t narodskih řečí |[ Novice izhajajo v Ljubljauill vsak teden dvakrat, nam- yr || reó v sredo in saboto. || )h ~---U j| Veljajo za celo leto po posti 4 fl., scer 3 fl., za pol leta reé v sredo in saboto. Odgovorni vrednik Dr. Janez Bleineig. ; 2fl. po poěti,scer 1 fl.30kr Tečaj XL sredo 7. decembra 1853. List 98. vrtě Mio mu imroëôo ../Forte** iia/i/wrik v/ za prihodnje leto. Ker ob novem letu nastopijo „Novice" nov — dvanajsti — tečaj, vabijo z nazočim razgla som vse svoje prijatle k naročilu za prihodnje leto. Poglavno vodilo „Novic" v vsem bo ostalo tudi vprihodnje, kakor je bilo dosihmal. Vedno mladim in čverstim ostati, jim bo s pripomočjo njih podpornikov neprenehoma iskreno prizadevanje. Sprehajale se bojo „Novice" tudi vprihodnje po polju kmetijstva in obertnijstva, in kar bojo našle doma in po ptujem za naše gospodarje in gospodinje dobrega, zvesto jim bojo oznanovale 1 v • t t • m m M i fl i • 1 1 «1 1 • ! I I ti • v t i i » i m à • 9 da se razsiruje, kar je koristnega, vedno bolj po slovenskih okrajnah, kterih naj večji bogatstvo obstojí v poljodelstvu. Ker si pa umni kmetovavci in učeni prijatli poljodelstva pridno prizadevujejo po mnogo verstnih popravah vedno bolj pomagati kmetijstvu na noge, je obsežek tega oddelka „Novic", smeli birêci, brezkončen. Z umnim gospodarstvom se pa vjerna veliko druzih vednost, posebno iz natoroznanstva, zatoraj bojo nosile „Novice" svojini bravcom tudi mnogoverstne poduke naravoslovske v prijetni besedi in lahko umevni razkladi. Z velikim veseljem damo na znanje, da prečastiti prost Teržaški gosp. Mih. Verne, slavnoznani pisatel) slovenski, so nam prijazno podali za celo prihodnje leto prelepespise v natoroznanstvenih rečéh pod nadpisom „Premišljevanje mnogoverstnih stvari v naravi in previd nosti modrega Stvarnika v njih". V vsakem listu skozi celo leto bomo v stanu en sostavek teh krasnih spisov podajati, ki bojo častitim bravcem gotovo všeč. o1 v-u/v ^ Ker je „Novícam" skerb za duševno in telesno omiko slovenskega naroda in za izo braženje jezika od nekdaj posebno pri sercu bila, bojo tudi prihodnje leto si prizadevale, kolikor bo v njih moči, spolnovati to sveto nalogo z mnogoterim, skerbno izbiranim blagom tega obsega. „Novice" 55 so bile letos tako srečne, da po njih je odperl slavni gosp. profesor Terstenjak svetu čisto nove za klade za zgodovino slovensko in nadušil tudi druge domoljube kopati na dan, kar o starozgodo vinstvu še skritega leži, in pridobiti nazaj, kar so pobrali nam drugi narodi. Radostno naznanjamo, da še mnogo spisov za prihodnje leto so nam obljubili preslavni profesor. Še vec druzih slavnoznanih slo venskih pisateljev nam je prijazno zagotoviío svojo pripomoć s spisi podučnega in kratkočasnega zapopadka. Popotnik" in „no vi čar" bota pridno donašala novice iz domaćih krajev in ce leg a sveta. Vsako imenitno reč, ki se bo primerjala po svetu, bo naznanjal „novičar" hitro in ob kratkem tako, da častitim bravcem „Novic" ni treba dolzih reci prebirati, po kterih dostikrat na zadnje ne vejo, pri čem da so. ♦ ' • Vse važniši ces. patente in postave bojo razglasovale „Novice" natanko. To bo obsežek „Novic" prihodnje leto. Ako se oglasi spet toliko naročnikov, da bomo zamogli izhajati, bomo doklađali kot po sebno prilogo brez plač i la vsak mesec celo pólo s tolikšno hvalo sprejemane Vertovcove občne po ves tni ce", dokler ne bo končana. Letošnje