8 Rož - Podjuna - Žila Slavi 50-letni- Prihodnji torek, 12. junija, *bo slavila 50-let-nico življenja Helga Leimisch iz Libuč. Slavljenki za ta posebni jubilej od ČESTITAMO zadovoljstva in božjega varstva. Čestitkam društva upokojencev Šentjakob se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Osebni praznik je obhajala tudi Zofija Rakušek pri Gospe Sveti. Tudi njej veljajo naše prj-srčne čestitke in najboljše želje. srca čestitamo co: Helga Leimisch iz Libuč. 'n želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji in znanci, še posebej iz vrst t.i. šmihelskega „parlamenta”. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Vidi Koncilija iz Dvora pri Šmihelu, Wilhelmu Krajgerju z Metlove, Antoniji Pernjak z Brega, Antoniji Vauti iz Repelj in Petru Močniku iz Šmihela. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega Jutri, 9. junija, bo v Dolnji vasi pri Suhi obhajal rojstni dan Peter Trampusch. Občinskemu odborniku EL Suha prisrčno čestitamo in želimo mnogo osebne sreče in poklicnega uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje EL. Te dni obhaja osebni praznik Hanzi Tomažič. Glavnemu uredniku Nedelje prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam kolegov z uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo dobri prijatelji in znanci. V Apačah je minulo nedeljo obhajal rojstni dan Johann Ku-net, po domače Riplnov Hanza. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in zadovoljstva. Na Ponikvi pod Peco je praznovala 18. pomlad Veronika Maurel. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružujejo domači in sorodniki. V Vogrčah slavi 60-letnico življenja Jožef Polesnig. Slavljencu za ta lepi življenjski jubilej od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova tudi v prihodnje, zlasti sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Škofičah, ki je slavil 50-letnico življenja. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna in veselja polna leta. Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Angeli Obiltschnig in Francu Fuggerju. Vsi ostali člani slavljencema iskreno čestitajo in želijo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Maxiju Hafnerju s Klopc pri Pisatelj, prevajalec in univerzitetni lektor mag. Fabjan Hafner praznuje prav danes 35. pomlad, dva dni navrh pa obhaja rojstni tudi njena mama Greti. Obema od srca čestitamo in želimo se lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. ČESTITKA TEDNA 70-letnica profesorja, ki ni videl samo šolskih obveznosti il je med pionirji Sloven-|"^ske gimnazije, na kateri LJje začel poučevati leta 1959. Od vsega začetka se je dv. sv. dr. Anton Feinig, pd. Uncarjev Toni iz Sveč zelo dobro zavedal pomena te osrednje izobraževalne ustanove za ohranitev in razvoj narodne skupnosti. Z njo je ostal tesno povezan in ji izkazoval svojo ljubezen tudi kot šolski nadzornik za slovenščino na višjih šolah. Vendar dv. sv. dr. Anton Feinig ni samo učitelj, mož, ki bi bil omejil svoje delo v korist narodne skupnosti na zgolj poklicne obveznosti. Od rane mladosti je poleg šolske dejavnosti aktivno pomagal krepiti narodno skupnost na pevskem, glasbenem, narodnopolitičnem, predvsem pa tudi na raziskovalnem in poljudnoznanstvenem področju. Že kot dijak na Plešivcu, kjer je maturiral leta 1953, je v počitnicah vedno imel V do-mači-sveški fari na skrbi cerkveno petje in orglanje. Tej svoji aktivni povezanosti z domačimi Svečami je ostal zvest tudi kot študent germanistike in slove- nistike na dunajski univerzi. Poleg tega se je na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost posvetil študiju glasbe. Prav tako je bil od leta 1965 dalje, ko je SPD „Kočna” doživelo preporod, med najbolj zagnanimi sotrudni-ki: prevzel je vodstvo moškega zbora in z njim dosegel lepe uspehe. Tako je imel v Svečah več desetletij na skrbi tako cerkveno - to vodi še danes - kakor posvetno petje. Še prav posebej pa so Uncarjevemu Toniju pri srcu domača hišna in ledinska imena. Na to temo je napisal tudi svoje doktorsko delo. V njena je obdelal 117 hišnih imen iz 83- Včeraj je slavil 70-letnico: dv. sv. dr Anton Feinig ih vasi v 8-ih občinah na območju bivše humperške gospode. Vse vasi je osebno obiskal, spoznal mnogo ljudi - sam pa pri tem še bolj vzljubil svojo ožjo domovino. Disertaciji so sledila nadaljnja raziskovanja, ki jih je posredoval širšemu občinstvu mdr. po radijskih valovih Slovenskih sporedov ORF. Vse premalo se zavedamo, da je na tem področju oral ledino in s tem soomogočil, da slovenska podoba južne Koroške ne utone v pozabo. Podobno velja za njegove poljudnoznanstvene raziskave slovenskih šeg in navad ob posameznih praznikih. Nenazadnje pa je bii dv. sv. dr. Anton Feinig celih 23 let, od 1973 do 1996, vodja slovenske občinske frakcije Volilna skupnost Bistrica v Rožu. Zanj je samoumevno, da za preživetje narodne skupnosti ne zadostuje samo kulturno udejstvovanje, nič manj pomembni sta tudi politična volja in politična samostojnost. Včeraj, 7. junija, je dv. sv. dr. Anton Feinig obhajal svoj 70. življenjski jubilej, za kar mu izrekamo naše najprisrčnejše čestitke. Želimo, da bi ga Vsemogočni še dolgo ohranil v naši sredi. Zelo nas veseli, da je svojo nedavno bolezen nadvse dobro prestal, in smo trdno prepričani, da bo še marsikaj ustvaril v korist svojemu narodu. V tem smislu kličemo Uncar-jevemu Toniju, našemu zvestemu bralcu in občasnemu sodelavcu: Bog Vas živi ter na mnoga srečna, zdrava in zadovoljna leta! Ad multos annos' Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo VS Bistrica v Rožu, Enotna lista, NSKS in SPD „Kočna”. Janko Kulmesch V sredo, 13. junija, bo v Galiciji srečal Abrahama pevec izpod Obirja, skladatelj Hanzi Artač. K lepemu okroglemu jubileju mu želita žena Mira in hčerka Marija vse najboljše, obilo sreče, zdravja, osebnega zadovoljstva ter božjega blagoslova. Zahvaljujeta se mu tudi za vso ljubezen in skrb, ki jo vsa leta izkazuje svoji mali družinici in domu. Želita mu, da bi se mu izpolnile vse skrite srčne želje, ter da bi privrelo iz njegovega srca še nešteto lepih melodij, ki bodo razveseljevale in ogrevale srca poslušalcev. Zelo sta tudi ponosni, da imata v družinskem očetu in možu zavednega Slovenca, ki se z vso vnemo in neustrašenostjo bori za svoj obstoj. Materino namreč ljubi in spoštuje nadvse. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pred nedavnim je praznoval rojstni dan Lojz Kerbitz iz Vo-grč. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam domačih se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Prav danes obhaja' rojstni dan Tonči Dolinšek. