Dolžnosti» i*v0
t p. n. Licejska W^a.
mm 14 «Sa
dl
po «fcogtmasa; pd primere« popaaL Uprawdsfos*
aewÄlno, kw«arate Io rekkan*c$j#.
sTRAZÄ
liiMtti psUffles list zi liaitiiki Ijotstao
Poitnia* plgfeaa» ? gotar*ig|
*L5 Z
fit 113.
SO. štev.
Maribor, dne 5. marca 1923.
Letnili XV.
sssssgsgss
Ni in nasprotniki.
Temeljit pregled dosedanje volilne borbe v Sloveniji je za našo stranko razveseljiv in časten. Takšnega navdušenja in takšne odločnosti kakor sedaj, še ni bilo od shodov majske deklaracije in svoj čas v dobi taborov. Mi imamo na stotine shodov in nešteto sestankov, in niti eden se nam še ni ponesrečil. Vsi nasprotniki skupaj, pa naj so to samostojni, demokratje, dvojni štajerski republikanci in trojni socijalisti, radikalci itd. nimajo skupno izkazati takšnega uspeha, kakor mi sami. Nič ne pomagajo centi letakov, lepakov in časopisov, nič podkupljeni agitatorji: kakor lev nadležnih muh se otresa slovenski narod teh elementov.
Oglejmo si rezultate dosedanje volilne borbe najprej na Kranjskem! Leto 1920 so nam samostojni onemogočili skoro polovico vseh shodov, sedaj niti enega. (Sni so se takrat širili kakor kuga in ljudstvo je sedaj po dveh letih kugo spoznalo: niti enega pomembnega shoda niso imeli! Kjer pa so se sešli volilci v večjem številu, so se zbrali samo za to, da naženejo politične goljufe in tako bega in tava njihov voditelj Pucelj kakor pravi ubežni kralj brez krone in dežele okrog. Nikjer miru, nikjer ni zanj sreče. Celo v Belokrajiin, kjer jfi dobil zadnjič dve tretjini glasov, so ga povsod razjarjeni in razočarani kmetje nagnali. Jezen minister je začel beseneti in zmerjal je ljudi z «bedaki« in «opicami« pod zaščito varnostnih organov. S tem je zaigral še ssltdnje pristaše.
Kakor Puceljevi stranki, gre tudi Žerjavovcem. — Samo Reisner si je izmed vseh kandidatov upal v dva ali tri kraje, pa so ga še tam poučili, da ne bo nič z demokratskimi centralisti in korupcijonisti. Dr. Žerjav, kot nosilec liste pa sploh ne upa nikamor. Že ve, zakaj »e.
O narodnih socijalcih in socijalnih demokratih takorekoč ni nič slišati. Radič in Novačan, republikanska politična mesija Slovencev na Kranjskem sploh nimata svojih list. Radikali v Ljubljani še potrebnih 100 pravilnih podpisov za predlagatelje kandidatnih list niso dobili in up in strah nasprotnikov: politični rzdajalec Šušteršič tudi nima nobene sreče. Toliko upov so imeli nasprotniki, da ž njim ubijejo naše vrste in potem žanjejo svojo žetev, pa so se bridko prevarali srsi: Pašič in Pribičevič, Žerjav in Pucelj s Kukovcem. Koliko so pisali, da smo razbiti in uničeni, pa še nismo Mii nikdar tako enotni in močni, kakor ravno sedaj, ko so nam obetali in prorokovali prostost in pogin.
f	Kako je pri nas?
Skoraj isto sliko, kakor na Kranjskem, nudi pregled volilnega boja na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Le več nasprotnikov imamo tukaj, zato bo tem častnejša zmaga.
Samostojna na Štajerskem dela v sramoti in neuspehih ter v bezanju pred ljudstvom tovarišem na Kranjskem zelo uspešno konkurenco. Do sedaj kaže, da niti enega zastopnika ne bodo imeli. Mermolja in Drofenik poskušata svojo srečo, toda njuna zvezda je že utonila: ljudstvo ju preganja, kamorkoli prideta, drugi kandidati pa sploh na shod ne gredo! V vseh krajih, kjer so samostojni kandidati doma, smo mi imeli si- j jajne shode. Politična sleparija in koristolovstvo Sa- j mostojne in njenih voditeljev je razkrinkano. Volilci, j Krčimo politično mrhovino stran.
Demokrati so na Štajerskem v istem položaju. Na j deželi ne upajo sklicati shoda, v mestih pa jim nihče ne ; gre blizu. Kakor gobavcev se jih izogiba vse in vsak se ; sramuje ter protestira, če mu rečeš, da je demokrat. Ne ■ pomagajo časopisi, ne prebarvane firme starih lastnikov; ljudstvo pozna, da so demokratje glavni krivci današnjih razmer skupaj z radikali in samostojneži. Kmetsko-obrtna zveza nima kot nosilca ne kmeta, ne obrtnika, temveč dr. Kukovca, ki se razume le na eno ; obrt: izdajati in prodajati vse beograjskemu centraliz- j mu, doma pa strašili s klerikalizmom.
Radič in Novačan imata vsak svojo republikansko : stranko, toda njun vpliv se malenkostno čuti le v krajih ob hrvatski meji. Nekaj samostojnežev gre ž njima, ljudstvo pa spoznava, da sta to politična sleparja, kajti čemu dve republikanski stranki in kako, da kandidirata le na Štajerskem? Svitle gradove obetajo, pa revnih bajtic nimajo. Povejmo še tistim redkim zaslepljenim, da ima Radič od svoje politike milijone vredne vinograde in vile v Zagrebu in okolici, njegovi hrvatski re- : publikanci batine srbskih žandarjev in srbski Beograd hrvatski denar davkoplačevalcev, mi vsi centralizem z gospodarskim izkoriščanjem, korupcijo in političnim ponižanjem.
Pomilovanja vredno sliko razkosanosti in razbitosti nudijo socijalisti. Po Marksovem manifestu je njihova parola: «proletarci vseh dežel, združite se!«, pa so že slovenski razcepljeni na tri liste, da ne govorimo o drugih v na,ši državi. To kaže vso njihovo neresnost in nesposobnost.
S pomočjo celega vladnega aparata so začeli razvijati največjo delavnost med nami srbski radikalci.
K njim so pristopili višji uradniki, kateri se bojijo, da
{ bi jih sicer premestili. Radikali so tvorili zadnje dve f leti s samostojneži in demokrati vlado. Sedaj so jih f brcnili s Pašičevo intrigo stran, da lažje državni de-f nar zlorabljajo le za svojo stranko.
Napačen je pa račun radikalov, ki je sledeči: Vi f Slovenci nam pošljite v Beograd ves vaš denar, mi j Srbi pa vam iz Beograda kandidate. Naravnost nesram j no je namreč, da je nosilec liste mladi, neizkušeni Beo-I gradčan Stojadinovič. S tem se našim volilcem naravnost reče: manjvredni, nesposobni ste, zavedajte se, da ste naši podložni in sluge, ki morajo služiti!
Z napitninami, brezobrestnimi posojili občinam in i s klavernimi podporami viničarjem mislijo opehariti L in premotiti voliice. Tako smešna sredstva so edino ' uspešna pri Balkancih, pri nas ne. Ezav je dobil vsaj ! celo skledo leče za svoje prvenstvo, mi Slovenci bi naj I za par papirnatih cunj prodali svojo čast, šli v gospo-I darski pogin?! Smešno, otročje!
Vrste naših volilcev stojijo strnjene. Častna in sijajna zmaga nam je zagotovljena. Nič ne pomaga papir, nič demagogija, nič podkupovanje: mirni in od-1 ločni gremo na volišče, ker vemo, da gre za obstoj, čast I in gospodarsko življenje Slovencev. Nezmagana mi če-j ta smo, brez straha in trpela smo in dne 18. marca bo j odmevalo po mestih in gorskih vaseh: črna zemlja naj j pogrezne, tega kdor odpada!
j Somišljeniki, prijatelji, prevarani in teptani! S po-I nosom in samozavestjo vas kličemo k soudeležbi na I zmagi. Dne 18. marca je plebiscit za zrelost in slovensko pravdo našega naroda!
Politični položaj.