leto bojo přejeli častiti naročniki lepe bukve od 12 pol brez posebnega plačila, in tega pridavka se smejo nadjati tudi prihodnje leto, ako se, ka kor smo gori rekli, oglasi toliko naročnikov, da v teh časih, v kterih seje vse podražilo, bomo zamogli brez gotove škode izhajati. Naj tedaj častiti domoljubi blagovoljno pripomorejo, da se spravi 55 dostojno število naročnikov skupaj, sicer ne bomo mogli po ti poti jim podati lepih bukev, ktere do konca izdelati smo naprosili gospoda, ki je vès zmožen izverstno dognati, kar je izverstno rajni Ver tove speljal blizo do konca sredne zgodovinske dobe. Ker je „občna povestnica" ali vesoljna zgodovina sveta neločljiva dokládá „Novic" in se brez njih ne prodaja, se bo, dokler je še kaj natisov odveč, le novim naročnikom tudi letošnje leto izdanih pervih 12 pol proti temu dalo, da pošlejo za-nje posebej 48 krajc. Scer se bo „Novícam" kakor dosihmal tudi prihodnjič dodajal „Oglasnik", ki je proti določe nemu plačilu vsacemu odpert, ki hoće kakošno naznanilo po svetu poslati. „Novice" izhajajo vsako sredo in vsako saboto in veljajo z vsimi dokladami vred v ti skarnici v Ljubljani prejemane za celo leto 3 fl., — za poi leta 1 fl. 30 kr., — za ćetert leta 45 kr.; — pošiljane po pošti pa za celo leto 4 fl., za pol leta 2 fl., za ćetert leta 1 fl. Naročila se pošiljajo na založnika „Novic" gosp. BI a z nika v Ljubljano, na Breg Nr.190. Naročilne pisma prosimo f ranki rane nam pošiljati, ker poštnine ali nošnine mi ne moremo plačevati i ! I - — — . : ' - /\ ii Pisanje naročil pa častitim naročnikom polajšati, jim bomo drugo pot podali po navadi naročilno pismo. s kterim naj pošiljajo dnar. ® é " mîJ KABImEsf? ^ifiifcJS SflSS^ Oznanílo to pa sklenemo s serčno zahvalo vsim častitim gospodom dopisnikom, ki so nas podpírali iz vsih slavenskih krajev z mnogoverstnimi spisi, in jih lepo prosimo, da ostanejo in se se z druzimi pomnožé prijazni podporniki „Novic" tudi prihodnje leto. jjfc^f* Da bojo pa g. naročniki berž ob novem letu izdane liste poredoma dobivali, in da bomo kmalo zvedili, ali bomo mogli tudi z dokladanjem „povestnice" začeti, prosimo: naj se vsak berž naruči, ker zadnje dní tega mesca natis nadpisov odpravilstvo zlo mudi in brez krivice naše zastaja redovno odpravljanje že na svetio danih listov. Voda, zrak, gorkota in svetloba, poglavitni pripomočki kmetijstva. Po Stôckhardtovih poljskih priđigah. (Dalje.) Gorkota. Po sončnih žarkih dobiva zemlja gorkoto in svetlobo. Gorkota in svetloba zbujete zemljo po zimskem spanju sopet k življenju. Brez gorkote in svetlobe ne more obstati ne člověk, ne žival, pa tudi zemlja ne. Mertvo je vse, kjer ju ni. Da se poveršina zemlje, zrak in voda zgreje, storé sončni žarki. V rahli in z gnjilovco (humus) zmešani parsti pa se zbuja gorkota še po dvojni drugi poti; zgreje se namreč gnjilovca, kadar trohni, in nji pridjani gnoj, in zgrejejo se tudi zemljine, kadar sparstené. Rêci zamoremo,da to trohnjenje in sparstenenje je tihemu in počasnemu gorenju enako. Čeravno ne ćutimo tega in ne vidimo očitno, vendar spoznamo to lahko iz tega, da na dobro gnojni in gnjilovčni zemlji se v jeseni sejano žito veliko prej in krepkejše ukorenini in zacnè na spomlad tudi veselejší in hitrejši rasti, kakor na njivah s tako imenovano merzlo zemljo. Vunanja gorkota je ta čas povsod enaka — ali med zemljo in zemljo je razloček, kakor med gorko in merzlo