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo NSKS, EL, Mohorjeva in drugi prijatelji od bli-Zu in daleč. V sredo, 30. maja, je zagledal luč sveta Julijan, drugi sinček Traudi in Gabriela Li-Puša. Srečnima staršema ter bratu Emanuelu od srca čestitamo, novemu zemljanu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti. Posebni jubilej, 50-letnico skupnega življenja, sta v Sinči vasi slavila Stefanie in Franc Mikitz. Slavljencema ob zlati Poroki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, sreč-na in zadovoljna skupna leta. Minuli petek, 1. junija, je sla-VH 40. pomlad Hanzi Draže, po domače Rožičev iz Sel. Slavljencu iskreno čestitamo in želijo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači in drugi sorodniki. Naslednje voščilo je name-nieno Rožmanov! Micki iz Senčnega kraja pri Pliberku, ki je prelistala 60. list življenjske knjige. Slavljenki za ta lepi življenjski jubilej iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti sreče in osebnega zadovoljstva. V mesecu maju sta obhajala dva pevca cerkvenega zbora Dobrla vas osebni praznik: Kristi Paulitsch in Johann Kore-schnig Pevovodkinja Sonja in vsi ostali v zboru slavljencema prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Včeraj je v Senčnem Kraju pri Pliberku obhajal rojstni dan Paul Peter Apovnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL in SJK. Na binkoštni ponedeljek je prelistala 60. list življenjske knjige Žalika Dobernik pri Primku na Reki pri Šentjakobu. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. V Selah bosta v ponedeljek oz. v torek obhajali rojstni dan sestri Hanni in Kristina Čertov. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljic in prijateljev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA ter Kristinini sodelavci v Mohorjevi v Celovcu. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Eriki Lipitz iz Lovank in Andreju Sturmu iz Dobrle vasi. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Del čestitk prejemamo od kolegov slovenskega oddelka ORF. 24. PODELITEV * BRALNIH ZNAČK f^br 1 ' £S BI Najbolj pridne in zagnane bralke so poleg bralne značke prejele tudi bogate nagrade. Foto: Štukelj Podelitev 24. bralne značke s koncertom Adija Smolarja i »Mladinskem domu podeljuje-\ / jo vsako leto bralno značko V mladim bralcem, letos že štiriindvajseto. Podelitev v sredo je pokazala, kako je knjiga še vedno priljubljena, kljub vse bolj razširjenemu računalniškemu svetu. V imenu prirediteljev je spregovorila Marjeta Domej in pozdravila Jožeta Zupana, ki se je mladim zagnanim bralcem zahvalil, da so prebrali toliko knjig. Posebej pa se je zahvalil tudi številnim mentorjem. Napovedano je bilo branje Toneta Partljiča, vendar zaradi službenih obveznosti ni mogel priti v Celovec. Namesto njega je spregovoril David Tasič (založba Karantaija). Jože Zupan je nato podelil bralne značke in priznanja skupinam. Vsak mladi bralec je prejel Suhodolčanovo značko in knjigo. V 15 skupinah je sodelovalo 200 otrok: Dvojezični vrtec v Celovcu, vrtec Šentprimož, Varstvo AB-CČ, Mladinski dom, ZG/ZRG za Slovence, Slovenska študijska knjižnica, SPD Bilka Bilčovs, glavna šola Borovlje, SPD Gorjanci Kotmara vas, ŠPD Valentin Po-lanšek Obirsko, SPD Radiše, ljudska šola Vrba, SPD Herman Velik Sele Kot, glavna šola Pliberk ter DTAK Celovec. Najbolj pridne bralke: Tanja Schellander (75 knjig), Javna dvojezična ljudska šola Celovec; Ana Maria Jelovšek (54 knjig), Anja Smrtnik (40 knjig) in Katja Smrtnik (40 knjig), vse ZG/ZRG za Slovence; Nina Zdovc (32 knjig), Mohorjeva ljudska šola Celovec Organizatorjem je uspelo na podelitev bralne značke povabiti znanega pevca Adija Smolarja, ki je s svojim programom za otroke očaral mlade bralce in starejše spremljevalce. S posrečenimi besedami jih je popeljal v svet glasbe in jih spodbudil k sodelovanju. Med pesmimi pa je opozoril, kako pomembno je branje knjig, pa tudi to, da morajo otroci spodbujati tudi svoje starše k branju. Razstava pod kozolcem r^od kozolcem ob gostišču l-V Lausegger v Podnu je na ogled etnografska razstava z naslovom „Kmečko orodje poleti & pozimi... V živo & interaktivno”. Razstava prikazuje staro kmečko orodje, ki se je uporabljalo v teku letnih časov: vprežne sani s hlodi, orodje za delo v gozdu in senen voz, naložen z rjuhami. Posebna interaktivna prezentacija filmskih posnetkov iz nekdanjega kmečkega življenja, ki je na ogled v črni kuhinji, zaokroža program. Razsta- va, ki so jo pripravili za avstrijski teden znanosti, je odprta do 28. oktobra 2001, vsak dan v času od 10. do 17. ure. Pripravila jo je iniciativa „Kulturologija & ekonomija" www.kwfilm.com, dr. Herta Mau-rer-Lausegger v sodelovanju s podjetjem Economic Team GmbH. iz Nemčije. Obiščite spletne strani www. scienceweek-kaernten.at. Tu med drugim lahko preberete odziv množičnih občil na koroške prireditve pri avstrijskem tednu znanosti 2001. Razstava „Kmečko orodje poleti & pozimi... K živo & interaktivno" je na ogled pod kozolcem ob gostišču Lausegger v Podnu. Odprta pa je do 28. oktobra 2001, vsak dan od 10. do 17. ure. 10 Kultura Srečanje se Iške in obirske procesije 20. maja 2001. OBIRSKO/JEZERSKO/SELE Dobrososedski odnosi v živi veri in lepem jeziku Ni še dolgo tega, ko smo brali o kulturni povezavi obmejnih občin Kaple in Jezerskega, te dni pa je ponovno naneslo, da se je našel povod za nekaj stavkov, tokrat v zvezi z verskim „sodelovanjem” obirske in jezerske fare. Veliko navdušenje nad ruskimi pevci Pretekli teden so bili na turneji po Koroškem pevci iz Sankt Peterburga in očarali občinstvo. Vokalni ansambel Voskre-senije (vstajenje) je pretekli teden navdušil številno občinstvo na južnem Koroškem. Krščanska kulturna zveza je povabila ansambel, ki ga je leta 1993 ustanovil dirigent Jurij Mamk. Vsi solisti imajo izvrstno pevsko izobrazbo in so si nabrali številne izkušnje v interpretaciji raznih glasbenih slogov. Repertoar ansambla sega od ruskih narodnih pesmi, klasičnih del in ruskih kompozicij zadnjih stoletij pa tja do ruske pravoslovne liturgije. Vokalni ansambel je že nekajkrat nastopil po Evropi in posnel tudi svoje zgoščenke. Prvi koncert je bil pod geslom Srečanje v gori v Nemškem Plajberku v opuščenem rudniku. Skupno s SPD Žila je bil soorganizator koncerta tudi zbor Sepp Kolbitsch Chor iz Millstatta, ki ga sestavlja 12 solistov. Na drugem koncertu v farni cerkvi v Šmarjeti pretekli petek, 1. junija, je številna publika prisluhnila ruski duhovni pesmi in ruskim narodnim pesmim. Na začetku je župnik Janko Krištof po kratkem nastopu domačega cerkvenega zbora z zadovoljstvom pozdravil nastopajoče pevce iz daljnje Rusije. Napovedal je, da bodo pevci poslušalce zagotovo prevzeli s svojimi lepimi glasovi in rusko dušo. In res. Pod vodstvom dirigenta Maruka je devet odličnih solistov prevzelo domala vsakega poslušalca. Po nekoliko zahtevnem prvem delu so se pevci v drugem delu v ruskih narodni noši pokazali z rusko narodno pesmijo. Navdušenja ni bilo konca, ansambel pa ga je bil vsekakor vesel. Na koncu je predsednica SPD Šmarjeta Rozina Wernig dirigentu Maruku v zahvalo predala darilo. Vokalni ansambel je v soboto, 2. junija, navdušil še publiko v Šmihelu nad Pliberkom. gf v e dobro, da