Pašičevo «lojalno« izvajanje ustave. V svojem listu «Radikal« je napisal Stojan Protič ostro kritiko od Pašiča podpisanega volilnega proglasa. Med drugim pravi: Za nas in za vse činitelje od veljave v državi je važno to, da je bil g. Pašič prisiljen priznati in javno izpovedati, da pri nas ustavno vprašanje obstoji, da obstoji tudi ustavna kriza in da je vprašanje ustavne revizije na dnevnem redu Poprej pa ostro kritizira Pašičevo mnenje, da je treba ustavo lojalno izvajati ter šele pri tem spoznavati, kaj in v koliko bi bilo treba spremeniti. Protič meni, da se je ustava že dovolj izvajala, da je že dovolj slabih izkušenj in da se ne bi smelo iskati novih. V primer lojalnosti Pašiče-vega ustavnega izvajanja navaja Protič najprej zakon o zaščiti države, ki je bil kmalu po ustavi sprejet, ki krati velikemu delu državljanov najvažnejše pravice, tepta ustavna določila ter povzročuje nepregledno vrsto protizakonitih činov. Za Pašiča je lojalno izvajanje ustave tudi to, da njegov notranji minister odre-juje, da noben državljan ne sme iz svoje občine kam na pot, če nima dovoljenja od policijske oblasti. Za Pašiča je lojalno izvajanje ustave tudi to, da sodnija sprejema in potrjuje liste nekaterih političnih skupin, policija pa tem skupinam shode in sestanke prepoveduje ter razganja. Tudi to naj bi bilo lojalno, da sprejme narodna skupščina zakon o srezkih in oblastnih samoupravah, a da pri tem še nikjer ni bilo volitev po tem zakonu in da izven Srbije-še nikjer nimamo samoupravnih oblasti. Protič meni, da od državnika, ki ima take pojme o lojalnosti, lahko še dolgo čakamo, da bi delal to, kar mora sicer sam priznati, da obstoja. Če Pašič doslej ni videl nedostatkov ustave, ke-daj in kako jih naj zagleda ali celo odpravi?!
O evakuaciji tretje cone in Sušaka so govorili na zadnji seji ministrskega sveta. Zunanji minister je poročal o novih težavah, ki jih dela Mussolini. Ta je nam reč zahteval, naj se uredi poprej promet z Reko in luko Baroš. Zahteve Mussolinija glede Baroša so take, da bi mogle kompromitirati vse delo na sporazumu med Italijani in Jugoslavijo. Naša vlada stoji na stališču, da se na Reko ne sme poslati niti en vagon, predno se popolnoma ne izvrši evakuacija.
Evakuacija Sušaka. Energično stališče naše vlade proti odlašanju Mussolinija glede evakuacije je le pomagalo in Italijani so v soboto izpraznili Sušak. Na tisoče ljudstva iz celega Primorja je prihitelo k sprejemu naših čet in naše uprave. Do večera so trajale navdušene manifestacije. Mir in red se nikjer ni kalil, vse se je izvršilo v največjem redu.
Upor v štipu. Prebivalstvo vasi okrog štipa proti bolgarski meje se je uprlo vsled neznosnih razmer, ki so se v volilni borbi še poslabšale. Sodelovali so tudi komitaši ter napadli neko vojaško postojanko. V boju je precej izgub. Uporniki bežijo preko bolgarske meje. Ministrski svet se je o teh dogodkih posvetoval ter določil posebno komisijo za preiskavo. Ravno iz teh krajev se je poročalo, da se pretepajo cele oborožene bande v službi radikalov in demokratov, — in sedaj je morala slediti še nekaka vstaja.
Mi in Grčija. V Novem Sadu in Beogradu se že dalje časa mudi grška vojaška komisija, ki je prišla v Jugoslavijo radi nakupovanja konj za svojo vojsko, člani te komisije silno mešetarijo ter skušajo na vsak način dobiti konje po najnižji ceni. Da bi se jim to po-
srečilo, širijo s pomočjo svojih prijateljev vesti, kako ( ene padajo vsled pomanjkanja lame. To umazano barantanje in varanje se popolnoma strainja s tem, kar nam počenjajo Grki ob meji in pa kako oni postopajo z jugoslvanskim življem na svojem območju. — Grška vlada nalašč zavlačuje solunsko pogodbo v nedogleüe* čas. Najprej se je posluževala raznih izgovorov, sedaj je pa celo to opustila. Med obema vladama je nastala radi tega neka napetost. To je v zahvalo begrajski vladi, ki se je Grkom na ljubo že precej izpostavljala.
Invalidi v Sremu so začeli z zelo živahno agitacijo. Zvezali so se z dobrovoljci ter postavili lastno kandidatno listo. Nosilec liste je Mihajlo Majstorovie, invalid iz čačka. Invalidi in dobrovoljci so imeli že več dobro uspelih shodov in izdali so volilni proglas, bi poziva vse nezadovoljne, da glasujejo za invalidsko listo. Iz tega samostojnega invalidskega volilnega nastopa je razvidno, da je centralistično invalidsko udruženje popolnoma odreklo. Vršilo se je toliko kongresov, pa so se vsi razbili, posvetovalo se je tudi glede voM-iev, a brezuspešno in to samo radi tega, kgr so vfadši ljudje tudi v vodstvu invalidske organizacije. Po drugod se trgajo za invalide razne stranke, nekatere so za vabo postavile tudi kakega invalida na svojo listo, samo v Sremu gredo invalidi in dobrovoljci samostojna v volilni boj.
Komandant armije v S kopija. Belorukcj s Pašičem so izposlovali, da je za armijskega komandanta v Skop lju imenovan general Terzič, ki je bil upokojen, ker- s« ga pred poldrugim letom pri potovanju skozi Hercegovino razbojniki potegnili iz avtomobila, izropali ia slekli ter nagega poslali v Sarajevo. Radi te blamaž« je bii upokojen, sedaj pa dobi zopet visoko in vajina« mesto v Skopi ju, kjer je še več hajdukov, da se lahk« zopet z njimi sreča. — Govori se celo, da je ta reaktivirani general med resnimi kandidati za vojnega ministra, ker namerava dosedanji, kakor pravijo beograjske «Novosti«, odstopiti ter zavzeti zopet svoje mesto v vrhovni komandi.
Krvavi pretepi med radikali. Po sklepu glavnega
odbora o izključitvi Protičevih pristašev iz radikalne stranke, je dosegel spor med radikali svo jvrhunec, še zlasti, ko se je začel ta sklep tako izvajati, da se je nastopalo tudi proti onim, ki niso izraziti Protičevi pristaši in da so tudi akademiki pometali vse one iz kluba, ia nočejo proslavljati Pašiča. Iz raznih krajev, kakor iz Čuprije in Jagodine, že prihajajo poročila o krvavih prelepili med radikali in to ne samo med Paši-čevci in Protičevci, temveč tudi med pripadniki oficijelne in raznih neoficijelnih radikalnih list.
Nekateri Pašičevi kandidati bodo imeli smolo. — Med temi najbrž tudi zunanji minister dr. Ninčič, ki kandidira v okrajih Velika Kikinda-Veliki Bečkerek, kjer je pa vse, kar je bilo radikalsko, po večini na Pro-tičevi sirani in kjer so tudi nasprotne stranke zelo moč ne. Hercegovinski radikali so hoteli imeti za svojega kandidata profesorja Ivaniševiča, Pašič jim je pa vrinil ministra dr. Lazarja Markoviča, Ivaniševiča je pa. izključil iz stranke, ker ni hotel odstopiti od kandidature. Pašičevi listi sedaj proslavljajo Hercegovino, kako srečna da je, ker ima Lazo Markoviča za kandidata, Hercegovci imajo pa za lo prav malo navdušenja in veselja ter bodo pri volitvah Pašičevce tudi v velikem številu puščali na cedilu.
Po svetu.
Avstrijski minister o pogajanjih z Jugoslavijo. — Avstrijski zunanji minister dr .Griiuberger je na seji zunanjepolitičnega odbora poročal o uspehih svojega in kanclerjevega obiska v Beogradu. Minister je izjavil, da je bil glavni namen tega potovanja isti, kakor vseh potovanj glavna mesta nasledstvenih držav, da se namreč obstoječa nasprotja ublaže in da se odpravijo ovire za medsebojno izmenjavo blaga. Hoteli smo ustvariti podlago, je nadaljeval minister, na kateri bi se dal zgraditi gospodarski sporazum, ne da bi bili o-šlcodovani vitalni politični interesi prizadetih držav. To smo tudi dosegli, čeprav nismo mogli rešiti vseh spornih vprašanj, smo vendar dosegli sporazum vsaj v največjih vprašanjih in tako smo ustvarili tudi za rešitev ostalih vprašanj ugodno razpoloženje. Čeprav so ti sporazumi tudi za nas zvezani z bremeni, obstoji vendar upanje, da bodo obojestransko koristni, ker je na ta način odstranjenih mnogo ovir za nadaljna detajlna pogajanja. Vlada kraljevine SHS je izjavila svojo pripravljenost za noveliranje sedanje trgovske pogodbe in bo v bodočo trgovsko pogodbo sprejela tudi važne tarifne določbe za najvažnejše trgovske predmete. Trgovinska pogajanja se bodo pričela že meseca mar ca. Poleg tega smo dosegli znatne olajšave tudi v vprašanju obmejnega prometa in v nekaterih drugih manjših vprašanjih. Minister je končno izrazil upanje, da bodo dosedanji rezultati pripravili ugodna tla za to, da se neprijetna preteklost pozabi.