hišo. Rekli smo, da sončni žarki grejejo zemljo,"— ali ne povsod enako. Vzroki tega razločka so mnogo verstni: 1. Zemlja se po soncu bolj ali manj ogreva, kakor je barva in lastnost zemlje. Vsaka stvar, ki je poverh sve ti a in gladka, meče veči del na njo padlih sončnih žarko v raz sebe nazaj in jih ne pustí skoz se iti; nasproti pa černa, temna in bolj zgerbana stvar popivaveči del žarkov in jih jemlje v se. Vse tedaj, kar kako zemljiše bolj tamno in gerbasto delà, ga delà tudi za gorkoto pripravniši; lahko je tedaj tudi iz tega zapopasti, da tudi iz tega obzira gnjilovca ali dobra černa parst zemljiše greje in da tudi zemlja, ki je zrahljana in preorana, je veliko gorkeji od take zemlje, ki je terda in z gladko poveršino pokrita. Skušnje so učile, da ravno tista gorkota je zgrela zemljiše z belo ap-nico na 17 stopinj gorkote, s černo gnj ilov čno zemljo na 22 stopinj, zemljo pokrito pa s saj ami celo na 25 stopinj. 2. Velik razloček gorkote je tudi po vlažnosti (mokroti) zemljiša. Dokler je zemlja mokra, zdajajo sončni žarki veliko manj zato, ker se gorkota naj poprej sprejema z vodo, ki je v zemlji, da spuhtí iz nje; dokler se tedaj zemlja suší, se ogreva zemljiše toliko manj, kolikor več je gorkote potreba, da preobilna voda iz nje pride. Če bi pa ne bila zemlja mokra bila, bi bila vso to gorkoto ohranila. ki jo je v mokrem svetu izpuhtela po sušenju zemljiša. Skušnje so učile, da o ravno tisti gorko ti se je apnata zemlja zgrela na 18 stopinj gorkote, ako je suha bila, mokra pa Je na 10 stopinj: pešena zemlja suha se je zgrela na 19, mokra pa le na 12 stopinj, gnjilovčna suha na mokra pa le na 18 stopinj. Iz tega se tudi samo po sebi lahko zapopade, da na suho djano zemljiše ne postane le samo suho, temuč tudi gorkeji in vroče, — nasproti pa suha zemlja, ako se moči, postane ne le mokra, temuč tudi bolj hladna. Zato shladí dež zemljo, ker zemlja mora dosto vodi gorkote dati, da se ta ž njo sprime in v podobi sopara iz nje izpuhti, ali z drugimi besedami, da se spet osuši. (Konec sledí.) Že v starih bukvah in tudi spisih Plinjevih beremo od zdrav il ne močí g roj z dj a. Vendar še le poslednji čas so zdravniki to moč tako cislati začeli, da nektere boiezni ozdravljajo zgol s a m i m grojzdjem (Traubencurl. Grojzdni sok je nekako enak tištim sólem, ki od- pirajo život in zboljšujejo kri, zato je že marsikteri po pravi rabi tega zdravila se popolnoma znebei terdovratnih trebušnih bolezin, posebno želodca, jeter, vraniće, ledic itd., ali si jih je saj zlo potolažil. Vsakdo, ki ni še skusil, si bo mislil, da grojzdno zdravilo mora kaj prijetno biti, saj sladké jagode vsak rad zoblje. Al prijetnost ta vender ni tako velika, kakor se morebiti misii, saj iz začetka ne; Ijudém, ki so zlo ebčutljive in iahko zdražljive natore, prizadene to zdravilo izperva mnogo težav, namreč jim delà vročíno, žene kri k glavi, člověk je nekako nepokojen, ne spí dobro itd. Vendar to ter pí le malo časa in izvira iz prebujene prebavljivosti želodca. Kako pa se vživa grojzdje za zdravilo? Vživa se Se sočno grojzdje s tanko kožico, in včasih se spreme-nja s kako drugo sorto, da se bolniku v eno mero ena sorta ne priskuti. Sok se iz jagod le izsesá; grojzdje se ne smé požirati, zato ker koža in posebno peške ne storé dobro. Zacnè pa bolnik na dan s poldrugi m funtom dobrih nepremerzlih grojzdov, in vsake tri dní jemlje za pol funta