človek nima drugega dela, kot poročati V*zo tem, kako vzgledno se gojijo dobrososedski odnosi tudi na verski ravni! To je kajpak povezanost v živi veri in v našem primeru še v jeziku, lepi slovenščini naši, dveh na moč povezujočih dejavnikov. Jasno je, da vera in krščanski obredi močno jDodpirajo komunikacijo. Ce so nekoč hodili ljudje dneve po romanjih ali po ure daleč v cerkev, niso samo molili, ker bi se bili ob soncu naveličali, ampak so zlasti veliko pripovedovali, danes bi se reklo „komunicirali”, pač klepetali, si izmenjali novice, kar danes počenjamo po telefonu, župnik pa je moral vedno spet opozarjati pobožne ljudi, naj rabijo pamet in gledajo, da ne bodo v večjem številu prišli z romanja, kakor pa so se podali na božjo pot! Danes je vse drugače, na kolesih in profesionalno, fletno pa je čedalje bolj, sploh kadar se srečajo sproščeni in domači ljudje. Pri ljudskih pobožnostih je treba pomisliti na procesije križevega tedna, ki so na Obirskem še dandanes v veljavi. Obirčani hodijo k podružnici sv. Lenarta, v Kaplo k Devici Mariji in v Korte, na Obirsko pa prihajajo Kapelča-ni. Po stari navadi hodijo Obirčani že od nekdaj na tretjo nedeljo po veliki noči v Sele, nekoč so zares hodili peš, nazaj grede pa so se kje poveselili in priskrbeli tudi za kakšen pretep. Zdaj ni več tako, ker se imamo Selani in Obirčani zelo radi in se ne prerekamo več, kaj šele, da bi se pretepali. Tisti časi so minili. Zato smo pred 13 leti poživili spet selsko procesijo, ki se je na Obirskem prav veselimo, kajti dolga leta za kazen niso smeli na Obrisko, ker so nekega Obirčana menda tako natolkli, da ni manjkalo veliko, pa bi bil spustil dušo! Pa še fajmoštra sta se menda skregala zaradi psa, ki ga je imel obirški fajmošter tako rad, da je lahko kar s krožnika jedel. (O tem glej NT 1987) Odkar je Slovenija samostojna, se je obnovila tudi procesija Jezerjanov v Korte (na materinski dan popoldne), Obirčani pa jo vračajo na angelsko nedeljo. Za lutre in tiste, ki živijo zunaj prazničnega leta: to je prva nedelja v septembru. Jezerjani pridejo po stari navadi večinoma peš, staro in mlado, meddržavno urejeno pa je, da lahko na ta dan z bogcem vred prekoračijo državno mejo na neuradnem mestu. Letos jih je spet prišlo dobrih 200 z župnikom dekanom Cirilom Lazarjem na čelu, med njimi pa so bili kar trije gorenjski župani. Je dekan Šenčurja pri Kranju in ima „pod seboj” točno deset far, da lahko točno upraviči besedo „dekanat”. Jezerjanom je lahko, ker jih je toliko, dobrih 670 duš, Obirčanov in Komanov pa je le za češpljevo senco, pa še tisti imajo mašo do; poldne, tako da smo pri procesiji številčno zelo neuravnovešeni. Jezerjani imajo kar tri cerkve: staro (posvečeno sv. Ožbaltu), ob cesti (sv. Andrej) in veliko novo, skrito sredi gozda, ki jo je 1855 posvetil Anton Martin Slomšek (patron je prav tako sveti Ožbalt, ki se kaj pogosto pojavlja ob prehodih in je zaščitnik potujočih), Obirčani pa farno (imanovano prvič 1067), podružnico sv. Lenarta (1678) in cerkev Najdenja sv. Križa v Kortah (ta praznik je cerkev sama opusti; la), ki jo je dal pozidati bogati kmeti na Pristavi, Miha Karničar leta 1865. Pa še zvonove je sam naročil v Ljubljani. Ob srečanju dveh procesij se oba Križana simbolično poljubita (glej sliko), kar je za pogane neumnost, za kristjane pa globok simbol medsebojne povezanosti, znamenje vere v vstajenje in neskončno življenje na onem svetu. Tako se je zgodilo tudi zadnjo nedeljo, ko so prispeli na Obirsko Selani. Skoraj bi bila cerkev premajhna, toliko jih je bilo, pa še premalo se nam je zdelo, ker so Selani zelo dobri, brihtni, pametni in originalni, takih ljudi pa se človek nikoli ne nagleda dovolj. dr. Ludvik Karničar Kultura 11 Slovenija - dežela muzejev Tik pred letošnjo poletno turistično sezono je izšel nov Vodnik po slovenskih muzejih - v slovenščini, nemščini in angleščini - kot plod sodelovanja Skupnosti muzejev Slovenije in Založbe Mladinska knjiga. \ ^Sloveniji poznamo poleg \ / državnih, pokrajinskih, V mestnih, medobčinskih in posebnih muzejev, ki so financirani iz javnih sredstev, tudi vrsto Privatnih muzejev, ki so jih ustanovili posamezniki, podjetja in ustanove. - V Vodniku najdemo vse muzejske ustanove, ki so odprte za javnost in ki so strokovno oskrbljene. Slovenski muzealci letos praznujemo precej visok jubilej. Začetki muzejske dejavnosti segajo na Slovenskem v leto 1821, ko je bil ustanovljen Kranjski deželni muzej v Ljubljani, predhodnik zdajšnjega Narodnega muzeja Slovenije, Slovenskega etnografskega muzeja in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Tja do konca 1. svetovne vojne je na naših tleh vzniknilo še nekaj muzejskih ustanov, in sicer v Celju (1882), na Ptuju in v Kamniku (oba 1893), v Mariboru (1896, 1903, 1909), Ljubljani (1898), Laškem (1909) in Kopru (1911). Nekaj muzejev je bilo ustanovljenih tudi v času med svetovnima vojnama, tako v Ljubljani (1918, 1923, 1935), Slovenjem Gradcu (1935), Škofji Loki (1939) in Krškem (1940); razcvet pa je muzejska dejavnost v Sloveniji doživela po letu 1945. Danes imamo bogato razvejano mrežo muzejskih ustanov, najrazličnejših ti-Pov, tako po interesnem delokrogu kakor tudi po pomenu; le-ta je odsev zgodovinskega razvoja Slovencev, naravnih in socialnih okoliščin, predvsem pa potreb našega naroda, da skrbno varuje 'n prihodnim rodovom posreduje Pričevanja o svoji identiteti. Če prelistamo vodnik po slovenskih muzejih in se ustavimo le ob nekaterih zanimivejših lokacijah, vsekakor ne moremo mimo prazgodovinske Potočke zijalke pod Olševo, ki je ena najpomembnejših paleolitskih najdišč v alpskem prostoru; tu so arheologi na nadmorski višini 1700 m našli sledi ledenodobnega človeka in okostja jamskih medvedov. človek naj bi si jamo pod Olševo izbral za svoje bivališče med dvema ledenima dobama. • Iz antičnega časa je najznamenitejša rimska nekropola z izjemno kvalitetno in bogato oblikovanimi nagrobniki visokih urad- nikov in njihovih družinskih članov iz tedanje Celeie, zdajšnjega Celja. e Iz časa pozne antike moramo omeniti vrsto mitrejev (svetišč, posvečenih vzhodnjaškemu bogu Mitri) na Ptuju in v njegovi okolici. • Iz zgodnjekrščanskega obdobja pa so ohranjeni n. pr. temelji hiš, obzidja s stražnicami, dveh cerkva in velike cisterne za vodo, in sicer kot ostaline pozno-antičnega naselja na Ritniku nad Šentjurjem pri Celju. Vemo, da so se tekom zgodovine prek slovenskega ozemlja valile različne vojske. e Če se omejimo zgolj na dogodke, ki so se odvijali v 20. stoletju, ne moremo mimo Kobariškega muzeja, ki obiskovalce nazorno in povedno seznanja z dogodki na soški fronti, eni najpomembnejših med 1. svetovno vojno. • Pomemben mož, brez katerega bi danes Slovenci težko imeli svojo državo, je bil general in pesnik Rudolf Maister, ki mu je posvečena spominska soba v Zavrhu v Slovenskih Goricah. • V Libeličah je v župnišču na ogled zbirka, ki priča o koroškem