Vdova čehoslovaškega fininčnega ministra dr. Ra-šina odklanja po poročilu čeških listov doznačeno po-* kojnino v korist države.	_	t
Mussolini o zunanji politiki in opatijskih pogajanjih. Na seji ministrskega sveta je Mussolini naglašal, >a hoče voditi njegova vlada kolikor mogoče samostojno zunanjo politiko in da nikoli ne bo pristala na zverc, ki ne varujejo italijanskih interesov y največji meri. Solidarnost s Francijo je naglašal kot dolžno. Glede pogajanj v Opatiji je v primer dobre volje SHS vlade iznesel, da se je takoj izmenjal v delegaciji admiral : rica, ko je italijanska vlada, ki ga ne mara radi ne-I ega protiitalijanskega procesa, izrekla tozadevno svo-o željo. Potem je Mussolini poročal o Zadru in rekel, - a sla dospeli tjakaj že obe delegaciji in da se bo modo delo takoj začeti. Nadalje je omenil zadnje dogod-' c, ko so z neke jugoslovanske ladje, ki. je ponoči voda mimo Zadra, prihajali za Zader in Italijo žaljivi tici. Jugoslovanski konzul se je zaradi tega nemudoma opravičil pri italijanskem prefektu. Sploh moram /javiti, je rekel Mussolini, da kaže jugoslovanska vla-:a doslej najboljšega duha, da lojalno olajša ugoden potek stvari v teh tako važnih in kočljivih pogajanjih. Kar se tiče obnašanja narodnih življev v Zadru in na Keki, se slejkoprej pokoravajo disciplini, ki zahteva odreditev posameznih interesov interesom celokupnega naroda.
Na Portugalskem so zopet nemiri in sicer med vojaštvom. Vlada je več oficirjev zaprla in čete tako raz-oredila, da pridejo nezanesljivi oddelki v mesta pod nadzorstvo.
Beležke.
Senzacija iz Čačka. Menda še ni bilo dobe, ki bi bila tako prikladna za raznovrstne posebnosti, kakor inašnja, a to, kar prihaja iz čačka, nas pa le mora iznenaditi. V čačku izhaja list «Nebeške sile«, mešalca skrajnega srbskega šovinizma in pravoslavno-ver ue prenapetosti. Urednik tega lista, neki dr. Biserovič, ripravlja sedaj brošuro, s katero hoče dokazati, da je Jezus Kristus — Srbin. To brošuro hoče poslati Ligi tarodov, da njegovo «razkritje« potrdi ter s svojo avtoriteto tudi uveljavi. V svojem proglasu pravi takole: V tej brošuri bodo z jasnimi potezami iznešena razkritja in dokazi o nezaslišnem zločinu, katerega so papeži z Judi počeli nad Evropo, Bogom in slovansko, od Koga izvoljeno raso. To je zločin, s katerim je slovanska rasa in cela Evropa smrtno zadeta! — Gospodje, naša brošura bo zagledala svet, vi pa, če verujete v Boga, bodite prepričani, da lahko dokažemo, da je bil Bog-Človek Srbin in da so Srbi od Boga izbrani narod a vse to je papežka cenzura izbrisala ter nam predpostavila hunske divjake — zloglasne Jude. Mi se ne ukvarjamo z lokalno politiko, nas prav nič ne brigajo volitve v marcu, samo to vprašanje nas boli in peče, ker vemo, kako moralno korist bo dobila naša rasa in ela Evropa, kadar se to razjasni. Cena brošuri je3 D., prodajalci 25% popusta.« — Tako dr. Biserovič, urednik «Nebeške Sile« iz čačka in ne najde se moč ali ob-ast, ki bi preprečila blamažo v svetu ter tudi enkrat za vselej šovinizmu določila meje.
«Ima Pašič — ima hleba« (kruha). «Srbska Riječ« prinaša prav značilen proglas za volitve, ki pravi med irugim: «Bračo meščani in težaki! Ali je in sme biti <amo en pošten Srbin meščan in težak ali prijatelj na-Ae države, ki se ne bi poklonil osebi in velikim delom najpametnejšega našega državnika gospodina Nikole Bašiča!« — Potem navaja, kako so se Srbi tudi v suženjstvu z njim ponašali ter pravi: «A evo, kaj so govorili o njemu kulturni Francozi na solunski fronti srbskim vojakom: «Ima Pašič — ima hleba, nema Pašič — nema hleba!« — In nekdaj mogočni nemški car Vrijem je zopet rekel: «Nikola Pašič je drugi Bismarck — na Balkanu!« — V tem tonu gre naprej s pozivom, :iaj ne bo Srba, ki ne bi vrgel krogljice v radikalno skrinjico. Tako se agitira, da «ima Pašič«, a pri tem se množijo stotisoči siromakov v državi, ki nimajo kruha in drugega najpotrebnejšega.
Čisto nepotrebna potrata. Koncem prihodnjega meseca bodo umaknjeni iz prometa vsi koleki in se bodo zamenjali s čisto novo izdajo. Treba pa pripomniti, da mamo še ogromne zaloge starih kolkov. Starih kolkov se ne bo smelo več uporabljati, pa če tudi jih je še v za-Jogah kar cele vagone, ki predstavljajo vrednost več sto milijonov dinarjev. Stari kolki so bili tiskani v Zagrebu, so zelo okusno izdelani in na dobrem papirju. Novi kolki pa ne bodo daleč tako .čedni kot stari in na mnogo slabšem papirju. Dosedaj je bila po vseh evropskih državah navada, da so se najprej porabile stare zaloge kolkov in ko so bile enkrat te izčrpane, so prišle na vrsto nove serije. Edino naša država se kaže čisto po nepotrebnem tako radodarna, da izmeta ta kar stotine milijonov z neprestano izmenjavo znamk ter kolkov. V Zagrebu so še nagromadene ogromne zaloge starih kolkov, ki niti prevzete niso od državnih oblasti in vse te zaloge bodo romale v makulatur, nato pa v tvornico za stari papir, a pri prometnem gospodarstvu bi se lahko tekom par mesecev vnovčile. Novi kolki bodo izšli v stari jugoslovanski ornamentiki in bodo pred stavljali vrednost več sto milijonov dinarjev.
Obup kolonistov v južni Srbiji. Ni prvič, da iznašamo to žalostno vprašanje, ki pa postaja vedno bolj pereče. Sedaj se najdejo že celo v beograjskih listih raz ni protesti glede tega vprašanja in tako tudi vloga agrarne zveze v Prilepu na ministra za agrarno reformo. Ta vloga nudi celo žalostno sliko: vlada je votirala milijone, da kolonizira južno Srbijo, zvabila je na stotine kmetskih družin po večini iz prečanskih krajev, idea: listi so sanjarili, kako se bo s tem podprlo narodno ^dinstvo, drugi so zopet računali, kako bodo kolonisti nudili državi jamstvo za red in javno varnost v juž-
nih krajih, a kaj se dogaja? — Vse to se pretvarja v veliko tragedijo! — Brezvestni špekulanti in prevestni birokratje skupno rušijo državni ugled ter naravnost ubijajo te siromake. Lani je vlada določila 6 milijonov dinarjev za kolonizacijo, a od tega kolonisti niso dobili niti pare, ves denar so požrli oni, ki bi ga morali razdeliti. Kolonisti so po dolgem in težkem potu prišli na golo zemljišče, brez strehe in brez ognjišča. Država je dolgo obljubljala poslati stavbeni materijal in ko je končno le nekaj poslala, je prišlo to samo do Prilepa in tam je obležalo, šef postaje ni hotel prav nič izdati, ker ni bilo duplikata tovornega lista. Lani kolonisti niso mogli sejati, ker niso dobili semena. Stradali so lani, letos bodo pa še bolj. Pri takih razmerah seveda ni čuda, da se je že nad 70 rodbin vrnilo, odkoder so prišle. Mnogo kolonistov je pomrlo. Bilo je nekaj sa-moumorov iz obupa, nekaj ljudi je zmanjkalo, domneva se, da so se tudi iz obupa vrgli v valove Vardarja. Kolonisti se vlačijo okrog, kakor gladne sence in bera- I čijo, zahteva se pa od njih, naj vzdržujejo red in jav- j no varnost. Pa vlada se še sedaj za vse to ne zmeni.
Srbski radikal stoladtnović hote biti izvolien v Slovenili.
Hoče biti! Ako ne gre z dobra, mora ili s huda, ako ni ide milom, pa mora iti silom. V Srbiji Stojadinovič nikjer ni mogel zlesti na mesto nosilca liste. Zategadelj pa se vsiljuje po svojih plačanih agentih in koncesijo-nirancih v Sloveniji. In našle so se izgubljene duše, ki za par tisočakov in za košaro obljub lovijo med volilci v Sloveniji glasove za srbskega radikala.
Izpregovorimo jasno besedo o tej stvari.