ali cei funt več, dokler ne pride do 6 funtov, — to je perva polovica ozdravijanja ; po tem pa pomanjšuje mero vživanega grojzdja ravno tako, kakor jo je pred množil, in to je druga polovica ozdravljanja. Naj već naj se grojzdja dopoldne po-vžije, ostanek pa na večer. Kadar pa se ozdravlja bolnik z grojzdjem, mora sicer prav zmerno i^diat) ži-veti, da grojzdni sok, kar naj bolj more, cist v kri gré. Zato naj je zajterk Ie beli kruh in voda, opoldne naj se tudi le malo in prav prostih jedíl vživa, od mesnine Ie naj ložje reči. Kdor se tedaj z grojzdjem ozdravlja, naj zraven strada. Ker je člověk po ti zdravilici ene tedne zlo občut- Sjiv, naj se varie posebno prehlajenja tisti čas. Starozgodovinski pomenki Krita. Karta od glagola kr, primeri latinsko creare. e rž BRAHM in rez, 5 9 glej: nar višje božanstvo Indov in njegovi sledi na indo-slovenskih spomenicih. Raz ložil Davoriti Terstenjak. (Dalje.) Tako najdemo dosti celtiških v Gallii, kterih pomén se prav lepo razložiti dá, postavim, A mb a c ti a s (Orelli 2774) po razlaganja ačenega Mone-ta Kirt je metatez kakor vreba in verba, sriee in serce (sriče v bosnaskem narečju Lindetov slovnik pod besedo sardce). Kakor v sla venskem jeziku se glasniki spremenvajo, tako tadi v in diskem. Najdemo torej Brahm in Brehm, Brama in Ber mah ? Nara in Nera, Karta in Krřta itd. 13. S vad 9 Svadasatta, sam sebi bitje davši 14. S vaja mbhu, Svojebit, Samonja. Lastna imena rod SAMONIA se najdejo na beneških kamnih. Rodovine ljudstvo, laganja učenega Mone-ta *) od am, rod, SAMONIA 1) se najdejo na beneških kamnih. Rodovine in bocht, ubogi, siromaški. Pri Césaru Samonja živijo med štajerskimi Šavničarji. Zastran oblike CBell. Gallic. VI. 15.) najdem Ambacti, primerjeno z na nja primeri slovenska irnena Fekonja, Ritonja, besedo: clientes. Dalje E ss u gu s (Rhein. Jahrb. IX. 60.) Letonja, Lapanja, Kravonja itd. Sem spadajo tudi od Es, možek, Kleinmano 2 mož s pomanjšavnim sklonom; tedaj E s s a g us, imena SAMVS 2) na gornjo štajerskih kamnih; primeri T o sri ri x {Gališka imena skoro togi zemlja, vecidel se koncajo na ix) (Orelli 347) od dežela, tedaj Togirix toliko kot gospodar zemlje, primeri horvatski ja pa, pomaojšano ja pica dežele3)- Trouceteive pus (Orelli 298.) od trouce t ime slovenskega vojvoda Samo. 15. A pen, po Kleukeru 3) oče in roditelj, oca je digamma, postavim, Antu mar inJantumar,ozero Gesichtsziige i in wep schon, tedaj mož iepega m jezero, inoh lice, lica med imeni noriško-slovenskimi in celtogalskimi ! Kakošne (ogersko-slo venski) in jiinoh Kakošen razloček v koreniki in obliki junak. Toliko sledov smo našli, kteri opomiojajo na vero zmote delajo gerdi predsodi! Peccatur intra et extra slovenskih Panoncev in Norčanov v jednega naj • v VIS maros. Poslednjim še se ložej odpušča » ali 5> peccatoribus jega Boga. (Konec sledí.) intra maros*" težje. Pa pojdimo nazaj do priimen Brahmovih. 