plebiscitu. • V Topolšci blizu Šoštanja je spominska soba, posvečena koncu 2. svetovne vojne; v tem zdraviliškem kraju je 9. maja 1945 general Alexander Löhr, komandant armade skupine E in komandant nemških sil za jugovzhodno Evropo, podpisal delno kapitulacijo. Znamenitost zbirke je Löhro- va pištola. • Ostanki vojske, ki so koračile prek našega ozemlja, pa so vznemirjali tudi mnoge posameznike. Tako je v Logatcu privatni Vojni muzej, v Lokvi pri Divači pa Vojaški muzej „Tabor"; oba sta s svojimi vsebinsko in številčno bogatimi zbirkami izjemno mikavna. Etnološko dediščino predstavlja vrsta muzejsko urejenih domačij, od katerih naj omenimo Kavčnikovo v Zavodnjah nad Šoštanjem, Pocarjevo v Zgornji Radovni blizu Mojstrane ali pa Tonino hišo v Svetem Petru v slovenski Istri, ki s svojo etnološko zbirko obiskovalca seznanja z načinom življenja istrskega kmeta v preteklosti. S kočevarsko kulturo pa se lahko seznanimo v Muzejski hiši Kočevarjev - staroselcev Poljane v Kočevskih Poljanah blizu Dolenjskih Toplic. Za predstavitve različnih gospodarskih dejavnosti skozi čas so poskrbeli npr. v Žalcu s Hmeljarskim muzejem, v Velenju z imenitnim Muzejem premogovništva Slovenije, v Turnišču v Prekmurju s Čevljarskim muzejem, v Stari Fužini v Bohinju s Planšarskim muzejem, v Radovljici s Čebelarskim muzejem, v Sečovljah z Muzejem solinarstva, v Kropi s Kovaškim muzejem, v Berkovcih blizu Prosenjakovcev pa s Časaro-vim mlinom na Muri, če omenimo le nekatere med njimi. Med na Slovenskem rojenimi znamenitimi možmi in ženami, pa naj opozorimo ha dva, ki sta se KONCERT Dvojezični vrtec Celovec, Varstvo ABCČ,_ Mladinski dom SŠD ponedeljek, 11.6. 2001, ob 19.30 -Mladinski dom Celovec POLETNA VESELICA ŠIRNI SVET INDIJANCEV Božena Angelova Angela Geritz petek, 22. junija 2001, Andrej Kopač ob 15. uri, prof. Elisabeth Fister Mikschallee 4, Celovec Spored: Geslo: • W. A. Mozart: Koncert v a-duru (1. st; allegro aperto) - Andrej Kopač, violina „Taino Tee Wakee Ata..." • H. Vieux Temps: Elegija za violino in klavir „Vodi, zemlji pojemo...” - Angela Geritz, viola „Für die Erde singen wir..." • U. Krek: Vigoroso za violino in klavir - „To the mother have we raised..." Božena Angelova, violina • P. 1. Čajkovskij: Koncert v d-duru (1. st. Kulturni spored in družabne igre na allegro moderato) - Andrej Kopač, violina poletni veselici so sad celoletnega Klavirska spremljava: prof. Elisabeth Fister skupnega projekta z naslovom „Širni svet Indijancev" okitila s svetovno slavo, Slovenci pa nanju kaj radi pozabimo: v Slovenj Gradcu se je rodil znameniti skladatelj samospevov Hugo Wolf (1860-1903), v Divači pa filmska igralka Ida Kravanja, bolj znana pod umetniškim psevdonimom Ita Rina (1907-1979). Zadnjo so opazili predstavniki berlinske filmske družbe Ostermayer na tekmovanju za miss Jugoslavije v Zagrebu, ko ji je bilo 19 let; v treh letih je nato posnela kar 12 nemih filmov, med njimi tudi Erotikon češkega režiserja Gustava Machatyja, ki je postal ne le evropska, temveč tudi ameriška uspešnica. Kljub vabilom v Hollywood se je Ita Rina leta 1931 odrekla bleščeči filmski karieri, se poročila in se preselila v Beograd. Wolfu je posvečena stalna spominska razstava v slovenjegraški glasbeni šoli; stalna razstava o prvi slovenski filmski igralki, ki jo je pripravil slovenski filmski muzej - Slovenska kinoteka, pa je na ogled v zgornjem nadstropju t.i. Škratelj-nove hiše, imenitnega spomenika kraške arhitekture v Divači. Seznam slovenskih muzejev je predolg, zato smo predstavili le nekatere - med njimi tudi manj znane. Tistim, ki se boste podali na potep po Sloveniji z Vodnikom po slovenskih muzejih, v katerem so zbrane vse koristne informacije - od odpiralnega časa, dostopa, telefonskih številk in elektronskih naslovov, pa priporočamo tudi uporabo Turistične avtokarte Slovenija: Muzeji -Museums - Museen, na kateri so označene lokacije muzejskih ustanov, omenjenih v predstavljenem priročniku, in je izšla hkrati z Vodnikom. mag. Mojca Jenko T A PETEK, 8. junija 18.00- 18.30 Utrip kulture SOBOTA, 9. junija 18.00-18.30 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca p NEDELJA, 10. junija E 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- gen, Kärnten / Duhovna D misel 18.00 -18.30 Praznična E PONED., 11. junija 18.00-18.30 N Kratki stik TOREK, 12. junija 18.00-18.30 Otroški spored V SREDA, 13. junija 18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored 0 R ČETRTEK, 14. junija 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten / Duhovna F misel 18.00 - 18.30 Glasbena ®®GB@ß E>ÄKIS NEDELJA, 10. junija 2001 13.30 PONEDELJEK, It. junija 2001 ORF 2, 2.05______________ TV SLOVENIJA I 16.00 Predvidoma z naslednjo vsebino: • Jaz sem/lch bin/lo sono/ Jo o soi: otroci v vrtcu „Ringa raja” dokazujejo javnosti, kaj je živeta medkulturnost • „Praznik jezikov - praznik barv”: slavnostna akademija ZG/ZRG za Slovence v Celovcu • Lipa - Linde: otroci LŠ Se-le-Kot raziskujejo pomen lipe kot drevo in kot simbol za evropske narode. Del projekta je popis vseh lip na območju občine Sele • Ogenj kot sprostitev: hoja po žerjavici Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at RADIO/TV, PRIREDITVE petek 8. junija 2001 RADIO AGORA Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 418 666 99 Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). PETEK, 8. junija drosti 18.45 PoroSla 19.00 Sto decibelov 20.00 BBC 10.00 Kalejdoskop'News Flash 11.00 BBC News News 20.06 Take the Jazz Trän 22.00 Centex XXI 11.06 Tedenski obzornik 12.00 Poročila 12.07 Na 23.00 Zrcato kultura (ponr24.00 Glasba - jazzArorM današnji dan 12.13 Divan 13.00 Zrcalo kulture: TOREK, 12 junija Prešeren Rol 18.00 Otroški količek Mäe modrosti 10.00 Kalejdoskop 10.30 Koroška vadi pogovor 18.15 Govorim-govoriš (pon.) 18.45 Poročila 19.00 n.oo BBC News 11.06 Govorim-govoriš 12.00 Proud to be loud 20.00 BBC News 20.06 Globä Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.80 Loops 22.00 Rdeči Boogie/glasbeni magacin 23.00 v pogovoru 18.00 Otroški količek 18.30 Na dan z Ta mera (pon.) 24.00 Soundtrack tedna: Hanniba! begajo (pon) 18.45 Poročila 19.00 Kakkoi 20.00 01.00 Glasba-jazzMoild BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Glasba SOBOTA, 9. junija 22.00 Literarna kavama (pon.) 23.00 Vešča/ 10.00 Forum 11.00 BBC News 11.06 Labirinti sve- Nachtfalter 00.30 Glasba ta 11.15 Glasba 12.00 Poročila 12.07 Na današnji SREDA, 13. junija dan 12.13 Divan 13.00 Svet je vas: Frausein in Pa- 10.oo Käejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 kistan 18.00 Schülerinnenradio: HAK Spittal 18.45 BBC News 11.06 Literatura je dogodivščina 11.15 Peroöia 19.00 V pogovoru (pon.) 20.00 BBC Ne- Voz Bina 12.00 Poročila 12.07 Na današnji dan ws 20.06 Yugo-RoA 23.00 Izven zakona (pon) j 213 Divan 13.00 Po Koroškem 18.00 Otroški ko- 01.00 Glasba-jazz/wortd tiček 18.15 Govorim - govoriš (pon) 18.45 Poročila