Stojadinovič je mlad človek, star okoli 30 let. Meseca decembra 1922 je postal finančni minister. Poprej je bil bančni uradnik. Mož je čistokrven Srb Pašičeve-ga kova. Torej hud centralist, zastopnik one srbske stranke,, ki hoče našo državo spremeniti v Veliko Srbijo. Stojadinovič je neizkušen mož, nima nikake politič ne rutine ter je tudi na polju velike finančne politike diletant. Ko je nastopil svojo službo kot finančni minister, je obljuboval, da bo dvignil našo valuto na stanje ob času spretja ustave. A do danes so se mu vse valutne in finačne špekulacije ponesrečile. Stojadinovič hodi v glavnem pot svojega prednika demokrata Kumanudija, ki je znan sicer kot vztrajen predavatelj na univerzi, a državne finance je spravil s svojo nesrečno roko na rob propada. Stojadinovič nadaljuje to pogubonosno pot. In če bo še ostal mož nekaj časa voditelj tega najvažnejšega resora, se more zgoditi, da bo naša valuta zlezla v nižino avstrijskega in nemškega denarja.	/	j
Kakor vsi dosedanji srbski radikalni in demokrat- j ski ministri, tako uganja tudi Stojadinovič z državnim | (davčnim) denarjem in s svfojim položajem kot mini- j ster korupcijo en groš (na debelo). Kar se v Sloveniji j da podkupiti, se zbira sedaj okoli Stojadinoviča, okoli njegove srbske radikalne stranke^ okoli Nachtigala, Verliča, Benka, Jurkoviča in drugih radikalnih kandidatov in priganjačev.
S pomočjo korupcijonističnih sredstev hoče postati srbski radikal Stojadinovič poslanec Slovenije. Kar obstoji naša država, se ni noben radikal zmenil za posamezne stanove v Sloveniji. Z neznosnimi davki, taksami, trošarino, carino so nas v Sloveniji eksploatirali. Demokrati in srbski radikali so Slovenijo tako izžema-li, da smo danes podobni stisnjeni citroni .... Vsako leto se je v Sloveniji iztirjalo za več sto milijonov dinarjev več .davčin ,kot jih je bilo predvidenih v proračunu, oziroma v dvanajstinah.
In sedaj prihaja predstavnik srbske radikalne stranke, ki je v naši državi uganjala politiko eksploatacije Slovenije ,in vrže par kosti revnejšim slovenskim stanovom z beograjske mize: viničarjem 1 milijon 400.000 K, ter krave, železničarjem par stotisočev, pasivnim krajem brezobrestna posojila. To se mi zdi ravno tako kakor, da bi vrgel mutastim ribam mr vodo par drobtinic. Srbska radikalna stranka je mnenja, da bodo izmozgani reveži v Sloveniji radi teh kronic kar slepo metali 18. marca krogljice v volilno škrinjico srbske radikalne stranke.
Srbski radikal Stojadinovič uporablja še druga \ koruptna sredstva. Tajništvo radikalne stanke v Ma-! ribom se je spremenilo v biro za razne koncesije. Kdor j podpiše pristopnico k Pašičevi radikalni stranki, dobi koncesijo za sanatorije, hotele, gostilne, kavarnarjem in gostilničarjem dajejo dovoljenja za stalno podaljšanje policijske ure, drugim zopet prodajajo barake in ; drugo vojno in državno blago, uradnikom kar^ dežijo : obljube za napredovanje. A vse to samo pod enim po-I gojem: Glasuj za kandidata srbske radikalne stranke, j Mi pa kličemo Stojadinoviču m njegovim plača-i nim priganjačem: Pametnih ljudi ne boste preslepili j ne s podkupovanjem, ne z drugimi načini korupcije! j Pustite volilna podkupovanja in povejte raje srbski j radikalni vladi, naj ne odira revežev pri soli, petrole-1 ju, sladkorju, vžigalicah, carini, obleki, s taksami, kjer ! vam vsak reveč plača tisoče na leto. Vi srbski radikali in demokratje ter plačani hlapci teh strank pa hočete naš narod s par kronicami oslepariti in napraviti za Judeža. Naj gre srbski radikal Stojadinovič glasove lovit v Srbijo, nas Slovence pa naj pusti pri miru.
Kdor bo 18. marca glasoval za srbsko radikalno stranko, bo igral žalostno ulogo političnega hlapca in izdajnika slovenskih pravic. __________________
, Naša volilna Skrinjica je druga!
Iz naših zborovanj.
Na Teznu pri Mariboru bo v sredo, dne 7. marca,
v dvorani gostilne g. Kličeka na Tržaški cesti volilni shod Slovenske ljudske stranke za občine Pobrežje, j Jezno in Radvanje. Začetek točno ob pol 7. uri zvečer, j Somišljeniki in prijatelji naši, pridite. Govorijo naši j kandidati.
j V Kamnici pri Mariboru bo volilni shod Slovenske I ljudske stranke v četrtek, dne 8. marca, zvečer ob 6.uri i ?.vc<-:er v godim pri kmetski posojilnici. Volilci iz ob-I čin Kamnica, Rošpoh, Brestrnica in Jelovec, pridite! I Govorijo naši kandidati.
Zborovanja dr. Hohnjeca: pondeljek ob 10. uri dopoldne pri Sv. Kunigundi na Pohorju, torek ob pol 9. uri na Keblju, v četrtek, 8. marca, popoldne v Veržeju, nedelja, 11. marca, po rani sv. maši v Gornji Radgoni, med tednom krajevni shodi v okolici.
V ljutomerski župniji je imel poslanec dr. Josip Hohnjec pretekli teden te shode: torek ob 10. uri v Ra-domerju, ob dveh popoldne v Podgradju, ob petih v Stročji vesi. Sreda ob desetih na Stari cesti, ob dveh popoldne na Zgornjem Kamenščaku, ob petih popoldne v Cezanjevcih. četrtek ob 10. uri v Babincih, popoldne ob dveh v Zgornjem Krapju, ob petih na Cve-nu. Obisk povsod prav dober, na nekaterih krajih celo izredno velik. Velika ljutomerska župnija je po ogromni večini v taboru Slov. ljudske stranke.
Volilni shodi kandidata Franjo Žebota dne 4. t. m. v Št. Jakobu, Jarenini in Cirknici so se obnesli nad vsako pričakovanje. Udeležba volilcev povsod velika, razpoloženje za SLS živahno, sklep vseh volilcev povsod eden in isti: samo kandidatom SLS damo naše volilne kroglice. Naravnost ogroma udeležba je bila v Cirknici pri št. liju. Kljub skrajno slabemu vremenu so prišli volilci iz štirih župnij. V teh krajih bodo vsi nasprotniki dne 18. marca poraženi.
Dnevne novice.
Dravska dolina je naša od Prevalj do Maribora.
O tem se je prepričal naš sotrudnik sam, ki je izjavil, da se ni nadejal izdaleka tako velikanskega navdušenja in odločnosti za našo stranko in našega dr. Ant. Korošca. Ljudstvo nestrpno čaka volitev in ona peščica nasprotnikov gleda s strahom in veliko bojaznijo v bodočnost. Strahovit obup in grozna revščina so zdramile in odprle oči tudi najbolj otopelemu in brezbrižnemu človeku, ki životari bedno življenje v hribih' in gozdih, v revnih bajtah, lačen, nag in bos, on in njegova družina. Ljudje pravijo, da bode dne 18. t. m. dan plačila. Torej, sovražniki in izkoriščevalci ljudstva, le jejte in pijte in veselite se še teh par dni, ker potem kmalu izginete s svojo protiljudsko politiko.
Polomija samostojnežev pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Minulo sredo, dne 28. februarja, so se zbrali samostojni laži-preroki pri gostilničarju Josipu Jarc. Prišli so vsi največji mogočnjaki: Drofenik, Dobnik, Kirbiš, Dobnikov priganjač učitelj Jarc iz št. Janža, Dobnikova gospa seveda tudi in par domačih zaslepljencev samostojnežev, ki so prav pridno kimali, ko se je udrihalo po «klerikalcih«, po domačem gospodu župniku, po Marijinih družbenicah itd. Shoda se je udeležila tudi tista peščica zaslepljenih fantičkov Sokolov iz šmarjete in Turkov Lojzek je napojil par prepoljs-kih fantov in pripeljal na samostojni shod. Govorile se je vse križem, kajti nad polovico je bilo na shodu naših klerikalcev. Najbolj sta se odlikovala Dobnik in Jarc. Da je Dobnik le oseben koristolovec, je bilo jasno videti iz njegovega naravnost otročjega govora. Vsak, ki ima količkaj soli v glavi, je lahko izprevidel iz njegovih zlobno zagrizenih zavijanj, da njemu gre le zato, kako bi prišel zopet do korita. Zaganjal se je v domačega gospoda župnika, češ, kake račune bo predložil faranom po volitvah o popravilu cerkve, farovža itd. Dobnik, to je laž iz rokava stresena! Zagovarjal je samostojne, da oni največ za cerkev storijo. Dobnik laže! Saj samostojnežev pri nas ni, razen par zaslepljenih Kirbišev, Jarcev z vedno žalostnim Dobnikom vred. Morda je še tu pa tam kateri, pa se Samostojne sramuje zato, ker igra tako sramotno vlogo. Vsak kolne Samostojno. Kako tudi ne, saj vsakdo ve, da so jih srbski zemljoradniki naravnost izbacnili iz svoje srede in voditelj srbskih zemljoradnikov piše o slovenskih sa-mostojnežih to-le: «Samostojneži sploh niso načelna stranka, temveč le stranka za obrambo veleposestev v Sloveniji in za pridobivanje velikih dobičkov v zvezi s svojimi pokrovitelji.« Kako sramotno so se dali samostojni poslanci podkupiti v neki vili ob Bohinjskem jezeru, o tem je povedal g. Kuralt v Celju javno, ki je iz sramu izstopil iz korumpirane samostojne stranke. Dr. Kukovec imenuje javno na shodu v Središče samostojneže korumpirance in med temi tudi Dobnika ni izvzel, dostavil je le, da mu manjka vsaka podjetnost. Nadalje je Dobnik udrihal tudi po Marijinih družbah; le so mu prav posebno napoti.«Če bi dobile ženske volilno pravico, potem bi vse družbenice tako I agitirale, da bi klerikalci zmagali«, tako je tarnal Šte-fek iz Zlatolič. Le bodi miren, gospod Dobnik, bo šlo tokrat brez Marijinih članic! Le bodi potolažen, Marijine družbe ne bodo tokrat imele nič opraviti z volitvami, tokrat ti bomo mi volilci sami pokazali brez — žensk, da korumpirancev-samostojnežev ne maramo. Na shod je prinesel Dobnik tudi en izvod «Slovenskega Gospodarja« ter udrihal po njem, kako laže čez samostojne, da včasi celo njemu samemu ne prizanese kot vzvišenemu pravniku, da v «Gospodarja« pišejo včast celo «žegnane« roke, ki so zmožne velikih stvari itd. Stvarnega pa Dobnik seveda ni nič povedal.