6. Bhagavat, Bhogovan, to je, bogati, der uQendlich Reiche, dives, ditissimus. Kakor slovenské besedi bog in Ozir po syetu. bogati imate jedno koreniko, tako tadi Turki latinski divas in dives. Latinci in latinovavši Slovenci eo ime Bog v Dio visianus, » to je, imenih prestavljali v Dio, postavim njih šege navade, njih ? deželska s popisom i to je » Bogovit Bogovišnu, Diocle cian as Bogoslav, DIOPLOCAMVS 5 Bog plaka — Rnđra (Živa faci ens.) ? cogoomine • to je, R u d r a i. e. Here njih perve domovine (Dalje.) Ko je Mohamed II., poslavljen s častnim imenom u „z m aga vc a , Car i i grad premagal, Je osnoval de 7. Dh armanja^a, zaklad česti « thesaurus hono ^■■■■■■■IH^^H cti ris vel virtutis, zato slovenska imena Cest i mir 9 slav, Ctibor Čestibog r cr Z primeri ne želno vlado, ki je ostala podlaga turskega carstva dolgo dolgo časa. Ljudstva jutrovih dežel si domislujejo deržavo po- borak in nebožák, úboren in ubožen, borme in bogme. Na rimsko-slovenskih kamnih znale bi imena CESTIVS6) in RESPECT VS, HONORAT VS 7) po tem priimenu nastati. 8. Bram, pervioa stvari, pervák, studenec luči in polnoma kot hišo ali šotor, in po ti domislii dajejo imena posamnim oddelkom deržavnega gospodarstva. Der-žavno to poslopje se opira na postave vére, ki jih imenujejo seri, na šege in navade, kar imenujejo adat in na ukaze samooblastni ka ali kanune. Na teh časa, resnica in bitstvo, stvarnik, vse to Bram po Paulinu pomeni. Drugi, kakor Creuzer, pravijo » da po meni samostalnost die Selbststàndigkeit, primeri česko: pram-en in slov. prav, pravda, pravica, praviti, od tega napraviti. 9. Karmasakši, djanj svedok, priča. Po tem pri- podstavah stoji derzavno poslopje, kterega pervi in naj bolj očitni del so vrata ali porta. Kakor pa so vrata glavni del hiše, tako veljá porta na Turškem za pomen vlade, ker že v starodavnih časih so bile opravila ljudstev obravnovane pred vratami kraljevega po-slopja. Pod vratami carove hiše so čule straže in skoz 7 straž se je moglo iti, preden se je prišlo še le k sta-nišu gerškega cara. Gorska vlada se je klicala visoka porta (hohe Pforte), in tako se kliče še dandanašnji tnrška vlada. Mi pravimo vladi pri nas visoko vladařstvo, cesarsko vladařstvo, Turki pravijo v is oka porta (visoke vrata). Tadi vojskína moč se je imenovala tako, in posamne orožne kardele tudi tako: iz dvakrat sedem imenu so nastale imena na uoriskih kamnih SVADVCCIA SVADVCCIVS, ANTESTIA, ANTESTIVS 8) od sva 9 d učiti an tes tari itd. 9 a e 9 baba in beba, raca in reca 9 U 0 9 dub in dob, stupati instopati, zato S vati uči a mesto Sved oči a. Kako imenitne so vse te besede! kako prav ima gori hvaljeni učeni Zell, ko reče: „Znanstvo lastnih imen oséb po njih po menu in njih začetku je za tacih „vrat" ali „port" je obstala nekdaj armada. Scer znanstvo jezika in zgodovine vsacega važno in mnogo zanimivo" 9 naroda sila > 10. O um, naj večja pamet, summa intelligentia primeri slavenski um. Pita ma h a, pater magnus, primeri latinsko m a g- je tudi dvoru in ženišču (haremu) da jalo imé porte. V sredi hiše je shramba za dnarnico, in v izbani (Saal) je počivalo (sofa, kanapč), ktero imenujejo divan, ki je sedež za častnike turske 9 druge sobe so 11 pater in piter v besedi Dies pi ter, mah a nus, m a g-oči, mogoči. 12. Karta, Krita, stvaritel. Wacerad nam imenuje česko božanstvo Kirt, znabiti, da je to indiški Mone: die gallische Sprache und ihre Brauchbarkeit fur die Geschichte str. 175. določene za pridvorčane, unanje in notranje. Poglavne pravila Mohamedovih postavnih bukev ali so sledeče: V 3 vratah lavjih določuje zakonik per vic versto velikašev navade in šege carstva, tret- zakonika, kanune imenovane 9 ali turskega carstva, d r u g i c jič dohodke carskih vradnij in dnarne kazni (globe) 4 Mone 195. Mone str. 186. Ankershofen IV. V. vec mestih. hofen IV. V. 82. 7 3) Mone 186. Apian na Muhar I. na vec mestih. 