NEDELJA, 10. junija 19.00 Izven zakona 20.00 BBC News 20.06 Ruff 10.00 Evropa v enem tednu 10.30 Glasba 11.00 Radio/Hip Hop 22.00 Mad Force/Hip Hop 24.00 BBC News 11.06 Literarna kavama: Dario Fo 12.00 Spezial (pon.): Strojni krožek Podjuna 01.00 Glas-Poročila 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 12.30 ba - jazz/world Spedal: Strojni krožek Podjuna 18.00 Topel veter ČETRTEK, 17. junija 18.45 Poroala 19.00 Musič for the Masses/glasbeni i o.oo Kalejdoskop 11.00 BBC News 10.30 Koroš-magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Tho- Ra vadi pogovor 11.06 Govorim - govoriš 12.00 seAbouttoRock 24.00 Glasba-jazz/World Poroala 12.07 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 PONEDELJEK, 11. junija Ta mera 18.00 Otroški kotiček 18.30 Na dan z be- 10.00 Kalejdoskop 10.30 Na dan z besedo 11.00 sedo (pon.) 18.45 Poročila 19.00 Yesterday & To-BBC News 11.06 Zdrava ura 12.00 Poročila 12.07 day 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Na današnji dan 12.13 Divan 13.00 Druga glasba: Glasba 22.00 Svet je vas (pon.) 23.00 Sto decibe-Slovenski interpreti 18.00 Otroški kotiček Male mo- lov (pon.) 24.00 Glasba ?.-..p .1 Jž Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 E* Fax: 0463 59 53 53 99 1 e-mail: radio@korotan. at KOROI Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža, 14.30 - 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 -16.30 Kratek stik 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (oddaja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 -15.30 Zborovska oddaja 15.30 - 18.00 Čestitamo in pozdravljamo Petek, 8. junija CELOVEC Akademija ZG in ZRG za Slovence v Celovcu Geslo: „Praznik jezikov -praznik barv” • „Fest der Sprachen - Fest der Farben” »„Festa dellä lingue -festa dei colori" Kraj: v gimnazijski avli Čas: ob 19.30 Vabi: Odbor šolske skupnosti na ZG in ZRG ZILJSKA BISTRICA Koncert Baročnega kvarteta iz Ljubljane Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 20. uri DOBRLA VAS Klavirski večer Nastopata: Petra Wernig in Orsolya Bak Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20. uri Vabita: SPD Srce in SPD Trta Sobota, 9. junija ŠTEBEN/BEKŠTANJ/ LOČE Medfarno potovanje Začetek: ob 5.30 v Ma-loščah SPODNJE BOROVLJE Koncert in predstavitev društvene zgoščenke Nastopajo: MoPZ Jepa-Baško jezero, Tamburaški ansambel Loče, mladinska skupina akzent in otroška skupina Jepca Kraj: pri Ravšu Čas: ob 20. uri Vabi: SKD Jepa-Baško jezero LIBUČE Spominska svečanost V spomin Milki Hartman ob 4. obletnici njene smrti Oblikujejo: MoPZ Kralj Matjaž in skupina velikovš-kih gimnazijk in gimnazijcev, ki se pri Milkini sorodnici mag. Evi Verhnjak-Pikalo učijo slovenščine Kraj: v Galeriji Falke Čas: ob 20. uri Vabi: MoPZ Kralj Matjaž LJUBELJ Slavnostna prireditev v spomin na KZ Ljubelj sever Slavnostna govornika: Otto VViešner (Potsdam/ Berlin) in Gerald Sonnenschein (Gradec) Kraj: na avstrijski strani Ljubelja Čas: ob 9. uri Vabi: Mauthausen Aktiv Kšrnten/Koroška CELOVEC Fešta Radia Agora Program: zaključna predstavitev projekta „S kulturo na krilih" in predstavitev CD edicije Kraj: Paracelsusgasse 14 Čas: od 16. ure naprej Vabi: Radio Agora TINJE Odprtje razstave Slike Draga Druškoviča Kraj: v Domu prosvete Čas: ob 19. uri Vabi: Dom prosvete Nedelja, 10. junija BELJAK 20. turistična vožnja za avtomobile in motorje Štart: ob 9.30 na parkirišču KIKA v Beljaku Vabijo: ÖAMTC Beljak, FMI iz Italije, AMZS iz Slovenije Zmagovalce čakajo dragocena darila, mdr. motor v vrednosti 30.000-, dva poleta po regiji Koroška - Furlanija - Slovenija idr. ŠENTJANŽ Otroški program „Mali rimski cirkus” Nastopa: Andrej Roza-Rozman z varietejem za otroke od šestega leta naprej Kraj: v k&k centru Čas: ob 10.30 Vabi: k&k Sreda, 13. junija PLIBERK Mikos - klovni iz Moskve Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20.30 Vabijo: Društvo Kulturni dom, Slovensko prosvetno društvo Trta, Slovenska prosvetna zveza BOROVLJE Ponovitev kabareta „Vse za ljubi kruhek” Nastopa: igralska skupina SRD „Borovlje” Kraj: pri Cingelcu na Trati Čas: ob 20.30 Vabi: SPD „Borovlje” ŠENTPRIMOŽ Koncert komornega zbora Cantus iz Ukrajine Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 20.30 Četrtek, 14. junija ŠENTILJ Farni praznik s prangan-jem, koncertom in družabnostjo Sodelujejo: MGV St. Egy-den, cerkveni pevci, Farna mladina, duo Albert & Pavle, gasilci in druga društva Kraj: v farni cerkvi in pred farno cerkvijo Čas: ob 9.30 Vabita: cerkveni in farni svet ŽITARA VAS Kolesarski izlet Štart: ob 12. uri pri Rutarju v Žitari vasi (ob 12.30 ob Ženeškem jezeru) Cilj: Breško jezero, navrh piknik Vabi: SRD „Trta” OBIRSKO Kolesarski izlet Štart: ob 13. uri pri Kovaču Proga: Kovač - Železna Kapla/črpalka Esso - Obirsko -Korte - piknik pri Franclnu Vabi: SPD „Valentin Polan-šek” DUNAJ Videofilm in fotografije Razstavljajo: Bea Bakon-dy, Iris Docker, Miha Horvat Čas: ob 20. uri Kraj: v klubu Vabi: Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju PLIBERK Koncert komornega zbora Cantus iz Ukrajine Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 20.30 Nedelja, 17. junija GRADEC Koncert komornega zbora Cantus iz Ukrajine Kraj: v cerkvi Sansalvator (Robert Stolz-Gasse 3 Čas: ob 17. uri Ponedeljek, 18. jünija CELOVEC Redni občni zbor SAK Čas: ob 19. uri Kraj: v Mladinskem domu, Mikschallee 4 Vabi: Slovenski atletski klub PRIREDITVE, OGLASI RAZSTAVE TINJE Slike Draga Druškoviča Kraj: v Domu prosvete Odprtje razstave: v soboto, 9- junija, ob 19. uri Razstava je odprta do 4. julija 2001 libuče Hermann Falke: Slike na kositru in aluminiju (1974-1985) Kraj: v galeriji Falke Razstava je odprta do 12. oktobra 2001 (od torka do petka med 15. in 18. uro) PLIBERK Prešeren na Koroškem Kraj: v Kulturnem domu BRUCK A. D. MUR Karl Vouk: „Trip” Kraj: Kunstmagazin Margarete Hell Vernisaža: v petek, 8. junija, ob 19. uri Razstava je na ogled do 30. junija, od torka do petka med 15. in 18. uro, od četrtka do sobote tudi od 10. do 12. ure Slovenska gospodarska zveza vabi na tečaj „INTERNET IN E-MAIL” (vodi Franc Opetnik) Štirje večeri po dve uri od 19. do 21. ure Termini: 18., 20., 25. in 27. junija Kraj: Dvojezična trgovska akademija Prijave sprejema do 15. junija SGZ (0463/508802) Prispevek: 1050.