Državnim nameščencem in uradnikom nič, njih zastopniku Lillegu pa odlikovanje. Ker je famozni g. l.illeg, predsednik in zastopnik državnih uradnikov in nameščencev, znal svoječasno razburjene in sestrada-ne pomiriti in shod preprečiti, je dobil red sv. Save s primernm prigrizkom, stradajoči in obupani nameščenci pa zvrhan koš lažnjivih obljub. Zato pa bodo tudi le-ti dne 18. t. m. vrgli krogljico v skrinjico štev. % ki bo potem uresničila to, kar so demokrati samo obljubovali. Vsem državnim uradnikom in nameščencem pa povemo, da se lahko dne 18. t. 1. na dostojen in zakonit način temeljito maščujejo za vse obljubljene priboljške, maksimiranje in trinajste plače, s :U-m, da pustijo druge volilne Skrinjice prazne.
Preveč poštnega uradništva. Neki višji uradnik ljubljanske poštne direkcije pravi, da je v Sloveniji .89% poštnih uslužbencev preveč. Katere kategorije, pa :sc še ni povedalo. Za danes pribijemo samo to, da kjer bi morali bili štiri do pet služabnikov, tam sta dva, •kjer pa po dva uradnika lahko opravita svojo službo, lam jih je pa po pet do šest. Vsak služabnik ima svojega priganjača. Pri tem se odlikuje posebno neki Ä ... n. Pri nižjih se varčuje, pri višjih pa razsipuje. Za to pa vlečejo višji funkcijonarji mastne nagrade. Poštni promet se pa zmirom bolj in bolj omejuje ter balkanizira.
Ta si je v kratkem času zaslužil penzijo. Dne 3. januarja t. 1. je bil imenovan radikal ter novinar Sti-pica Kobasica za poverjenika za socijalno skrbstvo pri sarajevski pokrajinski upravi, v IV. razredu. Kobasica je pa opravljal službo poverjenika komaj 27 dni, nakar so ga penzijonirali z 80.580 K. Radikali so imenovali Kobasico poverjenikom samo radi tega, da so ga lahko takoj upokojili z mastno pokojnino, katero bo užival Kobaska do smrti kot postranski zaslužek iz državne blagajne.
Razbojniki v južni Srbiji. Pri Pašiču je bila depu-i.icija iz južne Srbije, sami učitelji in drugi kulturni delavci. Pripovedovali so Pašiču, da je stanje v južnih krajih obupno in da je tudi prosvetno delo onemogočeno vsled razbojniških izgredov in napadov. Pašič je poslušal, kimal, končno je pa izjavil, da se je vlada že pobrigala za javno varnost in da bo prebivalstvo to kmalu tudi občutilo. Kolikokrat se je od vlade že to obljubilo in zatrdilo, prebivalstvo pa občuti dan na dan strašnejši propad javne varnosti in to zlasti sedaj, ko je nasilje tudi v volilni agitaciji in ko se vlada celo pripravlja, da kačake izpusti ter sprejme kot volilne ■agitatorje.
Beograjske dame — kartajo. Novosadska «Zastava« javlja, da so v Beogradu hazardirale tri dame. Vse tri so soproge «visokih osebnosti.« Rezultat kartanja je bil, da je domača dama dobila milijon in pol dinarjev, ena dama je izgubila 900.000 dinarjev, druga pa 600000 dinarjev. Nese, nese «Visok položaj« naših držav otvor-cev, da lahko dame tako kartajo.
Rekord Beograda pri jetiki. Po statistiki smrtnih slučajev vsled jetike v preteklih desetih letih pride procentualno na prvo mesto Beograd s 3462, potem Zagreb s 2409 in končno Ljubljana s 1923. Torej jetika naj-hujše besni v Beogradu in k temu so gotovo dosti doprinesle slabe stanovanjske in še slabše zdravstvene razmere v tem mestu.
Umrl je v Slivniei pri Mariboru starček A. šunko v 84. letu svoje starosti, invalid še iz bitke pri Kraljevem Gradcu na Češkem. Bil je vzgleden katoličan in zvest naš pristaš. Vsakih volitev se je veselil, a sedanjih ni dočakal več. N. v m. p.!
Odbor društva konceptnih uradnikov politične u-prave v Sloveniji sklicuje izredni občni zbor, ki se vrši v sredo, dne 7. t. m., ob pol štirih popoldne v knjižnični dvorani pokrajinske uprave v Ljubljani, 2. nadstropje. Predmet: Nevzdržen gmoten položaj konceptih uradnikov politične uprave. Vabljeni so tudi, da se lega občnega zbora udeleže vsi državni konceptni urad uiki, tudi nečlani. Da bo mogoče pravočasno dostaviti legitimacije za znižano vožnjo na južni železnici, naj tovariši, ki se nameravajo udeležiti občnega zbora, poš-3jejo po eno frankirano kuverto za vsak urad s svojim 'naslovom tajniku: Narte Velikonja, Ahacljeva cesta št.
3 3, Ljubljana. Ako dospe olajšava na državni železnici, se člani pravočasno obveste.
Odbor Zveze bivših salezijanskih gojencev- poslujoč sedaj v Mladinskem domu na Kodeljevem pri Ljub Ijani, poživlja vse bivše gojence in oratorijance salezijanskih zavodov, da javijo svoj sedanji naslov v svrho vabila k občnemu zboru dne 2. aprila t. 1. na Rakovniku.
Tatvina, pri kateri so udeležene visoke osebnosti. V vojno-tehničnem zavodu v Kragujevcu so odkrili te dni veliko tatvino. Izginilo je neznano kam 300 kvin-lalov cinka. Dosedaj je aretiranih 12 osumljencev. V celo afero so baje zapletene višje osebnosti, katere bo odkrila šele preiskava.
Glad v Hercegovini. Iz okolice Nevesinja iz sela 1 Zalom je prišel v mesto seljak. V mestu se je obrnil do prehranjevalnega odbora s prošnjo, da mu ta naka- j že vsaj nekaj koruze za prehrane njegove gladne dru-zine. Ker je pa bil prošnjik na svojo nesrečo pristaš zemljoradniške stranke, a člani prehranjevalnega od- ' bora pa so sami radikali, je seve moral iz mesta brez koruzne podpore. Seljak, vrnivši se domu, je zaklal svo i jega edinega konja in s konjskim mesom se je hranila njegova družina 15 dni. V zgoraj omenjenem herce- j govskein selu je veliko Seljakov, ki se preživljajo sa- j mo še s korenjem, ker drugega nimajo. Vlada pa vedno I razglaša o celih vagonih živeža, ki bi naj bili priprav- j Ijeni za gladno Hercegovino.