6 8 9 Ankers Zell : Handbuch der rom. Epigraph. II. Apjan 84. 85. — 2) Muhar I. 403 v Neumarktu v gornjem Štajeru, — ali Muhar je napis krivo bral 5 mi smo kamen letos sami pogledali in našli, da stoji Sammi fil. ne pa Sam ni, kar scer jednako pomeni. — ) Kleuker v Creu zero vi Symbolik i I. 613. za prestopke. Perve vrata peljejo v notrajnstvo duhovnega gospodstva. Naj imenitniši kanune druzih vrat so bajra-ma (praznika), carske mize, carskega pečata in varstva carskega nasledstva. Turki imajo dva velika cerkvena praznika, ktera bajram imenujejo. Velki bajram (arabsko id el fitr, to je, konec posta (ramazana), je po času praznovanja enak nasi veliki noči terpí navadno 3 dní; ta praznik obhajajo Turki z mo-litvijo in z obdarovanjem prijatlov in ubozih. Mali baj- Novičar iz mnogih krajev Po cesarskem ukazu od 11. listop. ima tudi na Horvaškem in Slavonskem, kar ju ne spada pod vojasko oblastnijo, od 1. septembra 1854 spodnjo- austrianska mera in vaga postavno veljati. Po > razpisu ministerskem od 18. listop, ima od 1. maja 1854 po vsem cesarstvu, razun lombarško-beneškega kra ljestva in vojaške krajine, Dunajski vatel v štacu ram (arabsko id el korba n » to je praznik darovanja nah za mero veljati. Cola prosta vvožnja pšenice ? Turki Bogu na čast ta ali ofra), se obhaja 70 dní pozneje većidel skoz 4 dní slovesne molitve kolejo ■flHHHH praznik jagnjeta. Ta dva praznika sta edina praznika na Turškem, ob kterih nihče ne delà, so štacune zapeřte, in po dokončanih molitvah ljudstvo mnogotere veselice obhaja. Naj strašněji vsih kanun je tista, ki določuje var-stvo carskega nasledstva; v tem delu zakonika veli postava, da brat mora brata umoriti nil nevařen biti nasledstvu postavnemu. turšice in ovsa v lombarško-beneško deželo je po vikšem dovoljenju do konca sušca podoljšana. — Konec tega mesca pridejo nemške papirnate šestice (M u n z- scheine za 6 kr.) popolnoma ob veljavo; naj se jih tedaj znebi kmalo, kdor jih ima še kaj. — Po naznanilu Dunajské banke je znesla njena zaloga v srebru mesca listopada 44 mil. in 966.083 il., bankovcov pa je bilo Število y ako bi uteg med ljudstvom za 193 mil. in 298.483 advokatov za Erdeljsko (Siebenbiirgen) potrebnih je za zdaj določeno na 120; ker pa se jih dozdaj ni še Ker je Mohamed postavo dal, da vsak car smé in mora umoriti vsacega žlahtnika, ki zraven njega streže po carski oblasti, se ni čuditi, da je tudi po postavi dovolil , da se zamore Turk s kervaríno (kervavim dnar-jem) odkupiti, ako je kakega cloveka ubil, ali mu oko izbil dosto za te službe y oglasilo, je c. k. ministerstvo pravo sodja razpis po vsih nemško-austrianskih deželah s tim pristavkom dovolilo, da zamorejo tudi takiadvokacijo dobiti lastnost. ? ki nimajo vsih po izpisu od 14. maja 1852 terjanih Kakor popřed v Serbii, tako je zdaj tudi ? noge zlomil itd. (Dalje sledi). Novičar iz slavenskih krajev vBosno in vse turške dežele prepovedano orožja in střeliva iz austrianskega cesarstva vpeljavati. Veliki škof v Vidmu (Udine) je v tamošnem seminišću učilnico kmetijstva ustanovil. Je pa ta učilnica per va v duhovnem učilišču, in v prid kmetijstvu ježe Iz Gorice. * Med mnogim lepim blagom, ki je na leti, da ne ostala edina. NaMarskem se zmiraj bolj razširja goveja kuga. Leta 1834, ko je bil vrednik ogled postavljeno v naši kmetijsko-obertnijski razstavi, Novic ravno ob tem času iz Danaja v Berno o zadevah i W « m m