- CELQVEC Koncert komornega zbora Cantus iz Ukrajine Kraj: v Domu glasbe Cas: ob 19.30 fiUNAJ Branje Martina Kuchlinga Kraj: v klubu Cas: ob 19.30 Vabi: Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju 5ELOVEC OHJO-Tour2001 - koncert Kurt Ostbahn & Die Kombo Predskupina: Bališ Kraj: na vrtu Mohorjeve Čas: 19. uri Prireditelja: Slovenska Prosvetna zveza, „Der Zweisprachige Chor -Dvojezični zbor” BlLČOVS Ples in predavanje »Ples-telo” Vodi: Freia Leonhardt Kraj: Posojilnica Bank Čas: ob 19. uri Vabi: Katoliška akcija Petek, 22. junija CELOVEC Ples in predavanje „Ples - telo” Vodi: Freia Leonhardt Kraj: center „Franz von Sales" Čas: ob 19. uri Vabi: Katoliška akcija Sobota, 23. junija DUNAJ Klubski piknik Kraj: Grünbergwiese, 16. okraj Čas: ob 15. uri Vabi: Klub slovenskih študentov in študentk na Dunaju SUHA 9. mednarodni festival oktetov Nastopajo: Banchieri Singers (Madž.), Etno-skupina Katice (Slov.), Doppelquartett Himmelberg (Avstr.), Dravograjski oktet (Slov.), Oktet Suha Kraj: na Suškem gradu Čas: ob 20.30 Koncert v Dravogradu: v petek, 22. junija 2001, ob 20. uri GLASBENA ŠOLA NA KOROŠKEM Razpored za vpisovanje navih učencev Glasbena šola na Koroškem bo vpisovala nove učence za pouk naslednjih instrumentov: klavir, orgle, pihala (kljunasta in prečna flavta, oboa, klarinet, saksofon), trobila (trobenta, rog, pozavna, bariton, tuba), kitara, violina, violončelo, klavirska in diatonična harmonika, citre, tolkala Solopetje: (avdicija sledi) Izobrazba glasu: (tudi za zborovske pevce) Zborovodska šola: vabljeni aktivni zborovski pevci z delnim znanjem klavirja Balet: sprejemamo otroke od 4. do 10. leta (pouk bo samo v Mohorjevi ljudski šoli, Mladinskem domu, Bilčovsu in Ledincah) Predšolska glasbena vzgoja: od 3. leta dalje 7 pouk samo v otroških vrtcih v Celovcu, Borovljah, Šentjakobu (Šentpetru), Dobri! vasi in Šentprimožu Ponedeljek. 11. junija 2001 PODJUNA • Pliberk, Posojilnica: od 13.30 do 14.00 • Šmihel, farni dom: od 14.30 do 15.00 • Globasnica, ljudska šola: od 15.30 do 16.00 • Šentprimož, kulturni dom: od 16.30 do 17.00 • Dobrla vas, kulturni dom: od 17.15 do 17.45 ROŽ • Bilčovs, društvena soba nad staro Posojilnico: 13.30 do 14.00 • Ledince, ljudska šola: od 14.30 do 15.00 • Šentjakob, društvena soba nad Posojilnico: od 15.30 do 16.00 • Sveče, pri Goršetu: od 16.30 do 17.00 • Borovlje, pri Bundru (Postgasse 4): od 17.00 do 17.30 • Sele, farni dom: od 18.00 do 18.30 CELOVEC • Mohorjeva ljudska šola: od 11.00 do 11.30 • Mladinski dom, klavirska soba (Mikschallee 4): od 15.30 do 16.00 ŽILA • Straja vas, v ljudski šoli: od 16.30 do 17.00 Nastopi glasbene šole • Torek, 12. 6. 2001, ob 16.30: Mohorjeva, ljudska šola - oddelek Mohorjeva (1. skupina) • Torek, 12. 6. 2001, ob 19.00: Bistrica v Rožu, kulturni dom - Večer komornih skupin in 1. del zaključenega letnega koncerta učencev GŠ _ • Sreda, 13. 6. 200T, ob 18.00: Škofiče, društvena soba - oddelek Škofiče , • Sreda, 13.6. 2001, ob 19.00: Pliberk, farna dvorana - nastop učencev solopetja Zveza koroških partizanov in prijateljev protifašističnega odpora tudi letos vabi na tradicionalno tovariško srečanje protifašistov in demokratov, ki bo v nedeljo, 24. junija 2001, s pričetkom ob 14. uri pri Peršmanu v Podpeci nad Železno Kaplo. IME Ö 04239/26 42 od petka, 8. junija, od 18. ure, do nedelje, 10. junija, do 13. ure Duhovna obnova za zakonce: „Ljubezen dozoreva v zvestobi” Voditelj: p. Lojze Markelj v soboto, 9. junija, ob 19. uri Odprtje razstave: Slike Draga Druškoviča v torek, 12. junija, od 16. do 20. ure Seminar: Biti žena po 50. letu Voditeljica: Christa Kuscher od ponedeljka, 18. junija, od 18. ure, do četrtka, 21. junija, do 13. ure Duhovne vaje za duhovnike: „Na tvojo besedo bom vrgel mreže” (Lk 5,5) Voditelj: nadškof Stanko Hočevar, Beograd v četrtek, 21. junija, ob 14. uri Obisk Božanskega zeliščnega vrta (nad 300 različnih rastlin) Voditeljica: mag. rer. nat. Evelin Kramer-Fröschl od petka, 22. junija, od 16. ure, do sobote, 23. junija, do 16. ure Kako se izogniti stresu? Voditelj: dr. Kurt Schöffmann od petka, 22. junija, od 15. ure, do sobote, 23. junija, do 16. ure Vacation English - Get your English fit vor vacation! Voditeljica: dr. Maureen Devine ROMARSKO POTOVANJE v soboto, 16. junija 2001 Romarsko potovanje k Mariji na Lokav (Maria Luggau) Spremljevalec: Jože Kopeinig od ponedeljka, 10. septembra, do četrtka, 13. septembra 2001 Ogled znanih in še neznanih opatij, samostanov in cerkev na Štajerskem Spremljevalec: dr. Jože Till NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa Predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villa-pherstr. 8,1. nadstropje. Naš tednik prejema podpore lz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne Pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varst- ■ J: ■ vu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5.1955, Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56-31; e-mail: franz.sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 VetrinjA/iktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil; Slovenija: 150,-SIT. Študentki/študentu oddam od jeseni naprej veliko, mirno, svetlo opremljeno sobo. Zaradi poklicne odsotnosti lastnika je tudi preostali del stanovanja (nedaleč od centra, 86 m2) večji del časa za izključno uporabo. Tel.: 0664/3953465 14 Sport KOLESARJENJE__________________ „Paco” se pripravlja na naslednjo preizkušnjo: „TourdeSuisse” Po dirki po Nemčiji, ki se je končala minuli ponedeljek, se je profesionalni kolesar iz Loč Peter „Paco” Wrolich sicer izčrpan, vendar zadovoljen vrnil na Dunaj oz. na Koroško, 'saj je na tej enotedenski dirki dosegel nekaj odličnih uvrstitev in bil celo nekajkrat blizu zmage. Predvsem na prvi etapi je bilo njegovo izhodišče za prvo mesto enkratno, saj je bil v zaključnem sprintu v izvrstni poziciji, vendar je bil dobrih 100 metrov pred ciljem vpleten v množični padec ter namesto zmage odnesel le boleče poškodbe. Vendar ga ta padec ni oviral za nadaljnje močne nastope v nadaljevanju dirke, saj je razen vožnje na kronometer (bil je 101.) zabeležil vedno viško uvrstitev. Tako je bil npr. na drugi etapi šesti, na tretji in četrti 14. oz. 15., na zaključni pa ponovno četrti (v skupnem seštevku je bil 37. in s tem tretji najboljši predstavnik avstrijskih barv). Sedaj se „Raco” pripravlja na naslednjo_ veliko preizkušnjo -na dirko po Švici, znamenito „Tour de Suisse”, ki velja za eno najzahtevnejših v Evropi in je na programu med 19. in 28. junijem. Do takrat Wrolich ne bo tekmoval - torej tudi ne na dirki po Avstriji, ki bo od 11. do 17. junija. Franc Sadjak NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH/PRIHODNJI KROG Labot ali Dobrla vas - kdo bo prejel krono prvaka? Medtem ko Labot lahko z lastno močjo postane prvak 2. razreda E, upa Dobrla na pomoč Pliberka II, ki v zadnjem krogu gostuje v Labotu. evet točk je ekipa trener-Ija Velika že zaostajala za vodečim Labotom, vendar izredno močni in povsem uspešni nastopi v vigrednem delu prvenstva (en remi, sicer izključno le zmage) so Dobrol-čane privedli že zelo blizu vrha lestvice. Od vodečega Labota jih pred zadnjim krogom loči le še minimalna razlika, vendar ta zadostuje Labotu, da z lastno močjo lahko postane prvak - če na sobotni tekmi premaga Pliberk II. S tem Dobrolčani upajo na Pliberčane, ki imajo možnost, da proti Labotu nastopijo z najmočnejšo ekipo - torej okrepljeni z nekaterimi igralci iz članske ekipe, kot npr. s Tratterjem, Skorjanzem in z Grošem. „Upam, da bodo to možnost dejansko tudi