Nekaj o gospodarstvu z našim tobakom. Zadnji čas prihajajo iz vseh pokrajin naše države upravičene ’
tožbe od strani pušačev, ker ni nikjer dobiti poštenih I cigaret. Monopolska uprava je začela jugoslovanske j kadilce zalagati s tobakom najslabše kvalitete. Niti v Beogradu ni dobiti cigaret, ki bi bile vsaj srednje dobre. Monopolska uprava pa neprestano objavlja, da se dne 3. aprila na javni dražbi prodalo 200.000 kg naj-finejšega duhana iz Makedonije in okolice Niša. Bog- j zna, zakaj država prodaja tujcem ta najfinejši duhan, j svoje lastne konsumente pa preskrbuje s škandalozno i slabo tobačno robo. Najbrž prodaje monopolska upra- j va najfinejši tobak radi tega, da dobi na kratek in lah- j j ki način ogromne svote denarja. Na spomlad se pa bo : j zgodilo, da bo ostala uprava monopola brez tobaka in ; tedaj hajdi kam v inozemstvo kupovat tobak za drag j denar, a kupile se bodo same smeli. Najbrž se je za- j hotelo gospodi pri monopolski Upravi po nakupovalnih j komisijah, ki bodo romale v inozemstvo, da kupijo to- j bak, pri tem pa tudi sebe preskrbijo z mastnimi dnev- | nicami ter provizijami vsaj za dobo enega leta. Koli- j kor je znano, je v predvojnem času samo Hercegovina j preskrbovala s svojim duhanom celo Avstrijo,a tedaj so bile cigarete in cigaretni tobak nekaj res prvovrst- ; nega. Pri vsem tem pa še treba povdariti, da se je po j zadostni preskrbi doma izvozilo na stotine vagonov j najfinejšega hercegovskega duhana iz rajne Avstrije v druge države. Sedaj pa je v od Avstro-Ogrske znatno , manjše Jugoslavije kaj takega nemogoče in vendar i- j mamo poleg Hercegovine še druge velike pokrajine, kjer se pridejuje najfinejši tobak.
Sladkor in sol. Sladkorna cena se silno dviga in izgleda, da se bo še bolj. Kot vzrok navaja beograjski «Balkan« navadne špekulacije Praške banke v zvezi nekaj Židov iz Beograda, ki so dobili uvoz sladkorja v svoje roke. Tako je s sladkorjem, ki ga moramo uvažati, pa tudi s soljo, ki jo imamo doma, ni bolje. — Iz krajev Bosne prihajajo pritožbe, da se sol sploh ne da dobiti, drugod je sol zopet v izobilju, in monopolska uprava se ne briga, da bi to zravnala.
Ni mu uspela trgovina z falzificiranimi lirami. — Policijski komisarijat v Šibeniku je aretiral natakarja, ki je bil nameščen na ladji «Bosna.« Našli so pri aretiranem 50.000 falzificiranih lir. Natakarja so z lirami vred odpremili v Split.
Iz Ptuja.
Laži-demokrati v Ptuju. Profesor Mravljak iz Celja je sklical v sredo, dne 28. m. m., ob 6. uri zvečer , shod državnih nameščencev v Narodni dom, da raz- j pravlja o službeni pragmatiki. Takoj v začetku zboro- j vanja pa se je pokazalo, da to ni stanovsko zborovanje, temveč demokratski trik, kajti govoril je le izključno j o dobrotah demokratov napram nameščencem ter jih j naposled pozival, da glasujejo dne 18. marca vsi za j demokrate. Odgovarjali so mu profeor Beranič in u- j čitelja čopič in Sestan tako jedrnato in dokazilno, da • je možakar obmolknil in jo odkuril. Ta fijasko pa je podkrepil sodnik Trauner, ki je zborovanju predsedo- j val, s tem, ko je izjavil, da je prevzel predsedstvo le i radi tega, ker mu je bilo zagotovljeno, da se gre le stro- ; go za stanovske zadeve, sedaj pa vidi, da je tu le po- j litika in nič drugega. On da je le sodnik in ne politik , ter obžaluje, da je prevzel predsedstvo zborovanja. Po- ; lomija je bila popolna. — Nič bolje se ni godilo dr. Ku- ■ kovcu in Petovarju v gostilni Simonič, ki sta isto večer ' «zborovala.« Sedaj menda ta od vsega sveta obsovra- j žena laži-demokratska frakarija vendar enkrat vidi, da jej je odklenkalo in da so ji ptujska tla postala pre- j vroča. General-demokrat in ptujski paša je izginil iz . prestola, a njegova armada pa je ostala brez vodstva j in umira tako, da do dne 18. marca popolnoma izgine. |
Iz Brega pri Ptuju se množijo pritožbe tako iz uči- j teljskih krogov, kakor iz občinstva, proti tamošnjemu nadučitelju Čuleku. Možakar prihaja^ dnevno pozno po I noči domov. Seveda požegnan od kapljice, tako da raz- j bija v stanovanju, kakor da bi drve sekal. V šolskem ; poslopju stanuje več družin in te so radi tega kravala i vsako noč pokoncu in ne morejo spati. Zjutraj spi do j pozne ure, tako da ga hodijo šolarji klicat in trkat na vrata. Ko se vendar enkrat po dolgem času skobaca iz ; svojega brloga in pride v šolo, se mu takoj mora pri- i nesti en velik vrč vode, da si pogasi žejo. Pije med po- ! ukom iz vrča, kakor kosci na travniku. Kakšen utis | napravi to na otroke, si lahko vsak misli. Svoje podrejeno učiteljstvo pa na vse mogoče načine šikanira. Gospodje pri okrajnem šolskem svetu tega seveda ne vidijo in ne slišijo, ker je laži-demokratski priganjač j j Fleretom intimus. Opozarjamo na te nedostatke gosp. j predsednika okrajnega šolskega sveta.
Iz Maribora. j
Včerajšnji radikalni shod v kazinski dvorani je •
pokazal, kako slabo in površno je zidana radikalna I stranka v Sloveniji. Dvorana je bila sicer polna, a pri- ; Stašev, ki so podpisali pristopno izjavo, je bilo prav j malo, večino so tvorili radovedneži in nasprotniki vseh j vrst in barv. Govoru finančnega ministra Stojadino-viča se ni nasprotovalo, večina ga ni niti razumela, ker je precej tiho in malomarno govoril, pravi medklici so se začeli pri drugem govoru kandidata dr. Drnovše-ka ter so dosegli svoj višek, ko je kot tretji in zadnji ! govoril kandidat Nachtigal. Medklice so izzvale grož- j nje, da bo radikalna stranka, ki hoče in mora ostati na i oblasti, obračunala s svojimi nasprotniki, in pa hvalisanje, koliko ona dobrega stori in pripravlja. Shod je bil prava polomija, ker ga sklicatelji niso znali organizirati in ker se novopečeni radikali sramujejo pokazati svojo barvo s polnoštevilno udeležbo. Minister
bo lahko poročal v Beogradu svojim tovarišem, da cela stvar ne stoji tako sijajno, kakor jo predstavlja kal: dr. Leuard. Svojemu tovarišu ministru policije tudi lahko pove, proti komu je treba naperiti naredbo od zaščite državljanske in zborovalne svobode. Na shodi je namreč organizirano nastopila Orjuna, privedel jo ji prof. Voglar, vodil pa Doležal — in s tem se je pokazalo, da hočejo orjunei razbijati in motiti vse, kar ni policajdemokratsko.
Stojadinoviča, srbskega radikalca, so vpeljali v Ms
ribom najprvo z večerjo pri «Meranu.« šestdeset oseb je bilo povabljenih. Med povabljenci smo videli kandidate dr. Dernovšeka, Verliča, Nachtigalla ter nekaj «obrtnikov«, izvozničarjev in višjih uradnikov. Vri skupaj pa so tekmovali med seboj pri poljubovanjc srbsko-radikalne šibe, ki nas je tepla in nas še bo.
Kukovec, o Kukovec, zakaj plačaš tako slabo! — Voditelja Obrtnega društva sta dobila boljše kupce in sta zapustila Kukovca. Tako si vsaj lahko vsak tolmači, ki je opazoval sobotno tekmo na Aleksandrovi cesti in sicer št. 22 (Slovensko obrtno društvo). Komaj je izginil dr. Pfeifer, se je že zopet pojavil dr. Reisman in pa «poet« Špindler. Za temi zopet drugi. In tako je šlo naprej, za stranke seveda ni bilo časa. Kaj se je neki zgodilo, ne vemo, vendar se nekaj govori o nekih —
100.000	K (to ve namreč «Jutro« povedati). Le je pa le nekaj res, potem moramo biti že pravični in reči, da je tukaj predsednik Obrtnega društva manj kriv, kot njegov adjutant, ki že nekaj dni hodi v Frančiškansko u-lico (tajništvo NRS) in se tudi po kavarnah shaja z radikalci. No, ««guten Apetit«, obrtniki, več vam za danes ne rečemo! Dne 18. marca pa ne pozabite, da je druga Skrinjica, katera vam bo prinesla vaše zboljšanje in v to vašo krogljico!
Podkupljena ponarejevalca podpisov, predsednik in tajnik Obrtnega društva — radikalca. Kakor vse kaže, sta zašla predsednik in tajnik Obrtnega društva — seveda iz prepričanja in ne mogoče za denar — med radikalce. Torej, tu imate, koliko so taki ljudje vredni. Mi rečemo, da so to čisto navadni politični kameleoni. Nič manj kakor dvakrat sta svojo barvo v enem dobrem mesecu premenjala in sicer iz NSS v JDS in od tod v radikalno stranko. Ker pa je do 18. marca še daleč, postaneta lahko še republikanca. Obrtniki, ali vidite sedaj, koliko so taki ljudje vredni in ali nam bodete le verjeli, da gre tem ljudem edino le za korita in denar, ne pa za dobrobit in napredek obrtništva. Obrtniki, obrnite tem «nadstrankarskim funkcijonarjem« Slovenskega obrtnega društva hrbet in vrzite dne 18. marca vašo krogljico v drugo Skrinjico, potem se bodete mogoče tudi teh nadležnih in brezznačajnih ljudi in čisto navadnih političnih mešetarjev, kakor so razni Novaki in Kendi, iznebili.