i il • „ « V « • * 7* v • w _ _ _ _ dopade ogledovavcem posebno ura, ktero je goriski urar Alojzi Brajant izdelal, in ki spričuje bistro glavo moj stra, čem. ker gré in vendar je ni treba navijati s klju go v e j e goved likšna kuge poslau na Marskem nesreća ! y ? je poginilo za to kugo čez 30.000 naj bi se ne přiměřila spet to-Neki velik vinsk kupec je poslal Ta ura, ki v posredku meri 3 pavce, stoji na unidan svojega opravilnika v Pešt po 25.000veder ru naklonjeni kamniti plosi, po kteri se počasi navzdol de čega vina, ki bo nadomestovalo slavno Bordosko ka pomikuje in v ti premiki, pa ne da bi se okoli osi svoje zasukala, ure kaže. V dvakrat 24 urah, ko pride doli pljico. imenom 55 Kralj parski je osnoval nov časten red pod Maksimilianov red za vede in umetnosti": do konca svojega tečaja, je iztekla, in zdaj ni treba nič 6 Austrianci, kterim ga je podělil, je tudi naš druzega storiti, kakor jo spet ta spričuje res bistroumno gori postaviti. Znajdba lavo grof ; med slavni Aleksander Auersperg (Anastazi Grun), pre- Iz Turškega znajdenika, vendar voditelj slovenskih narodnih pesem bo le lepa igraća ostala. — Milodarno napravo za glu- 8e ni zvedilo te dní nič posebnoga; za veliko bitev se homutce iz dolgov resiti, kterih ima na svojem po- pripravljajo Rusi in Turki, in ker je vreme suho in lepo, slopji še 10.000 > so zložile blagoserčne gospé v se utegne kmalo veći vojska vueti. Na vlaškem bregu Terstu, Gorici in Istrianskem veliko lepih ženskih izdel- Di n©k nobenega Turka vec; Omer-paša ima glavno sta kov za Ioterijo, za ktero se bo srečkalo 8. aprila v Ter stu. Obstojí pa srećka veljá 20 krajc. Ce se vse srećke spečajo niše v ta loterija iz 45.000 srečk (lozov) , ena kar Razgradu nad Šumlo. Ruska barka „Wladimir" 55 je na černem morju vzela Turkom dvé barki, Turki pa so blizo terdnjave sv. Nikolaja grozno zdělali rusovsko milodarni napravi iz serca želimo, bo skupšina znesla vojno barko „Gromonos", ki je Ijubljenka Menčikova. 15.000 fl. Srečnikov bo 800. Vrednost vsega blaga, Zmiraj več Europejcov se pridružuje turski armadi, tako ki je bilo podarjeno za ta namen po miloserčnih gospéh da se kakor nekdaj pri babilonskem turnu slišijo ondijeziki in gospodih, znese blizo 7000 Stevilke srecnih sreck skor celega sveta; v Azii je Klapka poveljnik laske se bojo naznanile po vradnih časopisih vsih austrianskih \n ogerske čete, Wisoki pa poljske. Rusovski car je vzel te dní včs svoj dnar (čez 8 milionov il.), ki ga je imel v angležki banki naloženega, nazaj, in tudi iz dezel. Iz Zagreba. 15. dan t. m. bo,veliki zbor naše kmetijske družbe, s kterim bo tudi razstava kmetijskih pridelkov zdruzena. Med drugimi pomenki se bo zbor tudi o tem posvetaval: kako bi se dala kupčija horva-škega in slavouskega vina bolj na noge spraviti, in kaj naj bi bilo storiti, da se ptujim vinom pot v domačo deželo bolj zabrani. Iz Zadra. Gosp. Ivan Dan i lov, pridni vrednik nekdanje „Pravdonoše" je za učitelja narodnega jezika na c. k. gimnazii v Zadru izvoijen. francozke banke ga nek misli vzeti. Dragína je v Ca rigradu sila velika, ker za same angležke in francozke barke se potřebuje vsak dan čez 20.000 funtov mesa. Vprašanja (Iz orientalskih pregovorov.) Kaj je dobiček ? Kaj škoda ? dobro delati. med neumnimi živeti. Kaj z gub a? Pogúm naj veči ? Kaj je bogastvo? zamujeni cas. hudega se bati. svoje delo umeti Kaj sreča? ne po svetu iti.