izkoristili,” pravi trener Dobrolčanov Marjan Velik. Vsekakor je s strani Pliberka slišati, da bodo nastopili z enim ali drugim igralcem iz članske ekipe in da se bodo borili z vso močjo, saj imajo z Labotom še neporavnan račun. Jeseni so nam- reč na domačem igrišču podlegli Labotu kar z 1:6. Vso upanje Dobrolčanov na močan in predvsem uspešen nastop Pliberčanov v Labotu pa bi bilo zaman, če sami hkrati tekme proti Važenberku ne bi jemali resno oz. je ne bi dobili. F. S. Pari srečanj z našimi ekipami v zadnjem krogu tekočega prvenstva PODLIGA VZHOD ■ Launsdorf - Bilčovs (v soboto ob 17.30) 1. RAZRED D ■ Globasnica - Šmihel (v soboto ob 18. uri) ■ Železna Kapla - Grebinj (v soboto ob 17.30) ■ Rikarja vas - Šentpavel (v soboto ob 17.30) 2. RAZRED C ■ St. Martin - DSG Sele (v soboto ob 17. uri) 2. RAZRED E ■ Dobrla vas - Važenberk (v soboto ob 17.30) ■ Maria Rojach - Žvabek (v soboto ob 17.30) PODLIGA VZHOD 1. ATUS Borovlje 25 16 6 3 49:16 54 2. Velikovec 25 15 6 4 53:19 51 3. ATSV Wolfsberg 25 13 9 3 45:19 48 4. Launsdorf 25 12 6 7 60:30 42 5. Žrelec 24 10 410 50:36 34 6. Podkrnos 24 8 8 8 38:36 32 7. DSG Borovlje 24 710 7 32:32 31 8. Šmarjeta 25 8 512 27:42 9. Ruda 25 9 214 34:70 29 10. Bilčovs 25 610 9 36:38 28 11. Klopinj 25 6 811 46:53 26 12. ASV 25 7 513 28:42 26 13. Pokrče 25 7 513 25:41 26 14. Vetrinj 25 6 415 29:71 22 • Zadnji krog - 9. junija: ASV - Podkrnos, Klopinj - DSG Borovlje, Launsdorf - Bilčovs, Pokrče - Ruda, Vetrinj - Velikovec, Zrel-ec - Šmarjeta, ATSV Borovlje - ATSV Wolfsberg 1. RAZRED D: 1. Metlova 25 16 6 3 2. Šentpavel 25 16 6 3 3. Grebinj 25 16 5 4 4. Žitara vas 25 14 5 6 5. Eitweg 25 13 3 9 6. Šentlenart 25 12 4 9 7. Šmihel 25 11 6 8 8. Rikarja vas 25 10 510 9. St. Stefan 25 8 413 10. Globasnica 25 6 514 11. Železna Kapla 25 7 216 12. Tinje 25 5 614 13. Vovbre 25 5 317 14. St. Margarethen 25 4 417 61:22 56:29 66:32 46:26 46:30 32:33 50:48 47:47 34:47 31:54 36:67 41:66 34:62 36:53 54 54 53 47 42 40 39 35 28 23 23 21 18 • Zadnji krog - 9/10. junija: Tinje - St. Stefan, Rikarja vas -Šentpavel, Globasnica - Šmihel, Metlova - St. Margarethen, Železna Kapla - Grebinj, Vovbre - Eitweg, Šentlenart - Žitara vas 2. RAZRED C: 1. Ledince 24 17 4 3 72:24 55 2. Treffen 23 15 4 4 58:18 49 3. HSV 23 11 3 9 46:42 36 4. Seebach 23 10 4 9 53:47 34 5. Osoje 23 9 6 8 43:41 33 6. DSG Sele 23 9 410 35:35 31 7. Hodiše 23 8 7 8 35:35 31 8. Kriva Vrba 23 9 410 33:44 31 9. Teholica ,23 8 510 39:42 29 10. St. Martin 23 8 312 25:45 27 11. Poreče 23 7 511 21:35 26 12. Bistrica/R. 23 410 9 25:40 22 13. Rožek 23 3 515 31:68 14 • Zadnji krog - 9/10. junija: Kriva Vrba - Osoje, St. Martin -DSG Sele, Poreče - Rožek, Teholica - HSV, Bistrica/R. - See-bach, Hodiše - Treffen 2. RAZRED E: 1. Labot 23 18 2 3 75:20 56 2. Dobrla vas 23 18 2 3 61:17 56 3. Šempeter 4. Sinča vas 24 22 17 15 3 4 1 6 54:19 62:31 54 46 5. Galicija 23 10 6 7 34:28 36 6. Frantschach 23 9 7 7 32:30 34 7. Maria Rojach 23 10 4 9 42:50 34 8. Reichenfels 24 9 411 42:37 31 9. Žvabek 23 8 114 46:72 25 10. Važenberk 22 4 513 25:47 17 11. Pliberk II 23 5 117 23:61 16 12. Preitenegg 24 4 317 18:56 15 13. Djekše 23 2 318 18:64 9 • Zadnji krog - 9/10. junija: Sinča vas - Galicija, Maria Rojach - Žvabek, Dobrla vas - Važenberk, Labot - Pliberk II, Preitenegg -Reichenfels, Frantschach - Djekše Športni peteroboj ob zaključku jubileja Mladege roda Mladi športniki so pri tem dosegli nekaj odličnih rezultatov, predvsem predstavniki Glavne šole Borovlje. r"^ evija „Mladi rod” je prazno-1-V vanje 50-letnice izhajanja Isklenila s športnim viškom: na športnem igrišču Slovenske gimnazije v Celovcu je potekal veliki finale dvojezičnih ljudskih in glavnih šol v šolskem peteroboju. V finalu je nastopilo devet ljudskih in tri glavne šole, ki so se kvalificirale pri okrajnih predtekmovanjih. Pri glavnih šolah so zmagale Borovlje pred Šentjakobom in Slovensko gimnazijo, pri ljudskih šolah pa Hodiše pred Šent-lenartom in Bekštanjem. Na finalnem tekmovanju je sodelovalo sto dijakov in dijakinj, ki so se pomerili v skoku v daljavo z mesta, metu žogice, Sprintu na 50 metrov, teku na ovire in teku na 400 metrov. Mladi športniki so pri tem dosegli nekaj odličnih rezultatov, ko so potrdili, da na sodelujočih šolah posvečajo potrebno davna šola Borovlje (pod vodstvom Janka Woschitza) je z veliko prednostjo osvojila prvo mesto v skupini glavnih šol. Foto: Štukelj pozornost pouku telovadbe. Na slovesni razglasitvi rezultatov s podelitvijo lepih nagrad je glavni organizator tekmovanja Joško Wrolich lahko pozdravil številne častne goste, mdr. vodjo manjšin-skošolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu in predsednika društva „Mladi rod” Tomaža Ogrisa, podpredsednika deželnega šolskega sveta Rudolfa Altersber-gerja, predsednika koroške zveze za lahko atletiko dr. Christiana Kä-ferja ter Marjana Velika, predsednika Slovenske športne zveze, ki je bila tudi pokroviteljica finalnega tekmovanja. I. L. Zaključna razvrstitev - glavne šole: 1. Borovlje 467 točk, 2. Šentjakob 267, 3. ZG/ZRG za Slovence Celovec 257 Zaključna .razvrstitev - ljudske šole: 1. Hodiše 201, 2. Šentlenart pri Sedmih studencih 163, 3. Bekštanj 155, 4. Šentprimož 134, 5. Straja vas 113, 6. Bilčovs 109, 7. Mohorjeva Celovec 78, 8. Železna Kapla 75,9. Šmihel nad Pliberkom 24. r f F 'V' Sport °b nastanku stike (tik pred tekmo proti Weisu) je bi! SAK še regionalni ligaš, pičli dve uri navrh pa le še koroški ligaš. Na sliki je poleg igralcev, trenerjev in nekaterih odbornikov tudi zastopnik glavnega spon-zorja SAK - direktor Zveze Bank Franc Krištof (stoje levo). Foto: F. Sadjak nogomet/regionalna liga - koroška liga SAK ovenel, toda krepijo ga zopet nove korenine Izpad iz regionalne lige je pri SAK povzročil vzdušje za obnovo in optimizem. Novi, mladi, odborniki že pred občnim zborom postavljajo temelje za koroško ligo. r-\o več letih v regionalni ligi, p^kjer je SAK leta 1995 prav * ob svoji 25-letnici obstoja slavil doslej največji uspeh kluba ~ Povzdig v takratno II. državno 'igo (sedanjo I. divizijo) - se je Moštvo trenerja Jagodiča minuli Petek zvečer bolj ali manj pričakovano poslovilo iz te tretje naj-višje lige v Avstriji. Tudi zmaga na petkovi - zadnji prvenstveni ~ tekmi proti Weisu SAK v boju Proti izpadu več ne bi pomagala, saj sta njegova konkurenta St. Florian in tudi Lendorf polno toč- kovala. Razočaranje v vrstah SAK je bilo po tekmi seveda opazno, prevladovalo pa je kljub temu olajšanje, saj ima usoda izpada tudi sladek priokus -namreč edinstveno priložnost za osvežitev in obnovo moštva ter odgovornih okoli njega. V kakšni obliki se bo osvežitev pokazala, pa se bo določilo na rednem občnem zboru, ki bo v ponedeljek, 18. junija, v Mladinskem domu v Čelovcu. Pričakovati je vsekakor mnogo sprememb -celo čisto na vrhu kluba. Medtem ko so ozadja v sklopu z občnim zborom in njenimi t.i. posledicami bolj ali manj še neznana, je bil trener