Nachtigalov koš z obljubami za železničarje se jje zgubil med potjo iz Beograda v Maribor. Tatvina ni izključena. Kdo bi kaj zvedel o tem, naj nam blagovoli koš neodprt dostaviti, ali pa imena tatov označiti. Nagrado izplača g. Joža Nachtigal sam v tajništvu NRS.
Kako se je izkazal minister Zupanič? Ko je minister Zupanič se prvikrat pripeljal v salonskem vozu v Maribor, je izplačal nosaču, ki je komaj vlekel 5 komadov silno težke prtljage — 2 dinarja in 50 para, ali — — 10 kron!
Glede vojaške brezobzirnosti smo prejeli sledečo pritožbo: V hiši št. 14 Ciril-Metodove ulice v Mariboru stanuje nek oficir, ki ima več vojakov ves dan za svojo privatno postrežbo. Ti možakarji vganjajo v svoji brezobzirnosti in bojevitosti razne burke, stranke na dvorišču oponašajo v govorici, jih zasmehujejo in si dovoljujejo še druge nerednosti. Tak junak je zavozi! gospej dr. P., da ji odseka glavo z bajonetom. Nobena stvar ni vama pred njihovimi prsti. Neki stranki, ki jih je opozorila, da nimajo v tej hiši ničesar opraviti, in naj se spravijo v kasarno, so zaničljivo odgovorili: «Saj tukaj se nam bolje godi, kakor v kasarni.« Še živali ne pustijo v miru živeti. Po dvorišču je mimo hodila svinja, ko se jej približa natihoma neki Kosta in jo udari s tako silo z nogo pod trebuh, da je kmalu poginila. Predrznost teh Martovih «sinov« nima primere. V stanovanju tega oficirja se nahaja baterija električnih zvoncev za celo hišo. Žice so potrgali, stranke kssgnr jo veliko škodo. Pričakujejo, da se jim povrne škoda mirnim potom. Obračamo se vsi stanovalci te hiše na mestno vojaško komando, da nas reši tega zla in naj odredi, da se vojaki vežbajo v obrambo domovine v kasarni in ne nadlegujejo mirnih davkoplačevalcev. Oficirji si priskrbijo lahko privatno postrežbo, saj pre jemajo mesečno 400 K za to od vojaške uprave in imajo še druge ugodnosti pred državnimi uradniki. — Opomba:	Pravijo, da je ta gospod najbogatejši
oficir v 45. pp., vrhu tega Je njegova gospa podedovala dve veleposesti od svojih bratov v Pragi.
Uši na razstavi. Pred nekaj dnevi se je predalo na mariborski glavni pošti približno 70 paketov od voja-kov-novincev, v katerih pošiljajo svojo staro obleko in perilo domov v Srbijo in Čmogoro. Ti paketi so še razven perila vsebovali na tisoče in tisoče balkanskih uši, katere si je vsak človek lahko ogledal na peronu mariborskega glavnega kolodvora. Glasom Odloka ministrstva vojne in mornarice št. 5526 od 5. sept. 1922. ki je izšel na vse vojaške komande, se smejo paketi, v katerih je stara obleka ali perilo, še le potem oddati pošti, kadar je vsebina desinfiscirana ali razkužena-To velja posebno za vojake-novince, kateri pošiljajo domu svojo civilno obleko. Da je pa vsebina razkužena, to mora biti razvidno na spremnici potom seznama «desinfiscirano« in potrjeno z žigom in podpisom. Te predpise je vojaška oblast vse upoštevala, samo paketi niso bili desinfiscirani, kar seveda ogroža vse uslužbence, kateri imajo s temi paketi opravka in razven
Stran 4.
tega pa se ogroža tudi druge pakete. Paketi so bili oddani spet nazaj vojaški komandi. To je skrajni škandal, kako naša vojaška oblast zlorabi tako važne sanitarne predpise. Ali smo že res na Balkanu?
Naraščaj Rdečega križa je našel v Mariboru ugodna tla ne le v ljudskih, temveč tudi v srednjih šolah, kjer se bode malone vsa mladina pod vodstvom svojega učiteljstva organizirala v znamenju človekoljubja. Pripravila se je vsa akcija po predavanju nadz. Finka, dne 23. t. m., po katerem se je v kratki,debati odločilo malone vso navzoče učiteljstvo ljudskih, srednjih in meščanskih šol k sodelovanju. Preporne točke so bile le vprašanje tekme ali igre za dobro zdravje. Po soglasnem mnenju udeležencev ne stoji na višku etiških uazirauj, ako se potom vprašanja otroka navadi, bahati se z izvršenimi dobrimi deli — temveč — levica aaj ne zna, kar desnica poda. Vprašanja naj se omejijo le na higijenske vaje. To je res. Zato se je tudi za «petek odklonilo, dajati mladini znak Rdečega križa ifol odlikovanje za dobra dela, temveč nosijo naj jih vsi. Starše poučiti v skupnih sestankih je nujna potreba, ker brez njih razumevanja in sodelovanja je poglobitev organizacije, ki' hi naj prešinila mišljenje mladine in odraslih izključena.
Pobiranje pasjega davka. Mestni magistrat razglaša: Lastniki psov naj si preskrbe za to leto veljavne ]>asje znamke najkasneje do 10. marca t. 1. pri mestni blagajni. Z ozirom na § 7 izvršilne določbe o pobirani« pasjega davka opozarjajo se lastniki psov, naj pravočasno vplačajo pristojbine, ker bo polovil konja« od 10. marca dalje vse one pse, ki se dobe na ulici brez veljavnih znamk.
Dobitki gradbene loterije v Maribora. Po večdnevnem presojanju je sodišče pod predsedstvom stavbenega nadsvetnika Bäumet v petek, dne 2. marca opoldne končalo presojo in prešlo na glasovanje za ožjo volitev določenih petih načrtov. Kot glavni dobitek so se v ožji volilvi uahajli načrt z geslom «Dvodružinski dom« «Domovina« in «Enodružinska hišica«. Kot drugi in tretji dobitek sta bila v ožji volitvi samo dva načrta in sicer: geslo «Ena kakor druga« in «Enodružinska hišica«. Ker so bili vsi ti prvovrstni načrti tudi po vnanji obliki zelo prikitpljivi, je. bila odločitev težka. Glasovanje je odločilo prvenstvo geslu «Dvodružinski dom« za glavni dobitek in geslu «Ena kakor druga« za drugi in tretji dobitek. Geslu «Domovina« in obema načrtoma «Enodružinska hišica« se je priznalo pohvalno priznanje. Na končni uspeh glasovanja je vplivala tudi cena. Sprejeti «Dvodružinski dom« in «Ena kakor druga« sta delo inženirja Kiffmanna. Prvi stane 598 tisoč kron, v opeki ali 580.000 K v votlem kamnu, — «Ena kakor druga« pa stane 880.000 K v opeki ali
848.000	K v Lean sistemu, dočim stanejo dvostanovanjska hiša «Domovina« 600.000 K, «Enodružinska hišica«
080.000	K ter isto geslo za dvodružinsko stanovanje 923.480 K. Vsega skupaj je bilo predloženih 18 načrtov. Med njimi je moralo razsodišče mnogo načrtov, izmed katerih bi bili marsikateri prišli v poštev za sprejem, ali za pohvalno priznanje, ker so umetniško izborno
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob pre-bridki izgubi našega pteijubljenega in nepozabnega očeta gospoda
Gašpar Dnisibner
rojenega 3. januarja I836, izrekamo vsem, ki soss udeležili pogreba, dne 28. februarja 1gv3, naj prisrčnemu zahvalo, posebno pa se zahvaljujemo prečastitima gg. duhovnikoma iz Svečine za spremstvo, zlasti prečastitemu gosp. župniku Fr. Ca-s u za tolažila ob času bolezni pokojnega. Nadalje se iskreno zahvaljujemo cenj. pevcem iz Svečine in iz Sv Jurja ob Pesnici za pregantjive oesmi zapete pred hišo rajnega, v farni cerkvi Svečina in na pokepaliiču.
Špičnik, dne 1. februarja 1913,
Žalujoči otroci Dreisiebner.