članske ekipe medtem že določen (Jagodič) ter poverjen s športnimi pripravami na prihodnjo sezono v koroški ligi. Znano je, da bo SAK šel v prvenstvo z zelo močno ekipo in da bo njegov cilj visok. Tudi nekaj novih (močnih) igralcev se bo pridružilo moštvu, medtem ko ga bosta mdr. morala zapustiti napadalec Miklau in vratar Matschek. F. S. REGIONALNA LIGA-30. KROG Nemočen SAK: 14. poraz na 30. prvenstveni tekmi Nekoliko razočarljiv je bil nastop SAK na zadnji sezonski prvenstveni tekmi proti Weisu, saj so redki gledalci imeli občutek, da se je moštvo predčasno vdalo usodi izpada in se zaradi tega ni docela borilo. SAK je pričel tekmo vsekakor premalo odločno, tako da so gostje kaj kmalu prevzeli pobudo in iz prostega strela že v 8. minuti povedli. Šele v 2. polčasu, ko je trener Jagodič dal možnost dvema mladima igralcema, je SAK začel močno napadati, vendar pravih, vsiljivih priložnosti si kljub temu ni znal priigrati. SAK-Wels 0:1 (0:1) SAK: Matschek 3, A. Sadjak 5, Hajnžič 3, Zanki 4, Darmann 4, Šmid 4, Roy 3, K. Woschitz 3 (46 Verdel 4), I. Woschitz 3 (46. Blajs 3), Miklau 3 (55. Krajger 4), Jovanovič 3 Igrišče ASV: 100 gled.; sodnik: Hechtl (soliden); strelec: Kopier (8.); rumeno-rdeči karton: Roy (77.); rdeči karton: Kopier (93.) Pliberčani zaključili sezono z remijem Z zasluženo točko na tujem proti Voitsbergu so Pliberčani zaključili letošnjo sezono, ki je bila zanj bila proti pričakovanju uspešna. Ekipa trenerja Telliana se je namreč od koroških predstavnikov uvrstila najvišje - na 4. mesto, kar pred sezono od njih nihče ni pričakoval. Tekmo proti Voitsbergu so libero Javornik & co zopet vzeli zelo resno, kajti v primeru zmage bi se lahko uvrstili še na 3. mesto. Žal pa tokrat ofenzivni igralci niso izkoristili priložnosti. Voitsberg - Pliberk 0:0 PLIBERK: Jesse 4, Javornik 4, Hohenberger 4, Skorjanz 3, F. Wriessnig 3, Urnik 3, Messer 3, Slamanig 3, Smrtnik 4, Baumgartner 3, Zec 4 (80. Gros 0) Voitsberg: 300 gled.; sodnik: Leidlmayr (povprečen) REGIONALNA LIGA 1. Pasching 30 16 8 6 60:26 56 2. Kapfenberg 30 15 6 9 50:34 51 3. Hartberg 30 1212 6 46:29 48 4. Pliberk 30 14 6 10 52:39 48 5. Gratkorn 30 12 9 9 44:35 45 6. Donau Linz 30 12 9 9 33:30 45 7. BW Linz 30 12 6 12 48:41 42 8. Šentvid 30 11 8 11 38:44 41 9. Zeltweg 30 913 8 42:39 40 10. Špital 30 11 6 13 47:51 39 11. Wels 30 10 8 12 40:51 38 12. Voitsberg 30 91011 40:48 37 13. WAC 30 9 714 37:49 34 14. St. Florian 30 8 8 14 34:56 32 15. Lendorf 30 8 7 15 24:45 31 16. SAK 30 511 14 29:47 26 ■ Rezultati zadnjega kroga: Pasching - Spital 3:1 (0:0), SAK - Wels 0:1 (0:1), Lendorf - Gratkom 2:1 (0:1), Voitsberg - Pliberk 0:0, St. Florian - FC Šentvid 3:2 (2:1), Kapfenberg - WAC 2:2 (1:1), Donau Unz - Hartberg 0:0, Zeltweg - BW Linz 1:0 (0:0) B Strelci SAK: 7 Miklau 5 Roy 4 A. Sadjak 3 Tol 2 Jovanovič, Novakovič, Ogris, I. Woschitz, 1 Eberhard a Strelci Pliberk: 11 Smrtnik 10 D. Wriessnig 9 Zec 5 Baumgartner 4 Osekre 3 Urnik 2 Gros, Hohenberger, Krewalder, Mosser 1 Ablade, Tratter NARAŠČAJ SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA WAC - Dravograd Olimpija - FC Kärnten Publikum Celje - Špital Tekme SAK ta krog: Faktor Ljubljana U 18 - SAK (v sredo, 13. ju- nija ob 19. uri/Ljubljana), SAK U 16-Žrelec (v soboto ob 18. uriA/idra vas), SAK U 14 -Grabštanj (v soboto ob 16. uriA/idra vas), SAK U 12 - Dobrla vas (v soboto ob 18.30A/i-dra vas); SAK U 10/1 - SAK U 10/4 (petek ob 18. uriA/idra vas) Prvi pokal juniorjev Slovenija - Koroška SAK-WAC 2:2 (1:1) SAK: Müller, Waldhauser, Verdel, Offner (65. Petschnig), Babic, K. Woschitz, Hobel, Žel (70. Stropnik), Pitschek, Krajger, Malej (45. Olip) Sadniki: Smoliner, Riepl, Beiersdorf Slrglcil 1:1 (33. Alfons Krajger/11-m), 2:2 (?5. Joži Stropnik) V zadnji prvenstveni tekmi so sakovci ubranili napad Wolfsberzanov, ki so Potrebovali zmago s tremi goli razlike, da bi na lestvici prehiteli SAK. Gostje so bili sicer dvakrat v vodstvu, SAK pa nikoli ni bil resno ogrožen, da bi dal tekmo iz roke. pokai U 18 Slovenija - Koroška. Pretekli četrtek (po redakcijskem zaključku) so odigrali 1. krog. V sredo, 13. junija, je na vrsti 2. krog: Faktor Ljubljana - SAK (19.00) Bad Bleiberg - Kranj FC Šentvid - Rudar Velenje Desetletni nogometaši SAK in NK Korotan Prevalje igrajo vso leto prijateljske tekme. Preteklo nedeljo so sakovce povabili na mednarodni turnir na Prevalje, kjer so dosegli odlično 3. mesto. (Na sliki so sakovci spredaj, zadaj NK Korotan) JUBILEJ 140 let ljudske šole Šentprimož. Že leta 1854 je Georg Hobel ustanovil privatno šolo. Prvo javno šolo pa so v tem kraju dobili 1861. Obletnico bodo praznovali v soboto, 30. junija, z jubilejno slavnostjo. Ravnatelj šole je danes Lojze Lach. OSEBE & DOGODKI Na Bistrici na Zilji po stari tradiciji prirejajo štehvanje na binkoštni ponedeljek. V drugih ziljskih krajih je štehvanje pozneje - julija, avgusta in septembra. Štehvanje prireja vaška fantovščina, ki jim pravijo „konta“-Fantje jezdijo na konjih brez sedla mimo soda, ki ga skušajo razbiti. Zmagovalec dobi „krančelc“ in ga z veselim vriskanjem natakne na roko. Z rejem pod vaško lipo se štehvanje konča. Cantus: iz Zakarpatja na Koroško Vrhunski komorni zbor „Cantus“ iz Ukrajine bo od 13. do 16. junija gostoval v Avstriji in pel med drugim v Šentprimožu, Pliberku in Celovcu. _____ Z ZLATIMI ČRKAMI Vogrče. Ime Anton VI-sotschnig bo gotovo z zlatimi črkami zapisano v zgodovino vo-grškega gasilskega društva, saj je vogrški komandant s svojim neumornim delom pripeljal svoje gasilce v sam koroški vrh. Preteklo soboto je Visotschnig z gasilci, društveniki KKD Vogrče, sosedi in prijatelji praznoval svoj 60. rojstni dan, h katermu mu tudi uredništvo Našega tednika iskreno čestita. Še na mnoga leta! Gasilski Komorni pevski zbor „Cantus“ prihaja iz glavnega mesta zahodnoukrajinske province Zakarpatje. Člani zbora so absolventi raznih glasbenih visokih šol, zbor pa šteje med najboljše v svoji državi. Prejel je tudi odlična priznanja na raznih mednarodnih tekmovanjih, posebno odlično je avtentično izvajanje zakarpatskih pesmi. Na Koroškem bo zbor iz Užgoroda nastopil trikrat, in sicer v sredo, 13. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Šentprimožu, v soboto, 16. junija, ob 20. 30 v Kulturnem domu v Pliberku in v ponedeljek, 18. junija, ob 19.30 v Domu Glasbe v Celovcu. Cantus pa bo nastopil tudi v štajerskem glavnem mestu Gradcu, in sicer v nedeljo, 17. junija, ob 17. uri v Salvatorkirche, Robert Stolz-gasse 3. Vstopnice so na voljo tudi v predprodaji, in sicer pri KKZ (0463/ 516243) ter pri SPZ (0463/514300). r>ČIO¥E8C/ Umetnik Drago Druškovič pravi, „da se mora človek zediniti z naravo, se družiti z vsem živim, predvsem pa iskati svojo pot k Bogu“. Slike na to temo in druge umetnine bodo od sobote naprej na ogled v Domu v Tinjah, kamor vabi rektor Jože Kopeinig na ver-nisažo, v soboto, 9. junija, ob 19. uri. Druškovič razstavlja v Tinjah.