Perfektnafsobarica

k slovenski mali družini se išče za takoj. Samo prvovrstne izkušene sobarice od 25 let naprej naj pošljejo ponudbe na upravo lista pod štev. 98, 2—3
dJZEJTTLTIEI
8-15 65
samozaveznice, dežne plašče, dežnike, torbice za trg, na-hrbrtnike i. t. d. v veliki izbiri nudi najceneje
JAKOB LAH, MARIBOR, Glillll TRG 2.
izdelani, brez nadaljne presoje izločiti iz konkurence, ker v sled formelnih pomanjkljivosti (na primer: manjkali so proračuni), niso odgovarjali določilom predpisa loterijskega odbora. Priznati se mora, da so se vsi ponudniki izredno potrudili s svojimi načrti in bodo gotovo našli izven tega razpisa privatne interesente. Vsi ti načrti se razstavijo javno in sicer prvič med predavanjem v nedeljo dopoldan v Mestnem kinu, pozneje pa v kakem določenem javnem prostoru. Za ta slučaj se priporoča, da doslej neznani ponudniki svoja gesla označijo tudi s svojo tvrdko. Ker je mestna občina, kakor znano, za to prvo gradbeno loterijo v Jugoslaviji podarila tudi stavbišče, je s tem storjen prvi veliki korak Mariborske gradbene akcije v svrho rešitve stanovanjskega vprašanja.
Občni zbor krajevnega vinarskega društva za Maribor in okolico. V nedeljo, dne 18. marca t. 1. ob 9. uri 30j minuti (predpoldne ho jhnelo «Krajevno vinarsko društvo za Maribor in okolico« v dvorani gostilne Halbwidl svoj prvi redni občni zbor, katerega dnevni red obsega: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika. 2. Pregled računov in odnosno poročilo. 3. Absolutory izvrševalnemu ip nadzorovalnemu odboru. 4. Volitev novega izvrševalnega odbora; volitev trojanskega nadzorovalnega odbora. 5. Volitev delegatov za konstituirajoč občni zbor pokrajinske zveze vinogradnikov za Slovenijo. 6. Proračun za leto 1923. 7. Slučajnosti. Ako ob določenem času ne bi bilo prisotno, uz. zastopano zadostno število članov, bo odrejen eno uro pozneje drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih, oz. zastopanih elanov. Vabijo se vsi člani in članice, da se tega občnega zbora z ozirom na aktualnost polnoštevilno udeleže. Zaupniki, katerim je bilo poverjeno nabiranje članov v minulem letu, se naprošajo, da prineso s seboj ali pa pošljejo po zastopnikih sezname med tem pridobljenih članov. Iz teh seznamov bodi razvidno: Ime. in priimek člana, njega bivališče z zadnjo pošto ter svota plačane članarine. — Na občnem zboru se bo tudi prevzemalo stare, že izpolnjene bloke za pobiranje članarine ter izdajalo nove; nabrano, a še ne oddano članarino bo sprejemali društveni blagajnik. Spričo vinske krize, v kateri se nahajamo in v času, ko vlada, mestni in občinski za-stopi nalagajo vedno višje davke in doklade na vino in se na la način vinske cene tiščijo k tlom, ko od dneva do dneva pada konzum vina, ko ni nobenega izvoza, bodi resen opomin vsem vinogradnikom, da se zavejo še pravočasno važnosti velike in močne, celo državo obsegajoče organizacije, ki bo edina v stanu preprečiti nadaljnje izmozgavanje vinskih producentov ter doseči pri vladi primerno oporo naših stremljenj in garancij in nadaljni razvoj in obstoj našega, danes ogroženega vinogradništva. Vabljeni so zato ponovno vsi vinogradniki in drugi zanimanci, da vstopijo v naš krog; čim več nas bo, tem prej in tem več bomo dosegli. — Članarina znaša do nadaljnega 10 D, tudi za tekoče leto.	Odbor.
H,	G. WELLS;
Zgodba o nevidnem človeku.
33
Roke so bile prozorne kakor steklo in ko se je naredil dan, sem pri zaprtih očeh jasno in razločno videl po sobi —. Noge so postajale steklene, kosti in žile so izginjale, nazadnje še tudi nitkasti beli živci —. Škrtal sem z zobmi in vzdržal do konca —. Nazadnje je bilo
od vsega telesa vidno le še črno za nohti in par madežev ostre kisline na prstih.
Vstal sem —. Stopal sem po sobi kakor povezan otrok, z nogami, ki jih nisem videl —. Slab sem bil in gladen. Šel sem k ogledalu —. Prazno steklo je stalo pred menoj —.
Utrujen sem legel in si potegnil odejo črez oči, da bi si naredil temo, in spal sem ves predpoldan.
Trkanje me je zbudilo.
Bolje sem se počutil. Sedel sem in poslušal. Zunaj so šepetali.
Skočil sem na noge in neslišno odvil najvažnejše dele stroja ter jih porazdelil po sobi, da ne bi izdali moje skrivnosti.
Trkanje se je ponovilo. Hišni gospodar še je oglasil in za njim še dva druga moška. Da bi pridobil časa, sem jim odgovoril. Otipal sem nevidno blazino, ki je ležala med stroji. Odprl sem okno in jo zagnal na dvorišče. Težki udarci so butnili ob vrata. Najbrž so hoteli zlomiti ključavnico, boječ se, da jim ne uidem skozi okno. Pa močna je bila in se ni udala.
Njihovo nasilje me je ujezilo in razdražilo —.
V naglici sem zmetal na kup nekaj papirja, slame in drugih gorljivih reči in sem odvil plinovo pipo. Huje so butali. Iskal sem užigalice, pa jih ni bilo. V onemogli jezi sem bil s pestmi ob steno. Spet sem zavil pipo na plinovi cevi, zlezel skozi okno in sedel na vodnjak neviden in varen —. In tu sem čakal, kaj bo prišlo. Ves sem se tresel od razburjenosti.
Končno so zlomili vrata. Obstali so na pragu. Hišni gospodar je bil in njegova dva sinova, velika močna človeka petindvajsetih let. Za njimi je stala babnica, ki je iskala svojo mačico.
Zavzeti so strmeli v prazno sobo. Eden sinov je koj planil k oknu in pogledal ven. čisto blizu mene je stal ih srbelo me je, da bi mu prisolil zaušnico, pa vzdržal sem se in stisnil pesti.
Zrl je skozi okno, — naravnost skozi mene. Tudi drugi so pristopili. Ker me zunaj niso našil, so preiskali sobo, pogledali pod posteljo, v omaro, stikali po kotih, starka je nemirno tekala sem ter tja in klicala svojo mačico. Končno so zasodili, da me ni v sobi —.
Lastnik hiše in babnica sta trdila, da sem vrvisek-cionist. Sinova pa sta ugovarjala, kazala na električne stroje ter pravila, da sem elektrotehnik Prišlo mi je na misel, da bi nenavadne priprave vendarle utegnile izdali mojo skrivnost, če bi prišle v roke strokovnjaku. Tiho sem torej zlezel skozi okno v sobo, se še pravočasno izognil starki, ki je še vedno iskala svojo živalico in s krepkim udarcem sem razbil radiatorje. Kako so se splašili! In ko so še ugibali, odkod je prišel sunek, sem smuknil iz sobe in šel v pritličje.
Stopil sem nekam v sobo, poiskal užigalice in čakal, da so prišli za menoj. Še vedno so ugibali in se prepirali. Precej so bili v zadregi, ker niso našli ničesar ob-tožilnega. Ko so bili mimo, sem se vrnil po stopnnieah, zažgal papir in smeti, odvil plinovo cev —.
»Zažgali ste hišo —?«
»Zažgal sem hišo! To je bila edina možna pot, da sem uničil vse sledove za seboj, — in najvarnejša poti — In nato sem odšel složno skozi hišna vrata na ulico —. Zmagovito čuvstvo svobode in neodvisnosti me je prevzelo. Neroden sem bil —! Po glavi so mi rojili divji načrtih o čudovitih rečeh, ki jih bom storil neviden in neopažen —r«
- XXI.
Prvikrat neviden na ulici.
»Seveda sem izpočetka stopal zelo nerodno, ker nisem videl svojih nog. Dvakrat sem skoraj padel po stopnicah in silno okorne so se mi zdele noge. Pa navadil sem se in gladko je šlo, posebno če nisem gledal pod sebe.
(Dalje prihodnjič.)
SfimiiM dobro kislo zelje. — nlipiHl Lovrec, Miklošičeva ulica 2, pri stolni cerkvi, Maribor. 2—2 98
Lep vrt
ven za stavil Dišče, na najlepšem prostoru v Gornji Radgoni, se takoj proda. Ponudbe na upravo „Straže*.	2-3 94
Svetil premog JfiJ*
bukovo oglje, trda in mehka drva la in Ila, vsaka množina na dom postavljena, prodaja najceneje Dev. Johan, Gregorčičeva ul, 1. iOl
üali Inifai na prometnem lUiCdl prostoru se takoj odda. Izve se v upravništvu „Straže“. _________	100
v Krčevini št. 61, FOSSSIf i okoli S orale zemlje, hiša s 3 sobami, 2 kuhinjama in kletjo, lep sadonosnik in brajde, ha katerih priraste do 400 1 vina, se takoj proda. Cena K 630.000. Več pove Fr. Greiner, Mati.	1-2 89
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAROL WORSCHü, Maribor, Gosposka ul. 10
Perje za postelje!
[Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgoyorni urednik; Ylado Pušenjak,

Izdajatelj in založnik: Konz, «Straže«.